IPolitični ogled. Država SHS. Ministrski svet se neprestano bavi z volilno agitacijo V korist radikalne stiv.ake iii pod pretvezo zarotništva in komitskih napadov od bolgarske in »lbanske »trani v južno Srbijo pojačuje žandarmerijo in policijo v južiiili krajib, prestavlja iu nastavlja uradnike in vse to saxno iz agitacijskih in strankarskih razlogov. Dognalo sc je, da radikalski zaupniki naravnost pisarijo gladi, iuij tega aradnlka odstavi, onega pa nastavi, da bo agitacija imela uspeha. Pašič še ima vedno mnogo gkrbi s kandidati, katerih je več kot preveč. Svojega siaa Radeja bo najbrž v Bosni ustoličil, ker se Bosanci ¦e bodo znali ubranili tega, vsled umazanih kupčij razupitega človeka, kakor so se ga ubranili Sremci. Največ skrbi dela radikalni vladi in stranki Stojan JProtič, ki z velikimi uspehi agitira tudi po južni Srbiji a geslom: avtoaomija. Radi Protiča še tudi volilni proglas radikalcev ni izšel med narod, ker Pašičevci čaIrajo na zborovanje Protičevih prislašev, ki sc baš sedaj ivrši, da potem v syojem proglasu lahko še Protiča — •psujejo. Srbski liberalci in naprednjaki, ki so bili poprej seitavni del demokratske stranke in so se potem zopet od«epili, so tudi imeli svoja zborovanja ter so sklenili, da jredo samostojno v volitve. To je hud poper za demoIrate, lci zopet sedaj zborujejo v Beogradu ter se tako iregajo, da se bodo najbrž še na Pribičevičevo in Davitiiovičevo skupino raxcepili. Poročila poiicajdemokratsjkih listov o dobri volilni agitaciji demokratske stranke •o navadna !až. Srbski republikanci gredo v Zagreb nagovarjati hrvstske jrepubiikance za osnovanje skupne republikanske slranke. To najbrž ne bo šlo, ker se Radič ne bo odtekei svoj" stranke in samostojnosti. V nedeljo je bil v Zagrebu volilen shod Radičcve rtpublikanske stranke, na katerega so bili pozvani Ra¦dičevi pristaši iz sedmih okrajev. Na zborovanje je prišlo okoli 3000 Radičevcev in csOOO zagrcbških meščanov. Itadič je pozdravil Srbe, ki jih Todi republikanec Jaša iProdanovič, zemljoradnik Avramovič in Ljuba Daridovič. Zahteval je, riaj se skliče najprej hrvatski sabor, Ui i:aj skleiu: sporazum s Srbi. Rekei je, da bo dobila aeljačka rermblik&nska stranka v banski HrTatski 50 poslan^ev od 68, v Dalmaciji 10 od 15, v Hercegovini 4 «d 7, glede Bosne pa je izjavil, da ne ve še ničesar. Gtede kandidature v mestu Zagrebu je izjavil, da pripušča, naj kandidirajo zajcdničarji kogar hočejo, republikanska stranka bi samo žeicla, da se poveri kandidatnra jizraziteniu republikancu, pri čemer je mislil jiiu pomagala ne vladna poraoč v de*arju in tudi nt razui pritiski od zgoraj. Minister dr. Zupanič se mudi že 10 dni v Sloveniji, da agitira za radikalce. V isto s?rho potuje ž njim tudi veliki župan dr. Pioj. Poizkusi, pridobiti Nemce za ffadik&lce, g. Zupaniču niso uspeli. Zupaniču sd ni posrečilo niti toiiko glasov pridobiti, kolikor jih je poteebno za podpis kandidatske liste. Po teh neuspehih je •dpotorai dr. Zupanič T Griblje, t syojo rojstno yas, ipa tudi tam ni nič opraril, čeprav so raičani skoro s«sni njegoTi sorodniki. Naše ljudstvo je presialo hudo žolo, zialo bo pa •edaj obračunati s predstaTniki centr«liema in p« z »jefovimi prikritimi pomagači. Fnuicoskn zasedba. Zasedbcae oblasti so aretiral** šcst ujmdnikof poit»ega in brzojavnega urada, ki niso hotdi dati pismeift bjave, da se bodo pokorili franoskim odredbain. OdTedli so jih neznano kam- Vsled vraešsfanja francosBuh oblasti v obratoyaiije so neBvški ielerničarji usia» aili delo n* nadaljnih progah. V Dortmvndu jc bila a»•etirana zopet ceb Trsta višjih nradnikoT, med njimi policijski prcdsednik, predsednik rišjega poštnega rav« »atdjstv* in kal-HiTorski oadzornik. ˇ Horde je obkoUla stotnija frantoskih vojakov z teft oklopnimi «Ttcmobili poštni urad. Francoski oddeltk vojakov |c vdrl ¦a kolodTor Ts-haude ter aretiral ob 4. uri Bjutraj po•tajenačelnika v postflji in odredel s scjboj. T Essenu •o Francozi cclo boloišnic« zasedli, ctlo bobaiki iz odielkov za nalcz ir?e bolezni so se morali umakniti, tu4H oni, ki boluj' io na legarju. Nemški zdraTniki so iafcvili, da prcfMiiajo Francozom vso odgoTornost, ako izbruhnejo nalezjiTe bolezni. V zasfdenem ozemlju •ilno raste draginj«, narod pa vsiraja tnr up«, da bode •ret končno le obšodil francosko nasiljf. •' Turlko-grSke zaticve. V Lozani je že izdelana mirovna pogodba za Turkc in Grke. Pogodba obsega mejna, politična, finančna in prarna določila, ne ve se pa, če bo sprejeta, ker se GrVi že sedaj izgoTarjajo, da ne bodo mogli nmakniti svoJih čet, kakw se zahteTa. Od itruge straai »e pa zopct f«wori, da alMtoji «x«d Torčijo i« Rnsi jo Tojn« pojpdba, po kateri se Turčija obvezuje, da ne bo skleuila nikakega dogovorm s Francozi brez predhodnega sporazuina i moskovsko Tlado. Obrezuje se tudi, da bo v slučaju oboroženega spopada Rusije s katerokoli evropskili držav zatvorila morske ožine za vojne ladje onih držav,, ki bi se vojevale z Rusijo, Itateri bo tudi pomagala in ji pošiljala vojno opremo. Tujrčija ne sme na svojem ozemlju trpeti nikake orgaiiizacije, ki nasprotuje sedaujemu režimu Rusije. %%& ?mtmm 8-5 Sbodi dr. Holuijeca. v petek dne 2. februarja, po prvem cerkvenem opravilu pri Sv. Juriju ob Ščavnici,, popoline po večernicah pri Mali Nedelji. V nedeljo, dne 4. feb; uarja, po prvem cerkvenem opraviln na Kapeli, popolc »e pp v Ivanjcih. V nedeljo, dne 11. februarja, po prvi sv. maši v Žič-ah, po drugi sv. maši v Špitaliču. Niirodni poslanec F ranjo žebot priredi volilne shode: na Svečnic-..- ''»b K11. uri pri Spodaji Sv. Kungoti, dne 4. februarj t i^aedeljo) po sv. maši pri Sv. Križu n. Mariborom in Lii dan popold le ob K3. uri pri Gornji Sv. Kuagoti. V nedeljo, dae 11 t. m., zboruje zjutraj po rani maši pri Sv. Martiau pri Vurbergu, isti daa po pozni sv. maši pri Sr. Barbari niže Maribora. Shodi Slov. ljudske stranke v okraju Maribor, desni breg—Slov. Bistrica. Na zaupaem shodu iz okrajev Maribor desni breg—Slov. Bistrica so se določili sledečl voiilni shodi: Na Svečnico, dne 2. februarja po rani maši v Tiaju (govori dr. Jerovšek). V nedeljo, dne 4, februarja po rani maši v Makolah, po pozni sv. maši v Foljčanah (lokal določijo poijčansld zaupniki), popoldne po vedernicah v Studeaicah. Na vseh treh shodih govorila kmet Štefan Falež iz Orehove vasi pri Slivnici in dr. Jerovšek iz Maribora. V nedeljo, dae 11. februarja po rani maši y črešnjeycu, po pozni pa v Laporju. (Falež—dr. Jerovšek). V nedeljo, dne 18. februarja po sv. maši v Šmartnem na Pohorju (dr. Jerovšek in Hinko Gril). Isti dan v Št. Lovrencu na Pohorju po rani sv. niaši in v Puščavi po pozni sv. maši (štefan Falež). — Dne 25. februarja Ruse in Limbuš. Natančai spored se Se določi. — Dne 4. marca po rani maši pri Sv. Venčeslu (dr. Jerovšek—Falcž). Isti dan veliki olaajai shod v Slov. Bistrici po deseti sv. maši v hranilničai dvorani (Falež, dr. Jeroršek in Gril). — V ncdeljo, dne 11. marca pri Deyici jMariji y Brezju po pozni sy. maši (Falež in drugi). — Prosimo zaupaike, da agitirajo po yseh krajih za obilno udeležbo. Daeyai red shodoy se ne da spremeaiti, ker so govoraiki oddani za vse nedelje! Volilni shodi r okraju Sv. Lenart. V nedeljo, dne 11. febraarja po pozai sv. maši pri Sv. Barbari v Slo". gor., isti dan popoldne po večernicah pri Sv. Rupertu. V nedeljo, dne 18. februarja 1923, po rani sv. inaši pri Sy. Trojici y Sloy. gor., isti dan po pozui sv. maši pri Sv. Lenartu y Sloyenskih goricah v gostilni Arnuš. V nedeljo, dne 25. februarja 1923 po rani sveli maši pri Sv. Ani y Sloy. gor, isti dau popoldne ob 2. uri v Gorajem Cmureku in isti dan rvečer ob 6- uri na Sladkem yrhu y hiši g. Scheff (pri tovarni). Na leh shodih govorita Žebot iz jMaribora in Hinko Fanedl, posestaik iz Sy. Jurja t Sloy. gor. Prosimo zaupaike, da shode razglasijo ter doiočijo zborovalae prostore. Dneyni red shodoT se ne d* spremeniti, ker je čas do yolitey kratek. Pri Sv. rJakobn v SIot. gor. bo volilni shod Slov. Ijudske stranke pri g. Peklarju y nedeljo, dac 4. rnarca po rani maši. v Jarenini isti dan po pozni sy. maši in T Št Hju istega dne popoldae ob 3. uri v dTorani gostilne Haring v Girknici. Shodi naše stranke v ptojsko-onnošLem okraJK na Svečnico in i n«deljo, dne 4. lebruarja. Na Svečnico po rani maši se vrši shod T Ptuju, po rani maši in popoldne po ycčernicah na Hajdinu. V nedeijo, dne 4. februarja se vrši sbod po rani maši v Onuožu, po večernicab pri Sv. Miklavžu. Prosimo somiŠijenike ia krajeyne odbore, da skrbijo za polnoitevilno udeležbo. Vdilni shodi Y šinarak'>-rogaško-kozjan&k«tBi okraju na Svečnico: Sv. Florjan j>od Bočem po rani sv. maši, Stoperce po večemicah, govori kandidat Jakoo Vrecko. — T nedeljo, dnc 4. februarja: OlLmje po sv. maši, Imeao ob pol 3. uri popoldne, Govorijo kandidati Jakob Vjrečko, Jos. Počiyalšek in drugi. Slov. ljudska stranka je prirediia v aedetjo, dne 28. januarja zborovanje t Cadram«. Zborovanje je bilo v Orlovskem damu, kjtr se Je zbralo veliko število yofBcev. Poročal j€ posl*i«c dr. Hohnjee. ki je govari! o delovanja sloyenskih strank in o relikfm pomcna bodotih Toiitev t narodno skupščino. Volilci so ixraziTj popolno zenpanje Slor. Ijudski stranki in aj«iim poslanccm. Naši tnozje in mltdeniti bodo žli z T«likim ¦aTdu5enj«ni na volibio agitacija V Selniei ob Dravi se je V nedeljo, dnc 88. jaauarj« yf6il voHlni sliod SLS. Bil je dobro obiskan; zborovalci so z aanimanjem in odobray«njem sledili govoru gosp. Žebota. Znamcnje, da se je ljudstvo tudi pri nas spam«toryalo in ne mara rri za pogubouosco samostojno La socijaldemokratsko stranlto. Zbfflrovanj« je spretno fodB Jupan g. Iyo Urba* Pri Veliki Nedelji iu v Središčn so volilni shodi Slov. Ijudske straiike prav lepo vispcK. Zboroyalci so soglasno tjdobravali izyajanja prof. Vesenjaka. Shodn pri Veliki Nedelji je predsedoval pos. Gasparič in govoril j<* tiidi nač«lnik posojilnice Posavec ter dva druga moža. Shodu v Središču je predsedoral župaa Bedjanič. Naši središki somišljeniki se držijo naramost vzarno, posebej pa jhn moramo čestitati, da so si ustrarili tako lep DruStveni dom. Poštena naša stranka stoji mcd pošteniai našim ljudstvom trdno in neomajao. Shod dr. Karoie« ma Dol«. V aedeljo. due 28. jan*, se j« rriil na Dolu shod dr. Korošca. čeprav je dvenuuf «pri Petru« precej prostoraa, je bila aatlačeno polna, veliko ljudstva pa je moralo zuaaj ostati. V začetku sbo-* da so aekateri koinunisti, ali kakor se že hočcjo imeao-i vati, voditelji, iioteii delati z medklici neiair, toda aai vtditelj jiin je ajih ugovore lako lemeijito razjasnit ia pobil, da so končno tudi navzoči de!a'rci zahU-vali, na,| \odilelji li/iiujejo, ali pa se jih naj vju izbacuc V le-» pem goyoi!i aain je nato dr. Korošcc temeljito pojasntt vso škodo in krivico centralizma te. vse navdušil, d»' T)ojdoii!o z vso eneržijo v boj za SLS, hl je ediaa prava nositeljicu avtonomistične idtje. K sl-i*;pu so se stavile resolucijr: Izreka se odkrilosično zaupinje vsern poslaacem Jugosiovaaskega kltiba, posehio voditelju dr. Korošru, in zahvala za ves dosedanji napor v boju za avtoiK-mijo, s prošnjo, naj še v bodoč- neomajeno t«F lirepkc vzirajajo v tein smi-.!u. V gospodarskib zadevat* se je prei lagaio, naj Jugoslcn1. khib skrbi za pravice cb~ čii), o/.'r'ir\a krajaib šolskih svotov iii naj se ne go)I strankarstvo (Sokol) v šoli. Opoiunilo ¦¦•e je tudi aa krfyico, ki se godi občiaari Sv. Krištof, Marija Gradec i» Jurklošter zaradi oivzeroa riboluva. Z^htevali sido _pra-* yičao ureditev uvoza in kvoza posebn » glede živine. T* se naj dovoli v jeseai, ko jc stsmje žh ine odvišno ter » tem ohrani bolj slalno cei o živiai. hedaaje skakanje živinskih cen je škodljivo 7.a kmcta in delavca, koriblno pa lc laešetarjem in mPi-arjem, kateri, ko so cene žžvinc visoke, zaajo prilagoditi teinu tudi cene mesa, ko pa živiaska cena pado, tak« da mnogokrat napol zaston|: inesar goveda dobi, pozabijo ceno inesa znižati. Zahte-'' vali smo tudi, naj se po možnosti uredijo valutne razaiere, naj se one, ki špekulativno delajo na padec yalii— te, kazauje. Vse resolucije so bile od navzočih sprejete % odobravaajem. Sv. Peter na Medvedovcm selu. V nedeljo, dne 28. iq. ii!., se je \TŠil pri nas prav dobro obiskani toKMI shod, na katerem je poročal poslanec Vladiinir Puienjak. Prišlo je tudi nekaj republikancev, ki so se pa mirno zadržali. Poslanec je v dolgem govoru narisal delo-^ raaje starega parlamenta, ki ni sklenil niti ene koristae postave, pokazal je na številkah krivično razdelitev daVlcov, osebne dohodninc ia nazadnje še je osvetlil yso hinavščino samostojne in republikaaske stranke. Povedaf. uam je, kiiko je vlada podpirala yojno in momarico, za> katero je v proračunu 4400 milijonov, za kmetijstvo pa^ samo 440 milijonov dinarjev, za mariborsko gledališiSe je dala 8 inilijonof, za škode in požare y Sloveniji p» samo 1 milijon dinarjeT. To so vneboypijoče krivice, Vsi volilci so se iiad lakim kriyičaim postopanjem vlade silno zgražali. Točna in jedrnata izvajauja g. govornil a so z velikim zanimanjem in s hvaležnostjo poslušali in so sklenili, delovati na to, da bo dne 18. niarc* nasa poštena in zaslužna Slovenska kmetska zyeea —* ¦ciagala! POLITICNI POjLOŽAJ V PREKMURJU. Po celem Pre]anurju od Dolnje Lendaye pa gori do» avstrijsko-ogrske meje se yse prekmursko ljudslvo n* strani naše Slovenske ljndske stranke pripravlja na voiitye dne 18. marca. Kandidati so že določeni. Shodi se TrUjo po yseh vaseh. Vsako selo ima izbrane izurjeae agitatorje, katere tam nazivajo «kor*"5i Prckmurec ne prayi: Jaz gretn rolit, ampak cm prsvi: «Jaz idem «vo>lum« (glas) dajata. ali Totume lučati y kišto (yolilno> žkrinjico). Zadnje dni prejšnjega tedna so se yršili ve-» liki shodi v Veliki Polani, Beltincih, Bogojini, Fokovi.ih, Murski Soboti (zbor za-upnikoy) in že xt& drngiM f rajih. Med drugimi sta govorila tudi biyša poslanca 2e YrA in Klekl. Prekmurci imajo dar jezika. Skoro vsak mož in mladenič je govornik- In kako tepo iznajo gov«rifi v svoji yabljivi prekmuršČini. Med katoličani in evangeličani ylada lepa tastopnost. Oboji bodo po ogromui Tečhii glasovali za našo Slovensko ljudsko sti-anko, O r«zkričanih dr. Kukovčcvih 10.000 glasovih ni ne doh& in ne sluha. Če bo dr. Kiukoycc dobil V Prekmurja Ž00 glasov, bo lahko vesel. Tudi Samostojni ac ne go<# dobro v Prekmurju. Ves denar hi trud nasprotnikoj, pridobiti vrle Prekmurce za svoje ničvredne stmnke, |e zaiaao^ Iz orotikmetske onlifike. OD KOD IMA NOVAtAN DENAR? Noya*ian je pjrvoi.ij trdil na svojih shodih, da ms ije Radič priskodil a v liilnim denarjem na poraoč, Radil pa j«, kakor znano, Novačana proklel in ga izključil ii syt>je repnblikanske stnuike. Novačanu namreč ni bUa aa aii dmgega, nego d« postane poslaaec in e»to ni DM-* Wi! abogati Radiča, fei je hotel kandidirat}. Da^siravno sta so Nayačan in Radič resno ski-egftlft i« k)čila od tnize in postelje, Tendar raapolaga Novaian •4 Telikiml syotami agitacijskc<^a denarja. Te dni pišet* NovaSan th njegov ««konom« in bitši iaadar Stampar pisma posameznim zaupnikom, da ima Novačanov* stranka o» agitatorj? na razpolago «yečje svote«. Ojb«Sts žiTita sadnje tedne tako prtierno k«rt kakn milijo-* ¦arja m verižaikn. Ljudje v njuni ;ikolici s* začudroc povprašujejo, •Skod imml* fa <*r» iiovc&a naeakml tohko deuarja Mt vnpolag«. Jasno jft, «ia je N*»vaean i!obil vdiku svOte od vodI-# telja demokrator dr. Gregorja žerjava in bančnega nvm nateija ter milijonarja Praprotnika pod pogojem, da ¦-*¦ •drobi edinost slovenskih volilcev na Štajerskem. No-» vačan se je nedavno vozil tudi v Becgrad - - kaj je tamt iskal, si lahko misiima 8e ehkrat poydarjamo: Novafein je najel In platatv od najhnjših Boyražnikoy kjričanskega riovenskega ljo#. stv«, naj odvrae naše ljudi od tcga, da bi nastopili riafc*-* •i la uiod-i v m$i kričanski Slor. Ijudsld Mra»W,_ ^ Mi pa praTimo, da Jsdeževi zlafniki Se oikcaaiar u10 prioesli srečet Sl NFJLU O DIVJASTVU REPUBLIKANCA DR. NOVACANA. V zadnjem »Gospodarja« smo poročali, kako je divjak In surovina, predsednik republikaaske slovcnsie stranke dr. Novačan dejaasko napadel y celjski kavarni Daiega neuomoraega poslaaca VI. Pušcajaka, Nad dr. Novačanovo divjostjo se zgraža vsa javnost in so ga obsodili kot divjačiao tudi njegovi aajožji rojaki, kakot nani to svedočijo aaslednji dopisi iz Novačaaovega rojstnega kraja: . Gaberjc pri Celju. Republikanski general Novačan aiaaa samo močaih rok, ampak tudi ostre zobe. V dolaiz za daacs samo par dejstev. Leta 1921 meseca julija je obgrizel na roki natakarico, ki je morala iskali zdray aiške pomoč in ravno tako odvetnika 0. Saj tadi ai ludno, ker oa sam lrdi, da je človek potomec živali. Niogoče je on ravno pasjega rodu ia mu je grizeaje prirujeno, saj stekcl pes obgrize iudi ysako stvar, do ka'cre pride. Res lep raj bo v tej svobodr.i repitblikanski menežariji, ki jo zelo priporoča grizenje in klofuU-aije Ncjvačaaovo. Radovedai sino, kdo bo hotel delali družbo do sedaj še osanielemu potomca živali. Gaberje pri Gelju. Da je dr. Novačan navajcn sprefonati zsiušnice, smo vedli, ker je roeseca septembra I. 1921 dobil krepko zaušnico od ženske, ki drži še nekaj na svojo čast; nismo si pa misliii, da se more on kot akademirao izobražen človek, kot pisatelj in kol aačelnik sh*anke, ki hoče drugiai narekovati politično moraio, taku izpozabiti, da y javnem lokalu kaže svoje divjaštyo. Trnovlje pri Celjn. Ker Vi, g. urednik, gotovo ne Sitate tako zakotnega in nepomembnega Hsta, kf.kor je •Republikanec«, Vam sporočam, da ta list od cine 25. |an, razglaša yest, da je SLS dobila 12 milijoaoy za yoiitye iz Beograda. Vi se gotovo ^udite, kcr šc niste do sedaj prejeli nakaznice za teh 12 milijonov. Sy«tuje-m Vam, da vprašate dr. Novačana, kako se tako težki oulijoni iz Beograda — odkoder mi Slovenci dobivamo kvečjemn nove davke — dobijo, ker oa je gotovo v tein itrokovnjak, ter prepustite yseh 12 taiiljonov ajcmu, ki Vam je prvi priaesel to veselo aovico, da ae bo kot ;wezposelni postopač in ljudski zapeljivec odjedal doiaa truba svoji sestri, ki ga mora sedaj rediti, ker si ni zaal trugega prisiužiti, kot zaničevanje poštenih, delavnih judi. Novačanev shod y Rečici v Sav. dolini. Poročamo inralcem «Sk>v. Gospodarja« o Novačanovem shodu in njegovih kaadidatih in agitatorjih, da jih ljudjc spoinajo in se vedo rayaati. Novačaa je imel pri nas dae 31. t. m. shcd v gostilni Fiirst. Ker nismo hoteii temu iažipreroku yerjeti ia srao mu kar reed govoroia sproli •jdgovarjali, je dobtarski repablikamc postal tako hud, glasen in jezen, da si je med govorom slekel suknjo ia ztlo razpregel telovnlk. Priporočal nam je kandidata j?. T., katerega pa mi preveč pozaacio, zato ga nočemo. Fa P. T. je Nackov sin, ki je aa svojega očela tako po'-abil, in ga tako malo spoštoval, da ni prišel k očetu ne k smrtui postelji nc k očetovemu pogrebu. Novačanoy kandidat je med vojsko posebno skihno pazil, če je g. T. peljal v mlm, da je to orožaikom ovajal. Sam si je preskrbel karte, da je imel vedno dvc porciji, kiaetom pa še enc ni privoščil. Za agitatorja ima Novačan in nj«gov kandidat nekega 2elezaika h Ljubaega. Ta je y gostilni y svojem govoru rekel nesrainne in bogokletae besede, da je Bog smrkovec proti njerua. Okrajaa sodaija t Gornjem gradu sedaj hrani pod ključem tega tiča. ili smo vsi prepričaai, da pametea in poštcn človik ne oiore biti za JNovačaaa in ajegove kandidate. Fa bomo t&ko tudi pri volitvah možato delali. Žalec. Hišni prekupčevalec ia hmeljarski mešeta*Pikl se je pred par tedai dal od Robleka postaviti za taadidata Saiaostojne imetijske siranke. Da si pridobi saijpanje hmeljarjev, se jc proglasil za glavaega hmeIjarja Savinjske doiiae. Dae 21. januarja je sklicai y Žalcn protestai shod proti davkom ia osaoval «Odbor sa preureditev zeraljiško-dohodninskega davka.« Ta odbor razpošilja scdaj županstvom resoiucijo proti daykom, da jo potrdijo z žigom občine. G- Pikl! Ali ste otroJji! Kaj menite, da so naši SavinjČani lako kratke paaaeti, da Vam lodo šli na lim. Kaadidat Samostojne tik pred volitvami sauje odbor zoper davke in prireja protesfne shode proti davkom! Vsak otmčaj ve, kaj to ponaeni in kam to cilja! Zakaj pa sr aiste pridružili SIot. Sjudski stranki, ko je oaa proteslkaia proti neenako odcnerjenim davkom? Zato ne, ker jf- pivič bil tedaj v yladi in se držai miaistrskega stolčkt; Vaš samostojni Puceljl In zato ae, ker tedaj aiste kandidirali! Prav je, da se proteslira proti neenakomernosti in krivični odmeri davkov ia je to tudi ponovao storil Jugoslovanski klub. Le berite «Slovenca« in »Gospodarja«! Otročja neumnost ia velik kos lumparije pa je, če hoče kdo zdaj, ko 'candidira, s lakimi protesli svoje rojake vleči za nosl rtadi bi pač pozaali Savinjčana, ki se bo dal od Pikla potegnitil Brezglsva demokratsko-samo»tujna politika y Sre¦)išŁu. Naši samostojaeži so v hudih škripcih. Eai so za uapredao konceatracijo dr. Kukovca, kateremu s<; že j>red vojno dali glasovc, drugi pa aočejo o liberalcih nič vi slišati in pravijo, da bočejo biti samostcMfii. Upamo, da jha bo Kočevarjcvo viao razsvelilo pameti Večina pa j« že spoznala brezglavo in brezplodno politiko liberalery in samoslojncžev! »»»••»••¦¦•¦¦¦^¦¦mB—j•wa—i¦"¦¦¦¦«