PMS in otroška konfekcija združeni str. 2
OBČNI ZBOR IGD TOSAMA
str.3
■i'
Obdržati raven proizvodnje
# Tri vprašanja za vodjo proizvodnje Mirana Zupančiča # Združitev oddelkov PMS in otroške konfekcije # GMP v tkalnicah # Presežkov delavcev ne bo
Konec leta 1990 sta se združila oddelek PMS in otroške konfekcije. Zakaj je prišlo do tega in kakšne rezultate bo prinesla ta združitev?
V	obeh oddelkih skupaj je bilo zaposlenih okoli 130 ljudi. Do združitve je prišlo zaradi podobne tehnologije, opustitve proizvodnje filtrov in zaradi pogostih premeščanj iz enega oddelka v drug. Za sedaj proizvodnja ostaja še v starih prostorih, novi pa se že pripravljajo. Za razpored je zadolžen tehnično-razvojni sektor. Bilo je sicer več variant, kje bi locirali nov oddelek, skupaj pa smo se nazadnje dogovorili, da bo to v prostorih stare sanitetne konfekcije - stara stavba, ki je tudi praktično že pripravljena za selitev; drugi del oddelka bi preselili v prostore bivših filtrov, kjer pa je še potrebna obnovitev. Vedeti je treba, da gre v tem oddelku za občutljivo tehnologijo in ni dober kar vsak prostor. Garderobe bi bile skupne in sicer v pritličju bivše konfekcije, v II. in III. prostoru pa so planirani poslovni prostori.
Proizvodnja bo ostala v dosedanjem obsegu. Programa, če sledim srednjeročnemu načrtu, ne bomo spreminjali. Pričakujem pa postopen upad izdelave virkola (problematična nabava materiala), hlačk (zamenjujejo jih hlačne plenice) in mavčevih ovojev (problem sadrone).
Tudi v tkalnicah naj bi se podvrgli normam dobre proizvajalne prakse. Bo tudi tam podoben sistem dela kot v sanitetni konfekciji?
V	tkalnici trenutno nekaj strojev ne obratuje. Iz pojasnila gospodarskemu odboru je razvidno, da zaradi prodajne politike. Izogniti se moramo namreč zalogam, pa tudi cena na zunanjem trgu ni zadovoljiva. Ena delavka v tkalnici obvladuje 18 strojev, zaradi mirovanja strojev večjih premeščanj zato ni, če pa so, pa so le v okviru oddelka.
Glede norm dobre proizvajalne prakse je izdelava programa v teku. Navodila pripravlja razvojna služba, načrt pretoka materiala pa priprava dela. Po navodilih smo začeli delati že v januarju, prvi rezultati pa so po-
kazali, daje treba sistem še dograditi. Režim dela bo v tkalnicah po mojem mnenju milejši, kot v sanitetni konfekciji, ker gre za drugačne artikle. Kaj pomeni DPP za tkalnice? Samo upoštevanje pravil boljše organiziranosti dela in najboljše kvalitete končnega izdelka.
O presežkih delavcev v Sloveniji beremo vsak dan. Nekaj primerov je bilo tudi v občini. Strah pred izgubo dela je zato tudi v nas. Ali kot vodja proizvodnje lahko daš kako garancijo, da v TOSAMI do tega ne bo prišlo?
Garancije seveda ni mogoče dajati. Res smo nekaj programov opustili, vendar naj bi po srednjeročnem planu pristopili k višji produktivnosti obstoječe proizvodnje. Vem za bojazen ljudi, da se bo režijska delovna sila zmanjšala za 10 % - ta načrt se z naravno selekcijo že izvaja, o zmanjševanju števila delavcev v proizvodnji pa se ne razmišlja, ker zaenkrat za to še ni potrebe.
Glede na srednjeročni plan bo dela za vse, to pa je odvisno od skladnega delovanja vseh služb in seveda tudi splošne gospodarske situacije. Če bo doseganje letnega plana po gospodarskem načrtu doseženo, ni bojazni.
.v.	v-;, m* m*	v
•.•.•.v.vX-Xv v:*:*:*:-:*:*	■ ■	.■.■. .v. !,x*x*.'.v.' ■
St. 3 - marec 1991
Osnove v mesecu marcu
Nagrade mentoijem in inštruktorjem
761.60	din/176 ur
Delo v deljenem delovnem času s
-	prekinitvijo nad 2 uri 1269,40 din/176 ur
Dnevnice za službena potovanja v državi
-	cela dnevnica 417,60 din
-	polovična dnevnica
213.00	din
-	znižana dnevnica 154,50 din
Kilometrina z osebnimi vozili
3.60	din/km
Stroški za prevoz na delo
-	oddaljenost do 4 km 12,(X) din/dan
-	oddaljenost od 4 km do 8 km 18,00 din/dan
-	oddaljenost od 8 km do 12 km 22,(M) din/dan
-	oddaljenost od 12 km do 16 km 28,(X) din/dan
-	oddaljenost nad 16 km
30.00	din/dan
Odpravnine nad 20 let delovne dobe 19.041.00 din
Osnove za izračun deleža delovne učinkovitosti šoferjev in spremljevalcev
-	prevožen kilometer 0,45 din
-	tekoči kilometer 0.29 din
-	spremljevalec tovora 0,18 din
□ Albina Kosmač
V”
Članski sestanek sindikata
V soboto, 2. marca je tosamovski sindikat organiziral članski sestanek, ki se sklicuje enkrat letno za vse člane. Sestanek je bil na soboto ob 6. uri zvečer, kar je verjetno tudi razlog majhne udeležbe. Sestanka se je kot posebni povabljenec udeležil tudi direktor Edvard Peternel, to pot prvič kot nečlan sindikata. Člani so potrdili poročila o dosedanjem delu sindikata in finančno poročilo kot tudi finančni plan za tekoče leto. Članom so bila na sestanku predložena tudi Pravila sindikata podjetja, v katerih je vbsebovan tudi program sindikata, vendar pa je po krajši razpravi prevladalo mnenje, da je članstvo s Pravili premalo seznanjeno ter je bil zato sprejem tega akta odklonjen oz. preložen. Člani so namreč s sklepom pooblastili izvršni odbor, da po usklajevalnem postopku sam sprejme Pravila sindikata in sicer, ko bo o njihovi vsebini seznanjeno članstvo kot tudi vsi, ki jih pravila kakorkoli obvezujejo.
40 let uspešnega dela
1. marca je IGD TOSAMA imelo redni občni zbor. Letošnje leto je za IGD še toliko bolj pomembno, saj je jubilejno. Leto 1951 je namreč leto ustanovitve prostovoljnega gasilskega društva s ciljem: BOLJŠE VAROVANJE IMETJA TOVARNE.
40-letnico bodo gasilci proslavili v jeseni. Do takrat upajo, da bodo imeli že nov orodni avto, ki ga potrebujejo tako prostovoljci kot poklicni gasilci v podjetju - to še toliko bolj, ker je Tosama požarno rizična in je za uspešno ukrepanje pomemben tako strokovni pristop kot solidna oprema.
Na občnem zboru so gasilci pregledali svojo aktivnost v preteklem obdobju. Pohvalijo se lahko kar z nekaj uspehi. Duh prostovoljnega gasilstva ostaja in z njim zavest, da je preventiva in uspešno gašenje največji garant za preprečitev katastrofe. To pa v To-sami ob taki zavzetosti in velikem številu prostovoljnih gasilcev ni težko.
Poročilo o delu članic v IGD Tosama v letu 1990
V letu 1990 smo brez večjih težav premagovali delo v društvu. Članice so z vso resnostjo in odgovornostjo opravile delo, in naloge katere smo izvajali skozi vse leto. Sodelovale so v raznih aktivnostih v sami DO kot tudi izven nje.
Imeli smo 3 posvete o nadaljnjem delu v društvu, 2 praktični vaji ena je bila tudi dobava vode iz hidranta po požarnih stopnicah na zahodni strani nove stavbe. Tu so članice premagale svoj strah in sc povzpele prav do vrha stopnic in s tem pokazale svojo pripravljenost tudi v nesreči. Sodelovale pa so tudi na raznih tekmovanjih in dosegle naslednje uspehe:
16.6.90.	Šale k II. mesto
7.7.90.	tekmovanje ob l(X)-lctnici GD Dob 7. mesto
7.10.90.	občinsko gasilsko tekmovanje v Moravčah, kjer so pa bili pogoji zelo težki, dosegle so I. mesto v skupini B industrija.
Za ta tekmovanja so porabile dosti časa so pa tudi pomembna za obrambo naše DO v slučaju požara ali druge nesreče.
Naj sc v tem kratkem poročilu v svojem in v imenu IGD Tosama zahvalim za resno delo članic v društvu in z željo, da bi bilo leto 1991 še bolj uspešno predvsem pa mirno. Na pomoč.
Za članice M. Drobne
Ivan Cerar - častni član IGD
Občni zbor je sprejel sklep, da se Ivana Ceraija sprejme za častnega člana IGD TOSA-MA. Ivanje bil v tosami zaposlen od leta 1951 do upokojitve v letu 1990. Sodeloval je pri ustanovitvi društva in postal takoj član UO. Dolga leta je upravljal in predsednikoval društvu. Ves čas se je aktivno zavzemal za razvoj podjetja, skrbel za požarno preventivo in svojo zavzetost prenašal tudi na druge. Ima veliko zaslug za razvoj društva in požarne varnosti.
Diploma častnega člana mu bo podeljena ob praznovanju 40-obletnice obstoja društva.

Odšli v pokoj
STANE ROŽIČ
Stane je v Tosami, kjer je preživel 26 let, opravljal različna dela. Začel je v takratnem oddelku cigaretnih filtrov, 14 let varoval imetje naše tovarne in nazadnje popravljal palete.
Večino teh let je delal na tri izmene in priznava, da ga je tudi to nekoliko izčrpalo.
Doživel je marsikaj, posebno, ko je služboval kot vratar.
V pokoj odhaja vesel, z željo, da bi leta pred seboj užival z ženo Ančko, ki je že več let upokojena, mirno in zdravo.
Rad planinari in če ga bodo le noge ubogale, se bo podal na ta ali oni vršac naše lepe Slovenije.
Stane, iskreno se ti pridružujemo željam, z zahvalo za trud in delo, ki si ga vložil v našo Tosamo.
SREČNO
ŠEUA LJUBICA
Tudi Ljubica si je z delno benifici-rano delovno dobo prislužila polno pokojninsko dobo. V pokoj odhaja, tako kot večina, z veseljem, saj jo bolečine hrbtenice večkrat spravljajo v slabo voljo.
Trenutno obiskuje fizioterapevta, tako upa, da jo bodo bolečine vsaj nekoliko popustile, da se bo z voljo
in veseljem predala uživanju upokojenih dni.
Ima pridnega sina, ki ga mora spraviti še h kruhu. Rad bi študiral medicino, če pa ne, pravo. Ljubica je zelo ponosna nanj, pa kaj tudi ne bi, saj je vreden vseh pohval. Priden v šoli, pozoren do mame, ki mu edina daje vso potrebno podporo in pomoč.
Ljubica, želimo, da bi se uresničile želje po srečnem življenju, z zahvalo za vloženo delo, ki si ga pustila v kolektivu.
Srečno!
ROZI 1MURIČ in MILENA GREGORIN
Rozi in Mileno, sestri, je pred davnimi leti, 1957 oz. 1958, želja po delu pripeljala z Dolenjske v Domžale.
Iskali sta delo in ga našli v takratni Vati in to je bila njuna prva in zadnja zaposlitev in ni jima žal, pravita!
Začeli sta v konfekciji, kjer sta vladala red in disciplina, poudarita. Potem pa sta pletli mrežo za higienske vložke, pakirali vložke in še kaj bi lahko našteli.
Delo ob sobotah, ponoči, ob nedeljah ni bilo nekaj nevsakdanjega. Lepo je bilo delati; v slogi in razumevanju drug do drugega se zmore marsikaj.
Veliko bi bilo povedati, pravita, lepega, veselega, pa tudi kakšno malo drugačna beseda bi bila lahko vmes.
Posebej sta potarnali nad “mojstri4* mlajše generacije, ker da je njihov odnos do dela in soljudi dostikrat neprimeren.
Če je tako, mladi fantje, potem se bo treba pač spremeniti, prisluhniti delavcu, mu pomagati tako pri delu, kot njegovih drugačnih težavah. No malo smo skupaj “pokritizirali44, vendar z dobrim namenom. Kajti vsi skupaj se moramo potruditi, da bo delo in vzdušje v kolektivu čimboljše, ker le tako bomo vsa bremena dela in življenja lažje prenašali.
Draga Rozi in Milena, kaj naj vama porečemo ob slovesu?
Iskrena in prisrčna hvala za delo in moči, ki sta jih vložili v razvoj naše Tosame!
Za vaju je nastopilo novo obdobje življenja; uživajta ga v zdravju in tako, kot sta si načrtovali pred odhodom v pokoj!
SREČNO
*
MARIJA CERAR iz tkalnice širokih tkanin, kamor je prišla junija leta 1973.
S še prejšnjimi zaposlitvami in z benificirano delovno dobo je Marija dočakala polno pokojninsko dobo.
Poslovila se je od ropota strojev, ki ji je nakako zlezel pod kožo, da je mislila, da se nikakor ne bo mogla posloviti od njih.
Pa je kljub temu vesela ob misli, da ima za seboj toliko dela in ostala pri tem še toliko zdrava in čila.
Veseli se prostih dni, ko ne bo treba hiteti z enega dela na drugega, ko bo njeno življenje nekoliko bolj umirjeno.
Mariji želimo, da bi se odpočila od tovarniškega dela in zaživela novo, prijetno življenje!
Potovanje v Indijo
V začetku tega leta se mi je uresničila želja, da odpotujem v Indijo in si ogledam njene znamenitosti.
Prihranila sem določeno vsoto denarja (2.(XX) DEM), se cepila proti koleri, vzela prtljago, ki je bila navedena na seznamu. Med prtljago pa ni manjkal fotoaparat in kasneje sem ugotavljala, da sem imela sedem filmov s seboj kar premalo, saj je bilo še toliko zanimivega, kar bi lahko poslikala za spomin.
Tritedensko potovanje se je pričelo v Zagrebu, od tam naprej pa v Frankfurt in nato v Delhi.
Težko je popisati vsa doživetja, ki so se nakopičila pri prvem stiku v
Hvala ji za toliko metrov tkanin in ves trud, ki ga je vložila v kolektiv. Srečno!
Delhiju. Ta vonj, vonj po posušenem popru, pavjem repu, ki draži človeka v nosnice, ta lepljivi vonj, ki veže celoto v majhne stavbe in orientalski blišč, britansko zidavo in mogulske razvaline, na stotine trgovinic, ki so komajda bolj široke od pokonci postavljene rakve, a stisnjene druga k drugi, v njih čepijo postave, ki prijazno ponujajo, se nasmihajo. Tuje bila presenetljiva prijaznost prodajalcev, ko ti ob obisku ponudijo čaj. Ta omamni vonj najbrž ne prihaja iz ostankov jedi in smeti na cesti ali pa iz kuhinj na pločnikih, ki so ljudem vedno pri roki, kajti vse to je zlito v svoji pisanosti in zalito s soparo sonca in prahu.
Indijci. Na stotine črnih oči se premika po uličicah. Bosonogi in kot zo-
botrebec suhi Indijci. Indijke oblečene v zelene, rumene, rdeče, črne ali pisane sarije s presenetljivo lepim nakitom na nogah, rokah, okoli vratu. Med vso to množico, ki se preriva, tuli, kriči ali pa se spokojno smehlja, so vozila in živali.
Krave! Stopicajo po ulicah z vso spoštljivostjo se jim izogibajo vozila in ljudje. Krave stopicajo po pločnikih, se od časa do časa s svojim rogovilastim obrazom zazro v odprto trgovino ali pa se kamorkoli sesedejo, ki bi sedle v premišljevanje. Nekatere so rejene, druge strahotno suhe.
Novi Delhi je eno najbolj nenavadnih mest, ki jih je mogoče videti. Ravne široke ulice, vsaka hiša ali palača je povita v bujne vrtove zelenja. Sredi
tega letovišča je položena prostrana avenija, večja in lepša kot mogoče Elizejske poljane v Parizu. Sredi te avenije stoji slavolok imenovan Vrata Indije, na koncu avenije pa je sedež indijske vlade.

/
//



Tri spomenike si mora človek vtisniti v spomin: Kuth-Minara, Hu-mayunov grob, razvaline Hauz Khaz in Jamo Masjid-veliko mošejo. To je najlepša mošeja. Po stopnicah, ki vodijo v džamijo,leže koze, se sprehajajo krave, spijo ljudje, a ko prideš na vrh, se razprostre pred teboj velikanska ploščad iz belega marmorja z bazeni v sredini, okoli nje pa so razpostavje-ne stavbe v vsem bogastvu.
Grobnica Tadž mahal, grobnica In-dire Gandi. Pa spet nepozabna svetišča: Svayambhu-Nath pri Katmanduju in Mahabodi v Bod Goji.
Ogledam si reko Ganges, v kateri se Indijci kopajo, perejo, pokopavajo mrtve.
Peljem se z rikšo, potujem po puščavi na kameli in doživim jutro vzhajajočega sonca.
Pijem le mineralno vodo. Sadja in hrane je dovolj. Pogrešam le domači kruh, saj je tu narejen brez kvasa.
Tudi piščanci na krožniku so bolj po- Ne vem, kako lahko tri tedne tako dobni ptičkom.	hitro mine. Sedaj sem doma pri svo-
Prisostvujem poroki. Nevesta čaka jem delu. V mislih pa mi ostaja nepo-lepo napravljena in okrašena ženina zabni svet, Indija, doma, on prijaha na belem konju kot
princ.	Damjana Gostič
RAZDRUŽENI ŠE NISMO,
SMO PA RAZDRAŽENI (Slov. narodna)
Zakaj je uveden davek na otroško
opremo?
/. Zmanjšati nataliteto in s tem zmanjšati stroške za zdravstvo, šolstvo, zmanjšan stanovanjski pritisk, zmanjšanje brezposelnosti.
2.	Starše obvarovati pred fizičnimi napori, da bi lažje in bolje delali in bolj učinkovito iskali zaposlitev.
J. Finančno ministrstvo preseliti v porodnišnico.
4.	Ker se je prejšnja oblast tega davka ogibala.
Zakaj bi uvedli sobotni pouk v šolah?
1.	Otroke navaditi na evropski delovni čas.
2.	Mati ima čas (sama) pospraviti dom.
3.	Očetu ni treba peljati otroke na izlet.
4.	Otroci bodo odtegnjeni vplivom ulice.
5.	Ker prosvetni minister nima šoloobveznih otrok.
6.	Ker je prejšnja oblast odpravila sobotno šolanje.
Zakaj so uvedli moratorij na sečnjo v
gozdovih?
1.	Ker bi se lahko zgodilo, da bi morali v hosto. *
Zakaj so oklestili cestni dinar?
1.	Izogniti so se hoteli, da povečujejo prostor za presežke delavcev.
2.	Lahko bi se prehitro pripeljali v Evropo.
3.	Cest ne potrebujemo, ker je turizem v zatonu.
4.	Ceste poskrbijo za redčenje delavcev in šolarjev (očiten prihranek).
5.	Zgodilo bi se zmanjšanje dela za kleparje, mehanike, pogrebnike.
6.	Ker je prejšnja oblast poskušala čim več cest.
7.	Ker se cesta po vzdolžni osi Jugoslavije še vedno imenuje Cesta bratstva in enotnosti.
Vlada se po božji milosti!
Daj cesarju, kar je cesarjevega
in bogu kar je božjega
in kar ostane je - božja milost!
Zvezda na zastavi ostane - do nadaljnjega,
propad gospodarstva tudi - toda to ni bistveno.
- V zalivu imajo vojne dopisnike, "Politika"
jih ima pa kar doma.

-	V javnih prostorih odstranjujejo slike.
Žeblje kar pustite, se bo že našla kakšna
primerna dekoracija.
Zakaj so znižali davek na pijače?
1.	Zato, ker ko si okajen, se ti fučka, kako ga vlada svira.
2.	Da bi bilo življenje v rožicah.
-	Davek ima svoj koren v glagolu DAVITI
-	V zalivu ni KRIZA, temveč ZA KRI
-	Najnovejša vest - Srbom primanjkuje sovražnikov - lotili so se celo Američanov.
-	V Tosami se je OD tokrat našemil v plačo.
PEJT U
Prizorišče dogodka in monologa je bilo na parkirnem prostoru, ampak, da ne bo pomote, monolog ni bil izvajan z moje strani. 20. februarja, ura Klin K) minut. Po ozvočenju zaslišim, naj se takoj javim pri vratarju. Nič hudega sluteč, sem se napotila tja. Varnostnica mi je vljudno povedala naj grem umaknit avto. Ker nisem bila prepričana, da gre za moj avto, saj sem ga parkirala tako, da ne bi ovirala izhod drugih parkirnih avtomobilov, sem se napotila proti parkirišču. Šla sem mimo Bele štacunce in zagledala gospo, kako neučakano pričakuje lastnika avtomobila in seveda me je tudi ona opazila. Že od daleč je name spustila zelo glasno ploho besed, ki niso zvenele ravno prijazno in v damskem stilu. Saj poznate tisto: “Kdo ti je dal izpit, te učil parkirati", poleg teh pa še druge grobe besede. Bila je tako razjarjena, da sem ji komaj uspela povedati, da nimam ključa s seboj, saj sploh nisem vedela, zakaj naj bi prišla k vratarju. Temu je sledil svež plaz besed popopranih z veliko jeze. Ohranila sem mirno kri, bila pa zelo presenečena nad njenim obnašanjem. Vendar mi je le uspelo ji v mir-
-	Stenogrami iz predsedstva SFRJ so podobni pogovorom iz kafane TRI ŠEŠIRA.
-	Pamet pozna meje, neumnost je brezmejna.
(B. Nušič)
-	Zlasti srbski mediji poročajo kot bi bil vsak dan - 1. april.
-	Pravila so pravila, je pravila, ampak sindikalna ...
-	Sestanek v Sarajevu (YU neuvrščeni) je minil brez incidenta. Ferdinanda ni več, PRINCIPOV pa je tako ali tako preveč.
-	Ko puška govori, razum umolkne, (utišana) jugoslovanska modrost.
Brazil, da Brazil - samo Evropa ne!
nem tonu povedati, naj se ne razburja, da bo kljub temu prišla tja kamor se je namenila in da nisem otrok, da bi tako vpila nad menoj. To jo je le ustavilo, vendar sem še zaslišala za seboj pejt u ....!
Kaj želim povedati? Predvsem to, da kriv ali ne, in v mojem primeru se sama nisem počutila krive, kajti neposredno je nisem ovirala pri izhodu, kjer so bili tik za njo parkirani drugi avtomobili, sem namesto drugih po-kasirala njeno jezo in doživela odnos, ki mi je tuj in ga ne bi pripisala nobenemu, zlasti ženski ne. Nisem bila jezna, ampak presenečena nad obnašanjem gospe, ki jo že dolgo poznam. Ne pričakujem, še manj pa zahtevam opravičilo gospe, kateri so namenjene te besede. Rada bi, da se zamisli nad seboj. Če pa je je tako obnašanje v njeno zadovoljstvo, bo še velikokrat pokazala svoj značaj in kulturni nivo. Kot sem že omenila, opravičila tako ne pričakujem, ker po vsem tem, kar je pokazala, tega ni sposobna storiti Očitno je dosegla zadovoljstvo s svojim verbalnim dejanjem, jaz pa s tem prispevkom. Rezultat je torej 1:1. Oceno, kaj je kulturneje, prepuščam vam.
Marta Drčar
ODBOJKARSKA TRIM LIGA
V mesecu decembru lanskega leta, se je začelo vsakoletno tekmovanje v odbojki, tako imenovana Trim liga, ki jo organizira ZTKO Domžale. Tekmovalo se je v ženski in moški konkurenci. V obeh konkurencah je nastopilo po osem ekip, med njimi tudi ženska in moška ekipa Tosame.
Tekmovalo se je po pravilu “vsak z vsakim", na koncu pa so se štiri najboljše ekipe uvrstile na zaključni del tekmovanja in med seboj odločile o prvih štirih mestih.
Ženske so imele tekmovanje v OŠ Matija Blejca Mengeš, moški pa v OŠ Radomeljske čete Preserje. Tekme so bile zelo izenačene in razburljive, zato sc velikokrat do zadnje točke ni vedelo, kdo bo zmagovalec.
Tekmovanje je potekalo do 2. marca, ko je bil znan tudi končni vrstni red. Ženska ekipa Tosame, ki je v tem tekmovanju nastopala drugo sezono, je na koncu osvojila osmo mesto, moška ekipa pa je bila s štirimi zmagami in tremi porazi peta. Pri moških je vrstni red krojila tudi športna sreča, kajti naša ekipa je imela isto število točk kot ekipa pred njo, vendar je bila zaradi izgubljenega medsebojnega srečanja, ekipa Tosame slabše uvrščena.
Matjaž Čevka
Nagrade
To pot smo prejeli samo pet pravilnih rešitev križanke. Izžrebali smo:
1.	nagrada: Justi Kokovec, upokojenka
2.	nagrada: Marija Presekar, služba kakovosti
3.	nagrada: Angela Hribar, upokojenka
Čestitamo!
8
v
NAGRADNA UGANKA O ČEM PREMIŠLJUJE MALA JUDY?
NAJDUHOVITEJŠE ODGOVORE BOMO NAGRADILI
ZAHVALE_____________________
Vsem sodelavkam in sodelavcem v sanitetni konfekciji se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za vso izkazano pozornost in darilo, ki mi bo v trajen spomin. Prav tako se zahvaljujem vodstvu kolektiva za knjižno darilo. Vsem skupaj pa želim še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja.
Še enkrat prisrčna hvala.
Marinček Justina
Ob smrti našega dragega očeta, se zahvaljujem vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje ter izrazili sožalje.
Dušan Miculinič
Ob najinem odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka mikalnice za lepo darilo, ki nam bo v prijeten spomin.
Hvala tudi vodstvu podjetja za knjižno darilo. Vsem skupaj pa obilo delovnih uspehov.
Rozi Murič Milena Gregorin
Vsem sodelavkam iz PIOH in SLUŽBE KAKOVOSTI se prisrčno zahvaljujem za izkazano pozornost ob mojem odhodu v pokoj. Prisrčna zahvala tudi vodstvu podjetja za knjižno darilo. S prijetnimi mislimi sem odšla iz kolektiva in tudi v prihodnosti želim vsem zaposlenim mnogo medsebojnega razumevanja in dobrih poslovnih uspehov.
Kristina Novak
Ob mojem odhodu v pokoj se vsem sodelavcem iz skladišča surovin najlepše zahvaljujem za vso izkazano pozornost in lepa darila, ki mi bo ostalo v trajnem spominu.
Prav tako se zahvaljujem vodstvu podjetja za knjižno darilo. Vsem skupaj pa želim veliko uspehov in medsebojnega razumevanja pri nadaljnem delu.
Hvala še enkrat vsem skupaj.
Stane Rožič
Ob izgubi mojega dobrega očeta Mihaela Novaka se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in denarno pomoč.
Zahvaljujemo se pevcem okteta Tosama ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala!
Marjan in vsi njegovi
Davkarija
A
■N
Uredniški odbor Tosame: Vladka Berlec, Majda Štempihar, Jože Podpeskar, dipl. ing., Nada Korošec, Danica Avbelj, Maijana Lubinič, dipl. iur., glavni urednik.
Glasilo podjetja TOSAMA Vir, Šaranovičeva 35.
Izhaja enkrat mesečno v 1500 izvodih. Tisk: »VIDEM«, OE Papirkonfekcija Krško.
l
*
V
r
ni!
L