41. Številka. V umni, v četrtek, zl ftimali 1907. xl leto. Izhaja vsak dan ■veter, izimši nedelje in praznike, ter velja po poeti prejeman za avstro-Ofrake dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LfnbljanoTs pošiljanjem na dom za vse let« 24 K, za pol leta"!2 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90h. — Za tole dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat.« — Dopisi naj se izvole frankovaU Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In npravnUtvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari JKesetaa prilega: »Slovenski Tehnik". Uredništva telefon M. 34. Pmumim itovUko po 10 k. UpravnUtra telefon it 8*. Rase edino načelo... Pretekli ponedeljek je imelo svoj občni zbor takozvano „ Katoliško politično društvo za Kranju. Na zboru je govoril tudi g. Janez Evangelist Krek o stališču klerikalne stranke napram bodočim državnozborskim volitvam. Dr. Krekovi govori se odlikujejo, kakor je znano, po svoji izredni konfuznosti in ne prišlo bi nam na misel, da bi se pečali z zmedenimi njegovimi izvajanji, a^o bi se črni socialist ne bil zablebetal in izdal pravi smoter vsega delovanja klerikalne stranke. Klerikalci so dosedaj vedno zatrjevali, da se bore samo za pravice najširših ljudskih slojev in da jim je vsaka vladoželjnost docela tuja, dr. Krek pa je na shodu v Kranju odkrito prizual, da se gre klerikalcem zgolj za to, da se dokopljejo do absolutne in neomejene vlade. Blagor celokupnega naroda in njega uspešni gospodarski razvoj in napredek, tako so trobili v svet, je edino načelo, ki vodi klerikalno straniio v vsem njenem delovar ju in nehanju. Dr. Krek pa je na shodu v Kranju javno izpovedal, da je dobrobit slovenskega naroda in borba za njega uspešni gospodarski napredek zgolj prazna fraza v ustih klerikalcev in da je edino in najvišje načelo, ki vodi naše -katolike" v politični borbi, to, da se ru n i č i koruptna, derutna, nazadnjaška slovenska liberalna stranka." To priznanje iz ust dr. Kreka, ki je poleg škofa in Šusteršiča v klerikalni stranki glavni mogotec, je zelo dragoceno. Iz njegovih besed je namreč razvidno, da so klerikalcem vse blesteče in lepo doneče programne točke, ki govore o pravicah, ki se naj izvoju-jejo narodu, o stremljenju, da se ljudstvu zagotovi krepak gmotni obstanek in se zasigara uspešen duševni in materialni napredek, samo hekuba, zgolj prazne besede in da je „das Um und Dran" vse njihove politike, kakor bi Nemec rekel, samo težnja, ugonobiti z vsemi, ako tudi za skupno narodno stvar najškodl ji vej širni sredstvi slovensko napredno stranko. Borimo se za kmeta, vojujemo se za obrtniške in delavske koristi, ti klici so se dosedaj v vseh mogočih tonih variirali po klerikalnem časopisju in katoliški mogočneži so to blagovestje oznanjali vsepovsodi in vsakomur, kdor jih je hotel poslušati. Sedaj pa nastopi naenkrat dr. Krek in proglasi javno, da je vse to samo pesek v oči in da se gre edino za to, da se ubije napredna stranka, vse drugo pa je postranska stvar. Sicer pa je Krekovo odkritje že stvar, ki vsaj za nas ni nič novega; mi smo to že zdavna vedeli, da je smoter klerikalne politike ne blagor ljudstva, marveč gospodstvaželjnost klerikalnih mogotcev, ki bi si radi priborili položaj, v katerem bi se lahko nemoteno in brez vsakega nadzorstva igrali z usodo slovenskega naroda in odločevali o njej. Nadaljeval se be torej stari boj samo s tem razločkom, da bodo klerikalci posegali v borbo bolj brez krink, kakor so doslej, ko se še niso upali docela odkrito nastopati z ozi-rom na to, da se niso še povsem varne Čutili v svojih pozicijah. Volilna reforma pa je njihovo stališče tako ukrepila, da mislijo, da jim ni treba imeti več nobenih ozirov in da se lahko pokažejo v svoji pravi podobi brez vsake šminke. Če bo pa sedaj njihova borba bolj uspešna, kakor je bila dosedaj, to je pa drugo vprašanje. Dvajset let in večje že preteklo, odkar se je pričel boj na Slovenskem med naprednimi in reakcionarnimi idejami. Klerikalizem je ves ta Čas napenjal vse svoje sile, da bi udušil vsako svobodomiselno gibanje med Slovenci, a vse je bilo brezuspešno in zaman. Napredne in svobodomiselne ideje so se v našem narodu širile ne sicer rapidno, a tem goto veje, da sedaj ni na Slovenskem več vasi, kjer bi ne štela misel svobode svojih pristašev. Napredna stranka ne razpolaga z bogatimi gmotnimi sredstvi in njena organizacija se niti a daleka ne da primerjati z izbornim agitaeijskim aparatom, ki ga tvorijo župniki in kaplani po deželi, a vendar so njene ideje prodrle v široke mase narodove in vsa besna gonja fanatizirane duhovščine ni mogla preprečiti, da bi misel svobodna ne našla poti v naj-oddaljenejšo, od vsega sveta zapuščeno gorsko vas. Moč svobodomiselnih idej je premagala vse ovire in zapreke ter zrna-gonosno prekoračila debeli kitajski zid, s katerim je duhovščina obdala narod slovenski, da bi ga za večne čase obdržala v temi in v svoji oblasti. Res, sedaj se zdi, kakor da bi reakcionarstvo zmagovalo na vsi Črti in kakor da bi stebri svobodomiselnih, naprednih idej ležali podrti na tleh. Da, res je, da pri nas sedaj momen-tano triumfuje klerikalizem in se baha s svojo zmago. Toda ta zmaga je Pirova, saj je ni izvojevala klerikalna stranka iz svoje moči, marveč le s pomočjo tistega, žalibog pri nas še vedno odločujočega faktorja, ki mu pravimo vlada. Zato nas ne navdaja nobena bojazen, da bi ta momentana zmaga klerikalizma ostala trajna, marveč smo trdno prepričani, da ni daleč Čas, ko se bo tudi na Slovenskem misel svobodna otresla vseh spon in nastopila zmagonosno pot preko slovenskih poljan. Reakcionarstvo je sioer sedaj pri nasadu, toda pristašev svobodomiselnih idej, ki jim je tuje vsako koristolov-stvo, to ne bo motilo, marveč jih samo bodrilo k vztrajnemu požrtvovalnemu delu, ki se mora končati z uspehom. Klerikalna stranka je že prekosila svojo kulminacijo, ne da bi mogla doslej poteptati v prah svojega nasprotnika. Zanjo je že nastopila doba propadanja in dekadence in izključeno je, da bi mogla v času natihoma se pri-bližajočega marazma storiti to, kar se ji ni posrečilo, ko se je nahajala v najkrepkejšem svojem razvoju. Akcije svobodomiselnih in naprednih idej pa se dvigajo, a tega ne bo mogel preprečiti niti dr. Krek, ako tudi pokliče na pomoč magari dvanajst angelskih zborov! Bodočnost je zagotovljena svobodomiselnim idejam, in če se tudi postavi na glavo dr. Krek z vso svojo klerikalno stranko! Deželni zbori. Gorica, 21. februarja. Včerajšnjo sejo so izpolnili največ razni predlogi deželnega odbora, ki so se izročili pristojnim odsekom. — Sprejela se je rezolucija, v kateri se pozdravlja namera vlade, da se ustanovi iz državnih sredstev fond za podpore, in sicer za vsako deželo posebej. Z drugo rezolucijo se zahteva zakon za pospeševanje morskega ribarstva, s tretjo pa obvezno zavarovanje proti požaru. — Slovenci in socijalisti so vložili skupno interpelacijo, naj se uvede splošna volilna pravica za deželni zbor. Crnovioe, 20. februarja. Vsi klubi bukovinskega deželnega zbora so zahtevali, naj se skliče deželni zbor. Deželni predsednik B1 e y-leben je vsled tega imel včeraj na Dunaju posvetovanje z ministrskim predsednikom. Sklenilo se je, da se deželni zbor ne skliče, ker manjka za zboljšanje učiteljskih plač pokritja. Nagodba z Ogrsko. Budapešta, 20. februarja. Glasilo neodvisne stranke „Budapest" piše: Dr. "VVekerle ni opustil zakonitega in upravičenega narodnega stališča in vendar ni sledu o kaki krizi. Pred cesarjem in pred avstrijsko vlado je prodrl z ogrskim stališčem, in baron B e c k je uvidel, da so upravičeni pomisleki ogrske vlade, da namreč večno zavlačevanje nagod-beiih pogajanj škoduje ogrskim interesom. Vsled tega sta se dogovorila z ogrskim ministrskim predsednikom, da je pogajanja nadaljevati. Celo rok se je določil, do kdaj morajo biti pogajanja končana. In sedaj se vrle pogajanja neposredno med obema ministrskima predsednikoma. Zaradi tega gre dr. Wekerle v nekaterih dneh zopet na Dunaj. Dokler se na-godbena pogajanja ne končajo, dotle ogrska vlada tudi razprave o avtonomnem ogrskem carinskem tarifu ne spravi na dnevni red. It srbske skupščine. Bel grad 20. jebruarja. Pred desetimi dnevi je vložila stranka mladoradikalcev v skupščini interpelacijo, v kateri so radikalci zahtevali, naj se izreče vladi nezaupnica zaradi postopanja policije proti pristašem opozicije. O interpelaciji se je vršila deset dni burna debata, danes pa sejepredloggledenezaupnice zavrgel s 84 glasovi proti 47 glasovoffi, nakar je vsa opozicija zapustila dvorano. Na predlog poslanca Koštica je izrekla skupščina s 84 glasovi proti enemu ministru notranjih del Pro-tiću priznanje in zaupanje. — Jutri začne skupščina razpravljati o trgo-govinskih pogodbah s Francijo, Italijo in Rumunijo. Dogodki na Ruskem. Petrograd 20. februarja. Dosedaj je znan izid pri 226 volitvah v državno dumo, med temi je 8 monar-histov (ne anarhistov!), 11 desničarjev. 16 zmernih, 9 oktobristov, 41 kadetov, 2H soc. demokratov, 14 pristašev delavske stranke, 43 levičarjev, 52 nacijonalistov, 11 brestrankinih in 3 Člani skrajne levice. Med izvoljenimi je 18 takih, ki so bili že v raz-puščeni dumi. Odesa 20 febiuarja. Zadnje LISTEK. Dr. Ivo {orli: Pot za razpotjem. (Roman i\atisnila in založila Ig. pl. Klein-mavr in Perd. Bamberg. Ljubljana 1906. — 172 strani. Cena? —) (Konec.) Šorli namreč nima pestrih barv, ali da govorim v drugačni sliki: on ne ustvarja pobih ttgur, ampak reliefe in sicer plitke reliefe, tako da njegove figure ne stopajo krepko iz okvira, ampak da se njihove konture nekako gubć. Njegovo pero ni krepko, nasprotno nekako žensko nežno je — in zato je in ostane Sorli v prvi vrsti ljubljenec nežnega spola. Dr. Šorli ima lepe ideje, lepe misli, zna jih tudi lepo povedati — ali v njegovem značaju ni, da bi jih zaklical na vse grlo v svet, marveč on jih pove mirno, skoro da plaho, zato ne more revolucijoni-rati duhov, ampak jih le omamlja. Omamlja pa. Kdor je prečital to najnovejšo njegovo knjigo, se ne bo mogel izlepa otresti štimunge, ki je obilo in prav mojstrski razlita čez vso knjigo: tista brezmejna samota duše, ki bi mogla tirati mlado, hrepeneče srce do obupa. Še tako mlad, življenja željan, je prišel kaplan Ribnik v gorsko vas k župniku, ki si je ustvaril za svoje življenje svojo posebno pot. Nič posvetnega ni na tej njegovi poti — ne sme biti, kajti kdor hoče, da je vreden služabnik gospodov, mora hoditi drugo pot nego jo hodijo tisti, ki so „tega sveta otroci". In po tej posebni poti naj v bodoče umeri tudi Ribnik svoje korake. In še tako mlad! Povsodi prete skušnjave, ki bi ga, resno stremečega, strmoglavile s tega svetega pota: njegovi posvetnjaški stanovski tovariši, njegovi kovarski predstojniki, njegova mlada kri in končno še njegova teta, od soproga ^nerazumljena" ženska, ki si ga skuša, lepega mladeniča, osvojiti, nda bi mu dala tisto še nikdar potrgano cvetje iz pomladi, ki je čakalo že toliko časa, ker ga (njen mož) videl ni in ki bi tako rado umrlo komu na prsih, preden ga pohodi smrt" . . . (162.) Ali velika res-noba junaškega Ribnikovega značaja je krepkejša nego so vse te mamljive sile in Ribnik ne omahne, in je ne zavije krog hriba, ampak stopa krepko v hrib — tja gor na višavo, kjer naj mu nekoč zašije okrog glave soj vzor- duhovnika-svetnika. Samotna je njegova pot, daleč od življenja. Ali jo bo zmagal? Lep kos romantike leži v tej idili in radi se ji udaj amo, tem raje, ker nas zazibava v prijetni polsen. Ali kadar se nam zopet odpro oči in začnemo zopet misliti z lastnimi možgani, se nas polasti nejasna nezadovoljnost. Kaj nam daje poroštvo, da se ta mladi junak že po par korakih ne obrne nazaj ? Perspektiva, ki s% nam ob koncu historije odpira, je premalo fiksirana. Problem, ki si ga je Šorli stavil za predmet, je interesanten in knjiga bi bila aktualna, da jo je pisala krepkejša roka. Gre se za to, pokazati, kako mora pravi duhovnik ume vati svojo vzvišeno nalogo in kako uravnati svoje življenje, ako hoče tej svoji nalogi popolnoma zadostiti. To smo videli iz uvodoma izpisanih stavkov. Šorlijeva knjiga je torej nekak dokument pravega, vzornega duhovništva in obtožnica vseh onih neštetih, ki nosijo svoj duhovski talar čisto po nevrednem. Ali njene besede so skromne, preskromne — ne v tem zmislu, da bi moral Šorli kravalirati, kakor švadro-ner ras ljudski oder — ampak v tem pogledu, da naj bi svoje figure in svoje misli bolje izklesal. Kakor rečeno, ideja je lepa, nad vse moralna in zaslužna, besede teko Šorliju gladko, knjiga se prav lepo čita, tudi je polna lepih in originalnih prispodob — tako da nas njegov jezik često spominja na našega najboljšega stilista Cankarja, v čigar šolo dr. Šorli oČividno hodi — ne samo v stilističnem oziru, ampak tudi tuintam po kak svetovni nazor — ampak — to poudarjam — premalo je krvi in premalo mozga. Karakterizacija posameznih oseb je povoljna. Najboljše je označen župnik — pravi kremenjak, kakor izklesan — vsi drugi značaji pa so plitki reliefi. O značaju sodnice ostanemo najdalje na nejasnem — s t oprav h koncu se nam kaže v pravi luči. Zgrajen pa je ta „roman" prav spretno in epizode so prav miČne. Težišče njegovo pa so moralni ser-moni — kakor je to pri takem predmetu neizogibno. Ali ta moralna razmotri vanj a nikdar ne dolgočasijo, marveč nasprotno: prav zanimiva so in prav nič vsiljiva. Posamezna poglavja, posebno tista, ki govore o duševni samoti in o samoti krajine in pota, so uprav krasna: mehka melanholija je zlita čreznja. Nekaj glede notranje tehnike. Zdi se mi, da ni bilo srečno storjeno, da nam avtor riše župnika — sicer najmarkantneje karakterizovano osebo — kot človeka, ki se je povzpel do svoje vzorne višave šele potem, ko je preživel uprav izredno burno življenje. nSeveda, potem lahko" . . . (p. 5f>.) pravi sodnica o njem po vsej pravici. V tem čutim neko neubra-nost, ki ji pa sam ne vem pravega izraza. Menda bi jo še najbolje označil tako-le: Ali more biti tak mož vzora dovolj, da njegov zgled kaplana ne spravi samo na pravo pot, a ti pak da ga na tej poti tudi ohrani ? Nehote se mi zazdi, da mladi kaplan ne bo dolgo korakal v hrib — prevelika je samota njegove poti! In ali je njegov značaj res toli junaški, da bo korakal ravnim potom do vrha, na katerega se je povzpel mož, ki ga je spravil na to pot, šele po hudih ovinkih. Večja nejasnost leži v razmerju med sodnico in kaplanom. Sodnica — kaplanova teta — mre po lepem, mladem kaplanu in kaplan se jedva ustavlja njenim zapeljivim Čarom. Sodnica je koketa najhujše vrste, morda celo še dosti več nego koketa — ali kaplan je značaj in se s studom dneve so se prirejale navidezne slav-nosti po mestu, ki pa so le imele namen, prikrivati izgrede. Pri teh izgredih je bilo ranjenih 250 oseb. Trgovine in borze so zaprte. Evropski konzuli so sklenili, brzojaviti svojim vladam, da oblasti ne izpolnjujejo svoje obljube, da bodo varovale življenje in premoženje tujih državljanov. Petrograd 20. februarja. Ku-ropatkin je spisal štiri knjige obse-zajočo razpravo o rusko -japonski vojski. Delo se tiska na drž. stroške. Varšava 20. februarja. Pri volitvah v državno dumo zmagujejo na Poljskem narodni kandidati, v 30. volilnih okrajih je bilo izvoljenih 28 narodnih demokratov. V Varšavi se je udeležilo prvotnih volitev 50.000 volileev. DllPilalnl človek In njejouo razmerje do modem, človeka (Nekoliko misli k nredavanju prof. dr. G o r-janovič-Krambergerja ) S prvim razvojem paleontološke vede se je že obenem rodilo vprašanje po človeku, ki je živel pred našo historično dobo in bil sodobnik davno za nami ležeče epohe naše zemlje, ki jo nazivljamo „diiuvij". „Homo dilu-vii testis" (t. j človek, ki je bil priča diluvija je bil tedaj v znanstvu že dolgo zaželjena oseba, in je znano, kako je oče Scheuchzer prevažal po svetu nekega okamenelega močerada kot fosilnega diluvijalnega človeka.^ Človeških preostankov iz zgornjega, t. j. mlajšega diluvija, je zemlja kmalu darovala znanstvenikom na preostanek, in ti ostanki se v svoji gradnji skoro popolnoma ujemajo z modernim človekom — bolj skopa pa je bila priroda z odlomki človeškega ogrodja iz starejšega diluvija. Zgodovina vele važnih naj deb iz te dobe naše zemlje počenja šele z 1. 1856., v katerem je Fuhlrott v dolini Nean-der tal pri Diisseldorfu odkr-1 pokrov človeške lobanje, ki se je v marsikaterih in važnih znakih na prvi pogled pokazala različno od lobanje modernega človeka. Z najdbo te lobanje se pričenja raziskavanje popolnoma n->vega človeškega tipusa, ki se nazivlja rneandertalski tipus." Prolesor < i orjanović-Kra m-berger je v jedrnatih besedah oČr-tal zgodovino teh najdeb, kako je sledila odkritju neandertalskega človeka posebno važna najdba preostankov dveh človeških ogrodij ob vhodu v jamo Spy d" Orneau (Frai-pont L 1887.) in kako so odkritja pri La Naulette, Sipki. Malar-naud in d? Ar cy omogočila antropologom na podlagi širšega materijala ustvariti si sodbo o organizaciji sta-rodiluvijalnega človeka. Dolgo so učenjaki podcenjevali vrednost teh najdeb in to ne najmanj vsled žalostne zasluge trmoglavega Virchowa, ki jih je hotel s pomočjo svoje avtoritete na vsak način proglasiti za patološke (bolestne) abnormitete. 1 Mnenja so se razdelila, vnel se se je interesanten in dolgotrajen boj in v valovanju najrazličnejših mnenj se je ovil okoli diluvijalnih ostankov !) Začilno je pismo, ki ga je dobrodušni Darvvin L 1879. naslovil na Haeckla, in v katerem piše: „V i r c h o w s conduct is shamful, and I hop e he w il 1 s o-medav e f e e 1 the sname" (E. Haeckel, iiber unsere gegenvvartige Kenntnis vom Ur-sprung des Menschen. Stuttgart 1905.) obrne od nje, ko je spoznal njeno licemerstvo in njeno pravo, polteno naturo — se predno se je mogel med njima zgoditi greh. Edino tako ume-vanje njunega razmerja opravičuje lahkoto, s katero se kaplan otrese zapeljivke. Ali Šorli je vse to povedal premalo določno, str. 122 in 123 nas bi skoro uverili, da njuno razmerje ni ostalo čisto. Precizneje risan položaj bi mogel zabraniti krivo interpretacijo, ki se nam sama od sebe vsiljuje. Sum m a summarum : „Pot za razpotjem" je lepo delce. H edostatki, ki sem jih navedel, niso toliki, da bi čitatelja motili — zave ae jih stoprav Šele, ko je knjigo že adavna odložil. Užitek pa, ki ga rodi sugestivna moč te romantične idile, je tolik, da moram pripoznati, da sem z radostjo segel po knjigi tudi drugič in jo preči tal z nezmanjšanim manimanjem. Zato jo z najboljšo vestjo prav toplo priporočam. — Tisek je ličen, papir fin, zunanja oprema dedna. Pr. KobaL človeka nerazrešljiv gordijski vozel, katerega je z vso močjo pomagal pritegniti tudi Virchow. Šele klasična dela Sohvcalbeja in Klaatsoha sta problem o nizko-stoječih diluvijalnih prednikih modernega Človeka definitivno rešila v pozitivnem smislu — toda rad vse ogromen del zasluge na tej rešitvi pripada breidvomno tudi prof. Gor-jano vid-Kramb ergerju, ki je od leta 1889., to je od svoje vele-srečne najdbe krapinskega Človeka do danes doprinesel daleko največ osteološkega materijala za zgradbo telesne neiognomije starodiluvijalnega človeka. „Zaman je poskusil Vir ch o sv še enkrat položiti proti novemu nauku na tehtnico težo svojega imena kajti velevažna najdba je mahoma pripomogla neandertalskemu problemu h konečni zmagi. Iz Hrvatske je prispela vest, da se je posrečilo najti človeške ostanke v nemotenem, geološko popolnoma jasnem skladu skupno s primitivnimi orodji in kostmi jamskega medveda in nosorožcaa, tako piše o Gorjanovie-Kramber-gerjevi najdbi njegov slavni pri-jatelj Klaatsch. (Kntstehung und Entwickelung des Menschengesohlach-tes, p 22. Weltall und Menschheit II. Bd.) Na podlagi gori označenih, pred vsem pa svojih lastnih najdeb in oborožen z nekaterimi originalnimi krapinskim! preostanki, mnogimi slikami in modeli je podal gospod profesor plastično sliko starodiluvijalnega človeka. Nizko nagnjeno če'o, visoki nadočesni oboki itorus supraorbitalis), ki so kot vzvišen enoten val tekli preko vrhu nosu in ki jih ravnotake nahajamo pri opicah , so vtisnile glavi oduren, neinteligenten značaj, ki se je še povečal z velikimi, masivnimi živalskimi spodnjimi čeljustmi, katerim kakor opicam manjka vsem modernim ljudem lastni naprej obrnjeni nabradek, na zadnjem oglu spodnje čeljusti pa se je mestoma nahajal takozvani opičji izrastek (pro-eessus lemuricus). To odurno bitje pa je razpolagalo z zelo nežnozgraje-nimi rokami in vijugasto zavite kosti-ključnice nam pričajo, da je ta divjak še mnogo plezajoč po drevesih iskal si svojega plena. V ostalem svojem vstroju se vsaj v bistvu sklada z modernim človekom, po nekaterih znakih zobovja pa soglaša pred vsem z Evropejcem, tako da je upravičeno mnenje gospoda profesorja, da je ta homo primigenius direktni prednik one od W a 1 d e \'er j a očrtane človeške rase, ki stanuje v Evraziji, severni Ameriki in severni Afriki, ni pa direktni prednik Malajcev, Avstralijcev in črncev, od kojih nam še niso v preostankih poznani zastopniki, ki so živeli v diluviju: V starem diluviju človeški rod torej ni bil več enoten, temveč je že razpadel v mnoge rase, izmed katerih ena je bila ravnokar očrtana Neandertal-Spy-Kra-pinska rasa. Teoretiških konkluzij o nadaljnem rodovniku človeka gospod predavatelj ni podal. To pa iz dveh razlogov: prvič ker se pri zasledovanju človeškega rodovnika z najstarejšim, zadnjim koščenim preostankom neha domena paleontologa in tam stopi v vse svoje pravice zoolog, ki oprt na rezultate primerjalne anatomije, em-brijologije, paleontologije in antropologije obenem, zasleduje pokoljenje človeka; drugič pa leže teoritiška raz-mišljavanja izven t^me gospoda predavatelja, ki se je omejil na človeka v diluvijalni dobi, v kateri so že eksistirale mnogoštevilne človeške rase, hipotetičnega skupnega prednika vsega človeštva pa imamo iskati za Strahovolcl dveh kron. Zgodovinska povest. (Dalje.) XXX. Kakor daljne silne luči moji cilji sijejo, divjo moč in nerazrušno v dušo lijejo. Več ni trepetanja v prsih v srcu straha ni . . . Hej, razpel bom barkam jadra, sred noči . . . In naprej v svetove nove, čez vihar, temo, čez valove, čez strahove, čez življenje to . .. Roman Romanov. Zopet je bila Asunta sama v svoji sobi. Zaukazala je poslom, da ne puste nikogar k nji, niti vojvodo Dali Ferro, da, niti njenega moža. Opetovano se je oče oglasil pri svoji hčeri, opetovano ji je sporočil, da ji ima povedati važne odločbe Ladislava Gjačiča , Asunta ni odprla vrat. — Danes ne, oče, je vselej odgovorila, jutri pa sem pripravljena govoriti s tabo in s komurkoli drugim. eno dobo naaaj, t. j. v tercijarni semeljni dobi. Vendar pa ni pravilno mnenje, ki sem ga cital v nekem slovenskem referatu, da smatra gospod profesor velike sličnosti med diluvijalni m človekom in takozvani mi Človeškimi opicami samo za slučajne analogije, ne, temveč nizko, ležeče čelo, mogočni nadočesni oboki, odurno velika spodnja čelju*t brez nabradka, ki je obdarovana z opičjim izrastkom, torej vsi ti opičji znaki na okostju star diluvijalnega človeka so gospodu profesorju, kakor se je izrazil v privatnem pogovora, v dokaz, da sta si Človek in Človeške opice dve vzporedni liniji, ki izhajate is istega izvora, torej so vsi ti znaki pristne „homologije", kakor jih imenuje primerjalna anatomija. V svojem predavanju je le pov-daril, da ti znaki „direktno" nimajo nikakega stika z opičjimi, da s tem precizira svoje stališče napram teoriji Vogta, katero je tudi propagiral Haeckel in ki še dandanašnji vedno straši po glavah neukega publika, proti nevzdržni teoriji, ki uči, da naj bi bil človek direkten potomec človeških opic. Temperamentnemu gospodu govorniku morajo pred vsem biti dolžni posebno hvalo navzoči slovenski zdravniki in prirodopisci, ker jim je o tej tako težavni in deloma tudi še pre-porni temi podal tako precizno in strokovnjaško sliko. Pavel Grošelj. Vabilo družbe sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja stopa pred Slovence s srčnim vabilom k prav obilemu pristopu. Kakor kaže „Glasnik" v zadnjem družbenem koledarju, je število novovpisanih udov v „ zlatih bukvah" doseglo častno število 2 6 7.194, in družba je od časa svoje ustanovitve sem razposlala samo svojim redno vpisanim udom 10,800.934 knjig. Slovenci! Ali nas te številke ne vzbodbujajo k nadaljni vztrajnosti, k vedno novemu napredku V Zato veljaj i za to leto: Kdor le more, pristopi k družbi sv. Mohorja! Zvesti ji ostanite vsi stari udje, pridobite ji pa tudi še prav mnogo novih. Zlasti po mnogih naših društvih naj bi se pričela prav živahna agitacija za družbo sv. Mohorja! Čim večje bo število udov, tem uspešneje bo mogla družba izvrševati svoje delo za verski, narodni, kulturni napredek Slovencev! — S posebnjo prošnjo se zopet obračamo do čč. gg. poverjenikov, da prevzamejo tudi letos svoje sicer težavno, a toli koristno in zaslužno delo ter družbi dovedejo čim največ starih in novih udov! Književni dar za leto 1907 je ta-le: l. „Zgodbe sv. pisma" 14. soo-piČ. V tem snopiču bo podal Slovencem dobro znani pisatelj dr. J. E. Krek prevod in razlago „Dejauja apostolov". — „Zgodbe" so kakor po vsebini tako po slikah Slovencem tako dobro znane, da jih pač ni treba več priporočati! Naj bi nam ohranile stare, in privabile prav mnogo novih udov. 2 „Pamet in vera". III. zvezek. Spisal J. M. Seigerschmied. 3. „Umni čebelar". 1 snopič. Spisal Fr. Lackmaver. Ljuba prijateljica je slovenskim oratarjem, pa tudi drugim, čebela, čebelarstvo je zadnja leta zelo napredovalo in čebelarji so od družbe že mnogokrat zahtevali poučno knjigo o tej stroki. Letos jo podamo! Spisal je to delo priznani strokovnjak čebelar in gotovo bo ustregla širšim krogom. 4. „Življenja trnleva por11! se imenuje lepa povest, katero po res- Pri tem je ostalo, vzlic surovim izbruhom silne jeze kralja Gjačiča in vzlic globoki užaljenosti njegovega sina Ladislava. Stari vojvoda je moral ta dan mnogo pretrpeti, a prenašal je vse vdano, saj je bilo vse malenkostno v primeri z žrtvijo, ki jo je doprinesla Asunta. In ta žrtev se mu je zdela vedno večja, Čimbolj se je kralj Gjačič rotil, da že prežene svoji snehi njeno vojvodsko ošabnost in Čim dlje je vojvoda opazoval izraz srditosti na obrazu svojega zeta. Vojvoda je bil dal pripraviti imenitno pojedino. Hotel je s tem pokazati, da je pripravljen do pičice izpolniti storjeno prisego. Dokler sta bila kralj GjaČič in njegov sin v gradu in na otoku, toliko časa sta bila njegova gosta. Tako je bilo dogovorjeno in kakor Asunta, tako se je tudi vojvoda tega držal. Ker pa se Asunta ni hotela udeležiti pojedine, sta tudi kralj GjaČič in njegov sin odklonila udeležbo in se odpeljala na svojo ladjo. — Svetli vojvoda, je dejal Ladislav pri slovesa, izvolite moji ženi nični zgodbi is polupreteklega časa Mohorjanom pripoveduje znani slovenski pisatelj Jos. Kostanjeve o. 5 „Slavenske Večernice'*, 59. zvezek, bodo tudi podale lepega pripovednega berila. Že stara, a vedno priljubljena znanka so „Večernice" Slovencem, in bodo to ostale gotovo tudi za bodoče. 6 „teledar dražbe sv. Mo- herfa u L 1908". Naš Koledar je Slovencem istotako že star znanec! Potrudili se bomo, da bo kolikor mogoče zanimiv, pa tudi kratkočasen. Evo, to Vam je književni dar, ki ga letos podaja družba sv. Mohorja! Na Vas, dragi Slovenci, je, da s Čim naj obilnejšim pristopom k družbi poskrbite za to, da se te knjige čim največ razširijo med narod! Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopoŠiljajo de dne 5. marca. Mnogo truda, sitnosti in nepotrebnih trosko v provzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času članarine! Posamezne člane in take kraje, ki nimajo 15 članov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnim (2 kroni) dodati še 40vinarjev za opravilne stroške, namreč za zavoj, spremnico b kolekom, delo itd Seveda morajo potem poštnino še sami plačati Isto velja tudi za posamezne pošiljatve. Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo ostani: „Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in na-v z go r!" Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. februarja. — »Slovenec" in Wasmann. V sobotni številki smo pod tem naslovom priobčili vest ter v nji opozorili, da „Slovenec" proslavlja Was-manna s sleparsko lažjo in pa povedali smo, da je Wasmann, ki je jezu vi t, že naprej vezan, kaj sme učiti. Njegova posebna zasluga je, da je še bolj premeten kakor marsikateri njegov tovariš. Vsega tega glasilo našega škofa ne more tajiti in tudi očitanje, da se je poslužilo neresnice, je vtaknilo v žep. Zato se pa v ponedeljkovi številki z neko srditostjo zaletuje v našega „neznanoga" sotrud-nika in ga psuje za „tintomaza", Haeckla pa nazivlje „prismojenca". Ta nizkotni način odgovora je značilen za našega „Slovenca" takrat, kadar se čuti razoroženega. Takrat le Še izza varnega zida vrže nekaj psovk na nasprotnika. Pribiti pa moramo na tem mestu še jezuvitski način, ki se ga „Slovenec" poslužuje, hoteč pokazati, kako se je 1. 1905. Haeckel „skril kakor polž" pred Wassmannom. Haeckel je namreč pisal: „Bekannt-lich ist es auch der klar3ten und schiirfsten Logik nicht moglioh, mit einem klugen „Jesuiten" fertig zu werden j^denn er benutzt in gesehickter Weise die Tatsachen selbbi v Berolinu za 25 predstav 45 000 mark. — Nesreča na železnici. V Skarzisku pri Vratislavi sta trčila skupaj dva vlaka. Trije uslužbenci in štirje potniki so mrtvi, 10 potnikov pa je močno ranjenih. * Dobrodelno in di ušivo ogrevalnih SOb mora napenjati vse sile, da more zmagovati silno naraščajoče izdatke za v vedno večjem številu v ogrevalne sobe dospevaioče gladne in prezebajoče ljudi brez sirehe. Za delno pokritje teh izdatkov je vlada dovolila društvu prireditev loterije in bo žrebanje nepreklicno dne 26. marca t. L Za majhen izdatek ene krone je ne samo pridobljena pravica do igranja na 1500 dobitkov, med njimi takih po 30.000, 5000 in 1000 kron, ki se pod znanimi pogoji izplačajo v gotovini, — ampak se s tem tudi pospešuje resnično človekoljubni namen. * Edisonova 601etaica. Dne 10. t. m. je izpolnil slavni iznajditelj Edison 60 leto. Thomas Alva Edison se je rodil 10. svečana 1847 v mestu Erie (država Ohio). Starši so mu bili obubožali in mali Edison si je moral služiti kruh s prodajanjem časopisov in sadja. Prodaja časopisov pa ga je? privedla na misel, da si v starem zapuščenem vagonu ustanovi tiskarno za izdajanje lastnega časopisa. Njegov časopis je dobro uspeval, dokler ni razžalil nekatere meščane, ki so ga pretepli. Edison se je začel nato zanimati za brzojav, ki ga je videl na kolodvoru. Ko je nekoč rešil postaje-načelnikovega otroka izpod vlaka, naučil ga je postajenačelnik za plačilo brzojaviti. To je bilo pravo polje za Edisonov duh. Napravil je brž izpit ter je postal uradnik. Z 21 letom je že prvikrat popravil brzojav. Prve iz ume je prodal ameriški državi, a za denar si je ustanovil laboratorij in knjižnico. In od tedaj je izšlo iz njegovega laboratorija mnogo senzačnih iznajdb, kakor telefon, fonograf, megafon, erofon, kinematograf itd. Sedaj izdeluje akumulator, ki bi naj gonil električna kolesa. * Električna železnica na ledu. Petrograd je deloma zgrajen na otokih, ki jih tvorijo raztoki Neve, in sicer Velika in Mala Neva ter Velika, Mala in Srednja Nevka. Razun tega je izpeljanih med njimi še 20 kanalov. Vsled tega igrajo mostovi za promet veliko vlogo; vseh mostov je nad 150. A le malo mostov je zidanih ali železnih, večina mostov tvorijo tovorne ladje, ki pa se morajo pozimi, ko začne voda zmrzavati, odstraniti. Koncem meseca oktobra že navadno reke zmrznejo, nakar se vrši ves promet za pešce in vozove do spomladi po ledu. Tudi tir za električno železnico položijo po ledu, in le redko kedaj se pripeti kaka nesreča. * Zanimive povesti o umrlem perzijskem sahn O umrlem perzijskem šahu pripovedujejo razne originalne stvari, katere so sicer mogoče v Perziji, a mogoče tudi v fantastičnih možganih žurnalistov! Med drugim se pripoveduje, da si je šah nekoč privoščil na svojem vrtu sledečo zabavo: Izposodil si je po Teheranu večje število biciklov. Povabil je vse svoje dvorjane, ministre, lakaje in vse, ki so v solncu njegove milosti dobro živeli, na vrt, sam pa je zasedel vzvišen prostor v senci drevja. Ko je bilo vse zbrano, je ukazal najdebelejšim dvorjanom, da se usedejo na bicikle. Debeluhi, ki niso še nikdar poskusili tega Športa, so sledili povelju svojega mogočnega gospoda — pa so se kmalu drug za drugim takalali po travi in kobacali drug čez drugega v velikansko za-cavo njegovega veličanstva, ki se je temu prizoru prisrčno smejal. Ko se je nasmejal, je ukazal bicikle vrniti trgovcem. Drugikrat je šah naročil več pastil za notranji učinek ter ukazal svojim slugam, da jih zauž -jejo. Ko so pastilje jele delovati, je moral vsaki sluga reportirati šahu, kako se pri tem počuti. Nekoč je šah dobil nov avtomobil in je vozil ž njim od jutra do večera. Hkratu zmanjka bencina. Ker ni bilo na dvoru ne bencina ne špirita, je Šah ukazal napolniti avtomobil s konjakom iz 1. 1868., pa se je peljal na izprehod. Sledeča anekdota pa je v tesni zvezi s šahovo smrtjo. Nekega dne je ruski konzul Miiller v Teheranu videl na cesti otroke, ki so se igrali s posebno lepim kamnom. Konzulu je bil ta kamen tako všeč, da je rekel otrokom, naj mu kamen prodado. Otroci gredo to sporočit roditeljem, a oče otrok, perzijski duhovnik, se je branil prodati dragoceni biser. Na prigovarjanje konzulovo, Čigar denar je naposled premotil duhovnika, se je poslednji vdal in prodal kamen za dobro ceno konzulu, ki je biser poslal v petrograj. muzej. Toda duhovnik mu je bičal, da o tem ne sme nikomur povedati, ker je biser podedovana last teheranske duhovščine, ki ga deduje od moža do moža. Stvar pa se je vendarle izvedela, in ko je šah zbolel, so modrijani Teherana prorekli, da šah ne ozdravi prej, dokler se ne povrne v Teheran oni „sveti kamenu, ker je šah zbolel radi tega, ker se je ta svetinja prodala. Nato so vse poskusili, da bi dobili kamen nazaj, celo konzula so preprosili, daje pisal v Petrograd po kamen in šah je za-povedal, de se mora kamen nemudoma vrniti. A ravnatelj petrograj -skega muzfja je bil ravno takrat odsoten in šah ni več doživel povratka „svetega kamna". Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem* Tatinski pomočnik. Kleparski pomočnik V i n o e n c i j Za-1 o k a r je svojemu mojstru Ivanu Westnerju v Vodmatu v večkratnih ugrabkih izmaknil najmanj 43 K 50 v. gotovine. Ukradeni denar je zapravil po gostilnah. Obsojen je bil na 2 meseca ječe. S kostjo je pretepel po-sestuik Jakob Jemnik svojega pastirja Ferdo Javorška, ker mu je iz čebra izmaknil 1 kg nasoljenega mesa. Obsojen je bil na 14 dni težke ječe. France Močnik, mlinar iz Domžal, je Valentinu Koširju iz Kranja izmaknil 32 vreč in jih prodal, ter 6 litrov prosa. Obsojen je bil na 6 tednov težke ječe. Telefonska in brzojavna poročila. Trst 21. februarja. Poročilo, da namerava škof Nagi v R i c -manjih uvesti staroslo vensko bogoslužje, je utemeljeno. Cesar Nagi vsa ta leta ni hotel dovoliti, to bi zdaj rad dovolil, Če bi se ljudje povrnili v katoliško cerkev. Skof je uvidel, da Ricmanjcev ne užene ne z bajoneti, ne z drugimi sredstvi, zato jih zdaj lovi s slov. bcgoslužjem, a je že prepozno. Varšava 21. februarja Polj ski nacipnalci so pri volitvah v dumo dosegli sijajno zmago nad drugimi strankami. Rim 21. februarja. Danes je bi v poslanski zbornici podan predlog, naj se takoi meno vani krSčanski nauk odpravi iz vseh ljudskih šol. Berolin 21. februarja. Volitev predsedstva novega državnega zbora je klerikalce silno potrla. I Upali so trdno, da postane predsednik kak kler kaleč, kakor je bil v zadnjem državnem zboru, a zdaj sploh nisu dobili nobenega zastopnika v drž. zboru Kar se smatra kot dokaz, da se bo brezobzirno vladalo proti klerikalcem. VVashington 21, fsbruaija. Prezident Roosevvelt je sank* cjoniral zakon o naseljevanju, po katerem zakonu je azijatskim delavcem naseljevanje v Združenih državah prepovedano. Proti prahajem, luskinam in izpadanja las deluje najbolj«« priznan« Tanno-cliinm tinktura katera okrepčajo lasišče, odstranjuje luske iu preprečuje izpadanje las. I w Ul n in 1 krunRi Razpoš.lja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zeloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil medicin^L vin, špecjali-tet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d. d&lekarn?, Miana Lsusteka v Ljubljani, R sijeva cesta št. I poleg novozgrajenega Fran JoŽefovega fnbil. nioMtn 10 8 Darila. „družbi sv. Cirila in M sto da'1 v Ljubljani so od 1. do 31. deceiubia isUG. poslal prt«p*vke in d*rili p. n. trg. in društva: Albert Starčič, pismonoša, Blana v Istri 8 K, Fran Segula, kaplan v Sevnici: dar Mohorjanov: 6 K 30 v., Zvonimir Luznar, Podnart: 5 K 99 v., Ivan Dobršek, Laško: v svojem imenu: 2 K 50 v. kot preostanek zdražbane Martinove gosi: v gostilni Fr. Drolca v imenu g. Burdvcha 1 K 60 v kot globo P ; v veseli družbi Celjanov in Lašćanov nabranih v gostilni Fr Drolca 7 K 77 v., Mohorjani v Vodicah: 9 K, Iv. Šegula, veleposestnik v Hlaponcih zbirko veselih lovcev pri Iv. Še-guh 2 K 68 v., „Cop" pri mizi v gostilni J. Medena v Begunjah pri Cirknici: 5 K 60 v., A. Barda Kamnik: nabral v veseli družbi: 2 K, Vinko Engelman, nabrani prispevek nove podružnice pri sv Jakobu v Trstu 37 K 90 v., Albin Nova*, trgovec: Snčavas: 20 K, Peter Ručigaj, trgovec, Bočna: 20 K, Župni urad sv. Jurij pb Ščavnici dar Mohor-janov: 28 K 70 v, Županstvo Jezica 30 K, županstvo v Komnu 10 K, posojil ica Stari trg: Lož: 30 K, Leopold Jonko nabral na Miklavžev večer v gostilni pri pošti v Bovcu: 51 K 45 v., Fr.Zmazek, župnik, Sv. Benedkt v Slov. Goricah: dar Mohorjanov: 10 K, Župni urad Sv. Križa pri Ljutomeru dar Mohorjanov 21 K 04 v., Občinski urad na Bistrici pri Lembahu: 20 K, Janko Koser, gimnazijec v Mariboru: 10 K, Županstvo Ilirska Bistrica 10 K, Mohorjani v Loki pri Zidanem mostu: 6 K 80 v., Mohorjani v Selcih po župniku Rožniku: 10 K 70 v., Matej Jereb, župnik v Preddvoru: dar Mohorjanov: 2 K 40 v, Marija Pfeifer, Krško, letnina ženske podruž lice 74 K, Županstvo občine Sv. Peter v Savinjski dolini 10 K, Mohorjani v Vremah 2 K 50 v., Okr. posojilnica v Krškem 20 K, Podružnica v Gornjem gradu po blagajniku Avg. Drukarju letnine 56 K in po g. Kocbeku za razbite šipe v Trstu nabranih 7 K 80 v., Miha Arko, dekan v Idriji, dar Mohorjanov: 8 K 60 v., ženska podružnica v Ribnici: članarine: 200 K, 1 u>tanovnino 20 K in posebej nabranih 10 K, Moška podružnica v Ajdovščini 25 K, Matej Rihar, dekan v Šmartnem dar Moh rjanov: 6 K, Županstvo M ren pri Gorici mesto venca Simonu Gregorčiču: 30 K, Karel Ci<, župnik v Žabnici dar Mohorjanov: 3 K 10 v., Podružnica za gornjeradgonski okraj: 321 K 46 v., Ormoška moška podružnica: 31 K 28 v., okr. posojilnica v Bovcu: 20 K, Mirni Pire, Kranj: novoletno odkupnino članic: 6S K, Mohorjani leskovški: 6 K, Ivan Sa-jovic, podružnični tajnik: Kranj: 35 K, Marija Pfeifer, Krško, dodatek ženske podružnice 9 K, Hranilnica in posojilnica v Zagradcu po Fr. Ćešarku: 20 K, Dr. Fran Ilešič, c. kr. profesor v Ljubljani, nabral na sestanku hrvatskih in slovenskih profesorjev 28. decembra : 16 K, Gl. Matica v Ljubljani: prebitek koncerta hrv. pevskega društva „Kolo" lansk. leta: 22 K 43 v.. Jernej Zupančič, Litija, dar Mohorjanov: 4 K, Jos. Atteneder. župnik na Poželi: dar Mohorjanov: 11 K 0 v., Uprava „Soče" v Gorici: 4 K 70 v., Ženska podružnica v Gorici in sicer kot zapuščino pok finančnega svetnika: Golja 200 K in udnino za 1 1906 100 K, Ivan Gaj-ler. Kopanj 2 K, Upravništvo „Slovenca" 40 K 70 v., Ant. Obreza v Ljubljani: 6 K 60 v. in 2 K 70 v. Stef. Podboj v Ljubljani izgubljena stava: 2 K, Upravništvo „Slovenca" 20 K 50 v, M. Kolar, župnik, D M v polju: 20 K, Upravništvo „Slovenca" v Ljubljani: 20 K 50 v, Uprava „Soče- v Gorici: 11 K 50 v, podružnica v Ljutomeru: dar deklic iz Stočje vasi: 5 K, dar Josipine Semenič 10 K 40 v., drugih daril: 9 K 60 v., Upravništvo „ Slovenca" 27 K in 1 K 44 v., Družba sv. Mohorja v Celovcu: 1000 K. Upravništvo „Slovenca" 30 K 70 v., Fr. Zorko, mestni kaplan v Ljubljani: prispevek udov letnikov: 39 K in dar M horjanov 85 K, Upravništvo .Slovenca" 19 K 70 v., Jernej Ramoveš, župnik, Poljane za podružnico: 50 K, Upravništvo „Slovenca* 8 K, podružnica v Idriji: 52 K, Podružnica za Vuhred in Marenberg: 64 K. Upravništvo „Slovenca" 32 K + U K 60 v. + 3 K f 4 K 50 v. + 15 K, Oskar Dev, Škofja Loka: 2 K, pod uznica v Skocijanu na Koroškem: 51 K 82 v, Gimnazijsko ravnateljstvo Rudolfovem: 12 K, Ženska podružnica v Gorici: 85 K. BlagajnlAtvo drutbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani. Umrli so v Ljubljani. Dm 17. februarja: Ivan Beieljak, duhovnik, 48 let Zaloška cesta 11. Jetika. DM 16. februarja: Marija pl. Gauser, stotnikov* vdava, 71 1. KnaHove al 13. pljučnica. V deželni bo lnic i: Da« IS februarja: Petsr Klrmrm*, delavec, 40 lei aadaea — Karol Prosenc, ključavničar, 42 let, jat ka. Dat 14 februarja: Josip Ravnihar, delavce. 43 let. Catarrk. intest. chroa. Daa 16. februarja : Neža V raček, gostija, 69 let. Tsled raka. Daa 18. februarja: Ana Tegel, delavka, 53 let Desneatia. Borzna poročila Ljubljanska ^reditna banfe* * radni kurzi dun Oorze 21 „{ubijan?" februarja li»07 i Blago f viajs*a rr-fi* t jrebma rtnts •vst-r kronska rent* stati , oj^'k* kronska renta r zlata posojilo cei Kranjska . v>crsoji«o rnesta Splfet '* [ ' m , Zada< tKML-aerc Železniško posojiio 1902 . t", fmmM dež bank« k » p -» * • 4.*. zasi. ptsina p*il. del hi p o reč ne banke . . *s .fc a pest kom k. o c tO- m . . . *• . aafii p;*mi binerst hranilrv.ee . . . * • srna ogr. cent? dež. hranilnice . z. pis 8fpr. kip. ban. obi o«r. lokalnih ie-(eatoc H7 46 9f> 56 114-11» :00 >0 lUi Mi 99 7S! 100 7rS 99 7f» 100 75 99 40 9« *0 •4 i ?ncr. ju*. 7cS. kup. ' / -avatr, po* za iti. 3». e od i. IH64 • . . . , Uk«?kc # E«m. Krt*d !. flmuij* * n w * B enrske hip. banke . "m srbske a a*. !<*>-- . turške...... * ^iiliJts srtfćfe* . . . Sieđ?tne . . . . *iomoške 9 . . . XrakovsKt: „ . . - Mrstr. rdeč kttia , . . . ^e*....... 3 dr>;tove . ... >3icrHirške • . . aJuiiajgfcg kom , . \aste zeicinic« .... ir-»3vne železnice . . v. -ogrske bančne drl* - kreditne banke ;>grske „ m • iirnosTcnske 9 rrcraogokop v Mostu (fcra*» Alvinske montan .... >ra?ke let tnd. dc. . . . 3*ma-Mura»yi..... "■•oveljake presu. 4r%&*n; k*sto orožne tevr &*»*tae sladrorsae dr^s-d <€ ar. eakte 9 franki f aiarte« i?v*rei«Bi. ?*Vanct 10026 »06-65 100- 100—- too- 100*- 99 90 38 7P ZU — itH 6o 155 — ?6G -1B1 F.O ^7C-— 281 -21'6' 100 5 7b60 77-94 6 '6 On 28 -ti 82 497- 16'. 50 ;185 75; 1760 —I ^•«3 751 637 772 i 624 75! 2671 i 572 50! 563 117 40 n-36 19-08 »ftOl 24 05 o ?-!V7! 9f:-40. >»53 4 4 J 01 25 u-7 66 100 20 100 20 99 75 316 — 101-66 157 -2-8 — 53 50 280 -291 — 2«3 -107 176 <)i» i4 5" 4-5 - 90 9 48 50 30 60 9^ 507 — i66f:0 f86 75 770 -^84 75 6 -8 2-6 778- -625 7r> B82 -573 50 291 — f-67' '48 40 n-40 ■«♦11 aa-il i 1 77 B6 60 -i Dne 21. februarja 1907 »T i-rntca aa »pnJ aa 50 kg K 7 54 TJ R oktober . . „ BO j „ 7-91 . april • so . . 6 85 rux* . maj 520 n r jnlrj . . . . 50 r „ 6-36 apni 50 7 49 Zdržno. Heteorolo$ićno poročilo. Viti«* bm! morjem 06 2 Srednji zračni tlak 736 0 mm harn- x> •Pal° g*> i Vetrovi Nebo _ metra S « Tanja 1 § s i v avaa j fHJ _s | ica 20 21 9. -v 718 0 A pop. 167 186 5'5 moČ. jzah. dež 0 2 sred-zahod sneg 3 5 j si. jzah. i oblačno Srednja včerajšnja temperatura:—4'2° nor-mals: 0 3 . Padavina v mm 32 7. Otiiija in Zofija Valenta naznanjata v svojem imenu in v imenu vseh ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njun iskreno ljubljeni oče, oziroma svak in stric, gospod Cudvik talenta zasebnik danes, dne 21. februarja ob ■ 43. uri zjutraj po dolgi in hudi bolezni v 60. letu svoje dobe blaženo zaspal ▼ Gospodu. 633 Pogreb bo v petek, dne 22. februarja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Slomškove ulice št. 6 na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi pri Sv. Petru. ▼ Ljubljani, 21. februarja 1907. Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni ia posojilni konsorciji uradniškega društva dajo po najugodnejših pogojih tudi na vračila na dolge obroke osebna posojila. Agenti so izključeni. Naslove konzorcijev naznanja brezplačno centralno vodstvo uradniškega društva na Dunaju, Wipplingerstrasse 25. 31—13 (soba in kuhinja) se liče za takoj ali majev termin. <>|2 i v -tunine nod „Mirna stranka ŠL 20" L]nbl|anaa p"8te re*taote. m vaienca sprejme takoj v alaibo Ivan Kralj 611_i čevlj. mojster v Trtica it 25. naprodaj ste pod usodnimi po-Sojl dve enonadstropnl HIŠI Več se izve pri lastnika na Tr-rovskem pristana ftt 14. 458 -2 Pomočnika 629 1 sprejme v trg. h špecerijskim blagem Ferd. Hlebš v Kranju. skladišče tudi za delavuico Dnpravoo se Odda takoj na Dunajski cesti št. 16. Natančneje «e D«»»zve v trgovini železnioe Schneider & Verevsek. 615-1 Išče se iz holjše biše; lašcine zmožni imajo preduost 626—1 Ponndhe blagovolijo se vpoftiliati pod „poštni predal št 76" Ljubljana. Ura z verižico za samo K 2a—. Zaradi nakapa velike množine nr razponilia šle-EijskH razpoHiljalniea: prekrasno pozlačeno 36-urno precizijsko uro ankerico z lepo verižico za samo 14. 9-— kakor tudi 3 letu o garancijo. — Po povzetju razpošilja Pruako-alezljska rmzpošiljevalnlca F WINDISCH v K aisom 17/38. NH. Za nengajajoče denar nazaj. 617 Poskusite in priporočite = izdelke = lAtovetovam hranil I pPraaiVIII. Unomikmstonj. Mežčanski hotel JJuT. V četrtek. 21. februarja L L Trgovski potnik velikih tvrdk in tvornic lite za labko razproda joče blago takoj agenta eventualno 8ot?ndoika. 6i4 Ponudbe pod „Debra sasloiba11 na upravništvo nSiov. Naroda". ^^^= ponudba. Želejnični uradnih 26 let star, Samec, simpatičen, narodnjak, j lepo pri ho d nj'ostjo, je// jnanja j /j-obrajeno gospico, Če mogoče peu^o, slovanske narodnosti Le resne ponudbe s sliko do tO. susca 1907. Jfaslov: „Uencel SS, 7rst, poste restante1*. Tajnost zajamčena. 624 Razglas. Razpisuje se mesto nadredarja ▼^Trbovljah. Nastop službe je dne 15. aprila t. I. Plača 80 kron menečuo, obleka in prosti* gtaoovauje. Prosilci morajo bitt alovenukega in nemškega jezika v g^vorn in pisavi zmožni. Preduost imajo dosluženi orožniki Prošnje naj se do 30- marca L L na županstvo Trbovlje pošiljajo. Županstvo Trbovlje, dne 17. svečana 1907 631—1 Župan: J. RoŠ. Najvišja odlika na mednarodni razstavi v Milanu leta 1906 (avstr. juror). Ivan Kunst na Jesenicah Fužinah na Gorenjskem piše dne 19 oktobra t. 1 železnnto u ino Piccoija v Ljubljani na Dunajski cesti edino sredstvo zoper njegovo bolezen in prosi, naj se u/U pošljejo ?e tri steklenice. Pollitrska steklenica 2 K, 4 pollitrske steklenice v Ljubljani K 7 20, za zunaj z zavojem vred K 780. Zunanja naročila točno. 4387—3 Mesarski zdrav in krepak, star 14—16 let, poštenih staršev, ki i« dovršil ljudsko šolo, sprejme takoj Hiako Sos, mesar trn posestnik v Idriji. ess-i z mešanim blagom, dalje trafika &e odda v uajem ali tudi vse vkup proda. Ponudbe pod šifro nSpodnje Sta-ersko" na upravništvo „Slovenskega aroda". 674—3 Katoliški dom oddaja od L mejnika 1.1. z najem-ščino na četrt leta: Sostllno s koncesijo K26280 dvorano .... R 210*— stanov, o 3. nadstr. K120'— prodajalno v pritličju K100'— delavnico .... K 60'— Ponudbe sprejema Franc Jonke Gradišče št. 3« I. nadstr. od L do 2. ure popoldne. 63i—i Kdor M zemljišče ali kupčijo vsake vrste kakor tvornice, hiše, vile, zemljišče, pensionate, graščine, mline, opekarnice, hotele, gostilDice, kmetska posestva rad prodal hitro in diskretno ali rad najel naoja posojilo, naj se le najprej zaupno obrne na prve vrste strokovno strogo reelno in največje podjetje (Internaz. Geschafts-Courlr) v Gradcu, Ellsabetlistrasse 6. Zastopstva po vseh deželah Avstro-Ogrske in po sosednih državah. Uradnik je takoj na mestu in Če je treba brezplačnega obiska zaradi natančnejše do menitve in ogledanja, prosimo za takojšnje obvestilo. 63 - 21 IOT H>prfklleno marea I909 l»o vleepnje "^pol jnbilejske loterije za ogrev. sobe. 1500 dobitkov v efektivni vrednosti K 55.000. Prvi .trije glavni dobitki B 30.000, 5000, 1000 se bodo na dobiteljevo željo, odbivši 10°/0 in zakoniti dobitni davek, izplačali v gotovini. Srečke po 1 K po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah in v loterijski pisarni na Dunaju I., Spiegelgasse 15. 237—3 O—, kr. avetrtjefce {f| državno teleznioe* Izvod iz voznega reda. i Društv. godbe za člane. Nečlani plačajo 40 vin. Začetek ob l/28. uri zvečer. K mnogobrojnemn obisku vabi 6i6 Karel Taosos. Veljaven od dne 1 te Mobilan« jni. ioLi rto sjutra). Osebni vlak v smeri: Jesenice, Oorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Prava. T-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Straža-Toplice, Kočevje. ►4-ao prs»p^-'dn«. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. -06 popoldne* Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Straža-Toplice, Kočevje. 4 oo pop >'d le. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.. Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Prage, Dunaj zahodni kolodvor. F-OS zveder. Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Kočevje. 7SB i vode r. Osebni vrak v smeri: Trbiž. K>-23 ponedJ. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c kr. drž. žel., Trst c kr. drž. žoi, Beljak, fnoaaoet, Moaakovo. Pano i v Ltnbliano fna. aoL: 7-oe ajutrnj. Osebni vlak le Trbiža. e-«4 ajutmj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. oktobra 1900. leta. tu* pred po l si no. Osebni vlak le OsMiot c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Unca Prage, Dunaja zahodni kolodvor. a-S2 popoldne Osebni vlak ia Streže Toplice, Novega mesta, Kočevja. a-30 popoldne. Osebni vlak iz Seletala Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. dri. i O*30 zveder. Osebni vlak iz Stnio-TepOa Novega mesta. Kočevja. S-40 zveder. Osebni vlak iz Prage, Ueca Dunaja juž. žel., Celovca, Beljaka, Trbiža Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. dri. žel u-34 ponoOl. Osebni vlak ia Pontabšja Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. I Odhod te L|nbljane dri. kolodvori 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-OS popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 lO zveder. Mešani vlak v Kamnik. K> aa ponool. Mešani vlak v Kamnik, v oktobru in le ob nedeljah te Sohod v Mnbliano dva, keledeaei e-49 zjutraj. Mešani vlak ia Kamaoaa. IO-68 p edpoldne. Mešani vlak la ••io zvoOer. Mešani vlak ia Kamnika. ••55 ponool. Mešani vlak iz Kamnika. v oktobra In le ob nedeljah ia pi (Odhodi in dohodi so naznačeni v evropejskem daesu) C. kr. ramateljst?o driaTnih zelenile ? Tratn Sveže maslo, čajno maslo, mleko in Jajca kupuiem P.nudbe pod „poittti predal it 409" v Trato. 6 o-s za izvaženje piva na deželo sprejme neka pivovarna. Nfcslov pove upravništvo nSIov. Naroda". 605-2 se kupujejo. — Več v gostilni v Metelkovih ulicah it 4 v Ljubljani. 560- 5 »r Iščem v kakem večjem trga ali mesta pri menii, dobro idočo gostilniško obrt vzeti v najem. .<>>■> PoDudbe naj se p< šiljajo p'd „krčma it 77" na npr. „Slov. Nar.- Lego stanovanje z dvema sobami in pritiklinami se za maj poceni odda. Ravnotam se tudi dda lepa, svetla delavnica in lepo prostorno skladišče. 509-5 Več v upravni»'vn -Slov. Naroda*. UsUnovljeno Seta 1S42. 1Ni?Fi50U' iN QrXBOU BRATA SBLRL sijNi-t- unce it 6 ss Telefon Št 154 — Lubilet jako eleganten, skoro nov, se prav pod ugodnimi pogoji proda. Kje pove upravuičtvo »Slovenskega Narodau. n^6 -3 1? Gosposke ulice it 6 posredovalnico za službe in stanovanja IO hlapcev vajenih pri žagi, ki znajo voziti les, za Hrvaško. Oženjeni imajo prednost Plačilo mesečno 80 K, les in stanovanje zastonj. Potoma tukfej. Nast< p 15. marca. r0£ ti Enega ali dva krepka, zdrava vajenca sprejme takoj večja kovaška delavnica, ravnotam se tudi sprejme vajenec za kolarstvo. Učna doba 3 leta brez plačno, toda brez obleke. Dopisi na Sebastijana Schiestl, kovaškega mojstra v Jezernicl pri Beljaku na Koroškem. 588- a bukove, hrastove in kostanjeve in mesne plohe lama na prodaj FRAN LAJOVIC v Oradcu pri Litiji. &96-a Dimenzije po želji, cene po dogovoru. drage aaverovaialea Zkaefl Jo zavarovanj« aa iaUiaOs la asart Vsek šftaa Ista po pravico do divideada. 99 v »dlje m no zavarovalna banka v Pragu - - - • 04,700.007-70 K. Izplačana odikodnšna ia hapHait|a 07,170.360-76 K. nalik umi draga vzajemna zavarovalnica nase države •IO)%aMaekie>-Biere>elaie) «p>rssv< v« v iaMtadL *aar pisarne ao v požaratas škoda eentojo Uživa DoveMe kf A2D 36 1MM Prvo domača slovensko pivovarna g. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12 Ustanovljena leta 1854. pnp : < ča slavnemu občtnstu in spoštovanim gostilničarjem svoje |sV izborno Številka telefona HO. - —j —'■ j■ ■ ■, ww w« . w ▼ w m>iww « ▼ . ■ A 4012 45-- marčno pivo v sodcih in steklenicah. OJ M A • Dstrsdnl bonha českych sporltelen ■ (Osrednja banka čeških posojilnic v Pragi) vljnduo naznanja, da nstanovi v najkrajšem ča-*u Jk£ i« H a podružnico v Trstu. |*I Cas, v katerem začne podružnica delovati, bo pravočasno naznanjen. >"J •Jl^ Sfr«»kovno g* 8j/odar}*k e oa^ft** h., reje in a že sedaj označena banka ter pQ hrf prosi, da se -i pošiljajo v oddelek za podružnico Tržaško pri Vi, O centrali v Prag . 63o O !! Največji uspeh novega časa !! je znameniti 3678- 22 Vpisana varstvena^inamka. Daje bleščeče belo perilo popolnoma brea duha in varuje platnino izredno. Rabi se brez mila, sode ali drugih pridatkov. Pristen samo v originalnih zavitkih z gorenjo varstveno znamko. Zatitek z 250 grami 16 vinarjev „ s 500 „ 30 „ „ z 1 kilo 66 „ Noben zavitek brez gorenje varstvene znamke nI moj izdelek in ste z njim v nevar- i nosti, da si pokvarite perilo. Dobiva se v vseh dro-gerijah in prodajalnah s kolonijalnim blagom Jn milom. Na debelo: L. Minlos, Dunaj L, Molkerbastei 3. Vse dirja k trgovcu, da si kupi „FICHTEN IN" (po vseh kulturnih državah oblastveno zavarovano žuželčje milo) in vsak * ki ga je rabil, prepričan o njegovem čudovitem učinku začuden obstoil! Edino sredstvo za zanesljivo in popolno uničenje vsakrš. mrčesa in njene zalege. Dobiva se povsod kos po 30 vinarjev Ivan Jax in sin * w V4nbl|anlv _ Dunajska cesta št. 17 priporočata svoj - bogato zalogo _ voznih koles O O v V ■ ■ VVV Šivalni stroji & xa[rodhlno iaa 8*3 Brezplačni knrzi aa vezenje v hlsi. II 18 Pisalni stroji .ADLER'. ;< tri lice za tri meaece primerne aluibe. Mesto nastopi tako). 197 ž Naslov pove uprav ništvo „Slor. Naroda". Ivan Suban u Trstu priporoča 699—2 juino sadje, pomaranče, mandarini, limone, ameriške orehe, mandlje francoske, orehe tren-tlnske, groidje malega, grozdje aultanina, ruski 6aJ, Jabolka medena, buteljke: refosko, sladko, staro pet let Itd. Pošilja se v postnih zavojih s povzetjem. Za Novem svojo graščino mestu iščem Zalog pri uradnika-voditelja Za takojšnji naatop. — Dokazati bi moral v taki aluibi že izkušnje in biti zmožen slovenščine in nemšč'ne. Ponndbe z zahtevo plače in prepisi izpričeval naj se pošljejo na naslov: Josef Reiner na Dunaju, IX I, Mariatheresienstrasse 9. 57t>—3 glejte s velikansko 8 sukneno zalogo R. Miklauc v Ljubljani, Spitalsfco 7 ulice štev. S. O Ntuoki pod eenol = r\a$elj! = i « O Kdor tega ne nvažuje, se pregreši na svojem lastnem telesu! Kalserjeve pnne karamele s tremi jelkami. Zdravniško preizk&Seno in priporočeno proti kafilju in hnpa-vosti. kataru, zaalizenju in kataru v požiralniku 5120 nf'barsko poverjenih izpričeval potrjuje, da dr2e, kar obetajo Zavoj 20 in 40 vin Zalogo imajo": V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljub IJanl, v lekarni Jos. Mavr v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj MIlana Leusteka v Ljubljani, pri Ubaldu pl. Trn-koezvju in pri G. Plccoliju v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladovlć. — V Vipavi v lekarni t. Hus. V Ribnici v lekarni pri sv Štefanu Jos. Ancik — V Idriji v lekarni Danlel Pire. — V Metliki v lekarni Ivan Gjuričić, v Radovljici lekarnar A. Robtek, v Novem mestu lekarnar Jos. Matkovlć. - Hinko Brilli, lekarnar v Litiji. 400i H O O um Oddaja stavbnih del. Za popravo podrožoe cerkve sv. Marjete v Kosezah se »ode spodaj našteta dela oddala konkurenčnim potom. iti —2 Ponndbe je vložiti do 2. marca L L do 12. nre dopoldan pri podpisanem uradu, kjer so tudi — ob nraduih urah, dopoldne od b*. do 10., popoldne pa od 2. do 3. — na ogled razgrnjeni pogoji in stroškovnik z načrti. Proračnnjena so dela nastopno: Zidarsko dtlo na..........K 3320 61; tesarsko delo na..........K 1509 73; mizarsko delo na..........K 369 00; pleskarsko delo na.........£ 60*00; steklarsko delo na.........K 33 79; Skupaj . . . K 5293 13. Županstvo v Zgornji Šiški, dne 16. februarja 1907. 11 i j 2 Ravnokar izšel Hribarjev naj nove J £i »Splošni naslovnik uradov, društev, tvrdk in zasebnikov deželnega in stolnega mesta Ljubljane ter voj-zzn vodine Kranjske. - Ta najnovejša vsem uradom/trgovcem in zasebnikom neobhodno potrebna knjiga obsega na 30 polah velike oblike nad 100.000 naslovov industrijcev, uradov, duhovščine, učiteljstva, obrtnikov itd. Ljubljane in cele Kranjske in je edina te vrste. Cena 10 kron, po poeti 30 vin. več. — Naroča se v založni knjigarni Dragotina^Hribarja v Ljubljani. 431 lu n 4 ki ar— ~*m$r— °Cj E 3 5 ^(Ta detel rx na ćLxoToxxo I VREDNOSTNI DODATKI NAV5EH ZAVOJIH Glaona zaloga „Ue$etala": BERHHARD SCHAP1RA, Dunaj, III2. Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem Fran Szantner *nerby«. Pred. št 373. Bozcalf z močnimi podplati K l 3— „ _ 403. Lakorina .....» lft-60 ^Sctalck*4 pred. it. 690. irhovina s šir. podplati K 6 720. Lakovina 6*30 v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 4 % dobavlja kakor znano ZS- najboljše čevlje. Zunanja naročila proti povzetju. Pri naročilih zadostuje pred. itev. Nepriletnl izdelki se zamenjajo. 2120—38 cmiiii Pred št. 1148. Chevrotte s polkoutea podpet. šiv.podpl. K9—. — Pred.št. 1149. Franc, brfiplasno In postnlnr presto. Cbevreaax, St. Louis XV. podpetki K 12 — Pred. št. 653. Sabahid . ... K l(r60 „ „ 567. Ia Boxcalf. . . „ 13*— . 610. Lakovina ... .12 Iadajatelj in odgovorni urednik: Bas t o PustosleaiSek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne" 1956 2787