85 Sonč ni cikli in turistič no gospodarstvo Slovenije Andrej Rojec 1 , Damir Deželjin 1 , Rudi Č op 1 Povzetek Naše življenje je pod vplivom naravnih ciklič nih sprememb, ki nastajajo zaradi vrtenja Zemlje in njenega obhoda okoli Sonca. Ciklič no pa se spreminjajo tudi lastnosti Sonca. V prispevku je predstavljen primer ugotavljanja povezave med cikli sonč nih peg in prihodom tujih turistov v Slovenijo v zadnjih 65 letih (1948 – 2012). Turistič no gospodarstvo je izrazito sezonsko gospodarstvo in pod vplivom vremenskih sprememb. Predhodno je bila že raziskana produkcija soli v Piranskih solinah v č asu Maunderjevega minimuma (1645 – 1715), ki je prav tako sezonska dejavnost in tudi pod vplivom vremenskih sprememb. Oba primera proizvodnih procesov se ne da več ponoviti v takšni obliki, kot sta se odvila v preteklosti. Zato smo uporabili induktivni nač in dokazovanja predpostavke, da je sezonsko gospodarstvo pod vplivom sonč nih ciklov. Ključ ne besede: sonč ni cikli, prihod tujih turistov v Slovenijo, induktivni nač in dokazovanja Key words: Sun cycles, visits of foreign tourists in Slovenia, inductive way of validation of theory Uporaba arhivskih podatkov za dokazovanje teoretič nih predpostavk Teorija, ki izhaja iz sistematič no urejenih podatkov, se dokazuje predvsem na induktivni nač in (Sage, 2004; Heatha & Cowley, 2004). Bolj ali manj je prilagojena zbranim podatkom, za njihovo obravnavo bolj ali manj primerna in uporabna ter bolj ali manj prilagodljiva tudi za na novo pridobljene in na novo urejene podatke. Takšna teorija (ang.: grounded theory) torej nastane na obraten nač in kot pa je obič ajni nač in postavljanja teorij ali tez. Kot vsaka raziskava v znanosti mora biti tudi teorija, ki izhaja iz podatkov, dokazljiva in ponovljiva (Kennett, 2014). Že v samem zač etku pa mora biti konsistentna in ne sme vsebovati protislovij. Pri nadaljnjem dograjevanju njene vsebine so zato pomembne dodatne raziskave na več posameznih primerih. To omogoč a njeno preverjanje, izloč anje protislovnosti iz nje in zmanjšuje možnost oddaljevanja od realnosti. Tak pristop omogoč a modeliranje na osnovi obravnave posameznega primera in ima svoje mesto tako v epistemologiji (teorija o znanju) kot tudi med znanstvenimi metodami (Moglia et al., 2011; Hoda et al., 2012). Raziskave, opisane v tem č lanku, temeljijo na podatkih shranjenih v različ nih arhivih, ki so že bili predhodno primerno urejeni. Opazovani pojavi so enkratnega znač aja in se ne morejo več ponoviti v takšni obliki, kot so bili takrat v preteklosti. Iz njih so na novo izloč eni ciklič ni pojavi s periodami okoli 12 let v gospodarskih dejavnostih, ki so sezonskega znač aja ter pod vplivom vremenskih sprememb. Na osnovi teh ugotovitev je bila postavljena teza, da na te dejavnosti vpliva tudi Sonce s svojimi cikli. Te predpostavke bi lahko služili tudi za dolgoroč no napoved razvoja sezonskih gospodarskih dejavnosti, ki so pod vplivom vremenskih sprememb in tudi Sonca. S to napovedjo bi si pridobili možnost snovanja dolgoroč nih strategij na podjetniški, področ ni ali celo na državni ravni za omilitev posledic zaradi spremembe turistič nih tokov, ki jih povzroč a Sonce s svojimi cikli. Zato bi se lahko te bazne raziskave (ang.: basic), ki izhajajo zgolj iz radovednosti in želje po razširitvi znanja, usmerile najprej na podrobnejše raziskave na posameznih področ jih (ang.: strategic basic) in nato tudi na aplikativne raziskave (ang.: applied). 1 Zavod Terra Viva, Sv. Peter 115, 6333 Seč ovlje/Sicciole 86 Slednje bi dale uporabno znanje za dolgoroč no nač rtovanje v tistih gospodarskih dejavnostih, za katere je že bil ugotovljen vpliv sonč nih ciklov. To nač rtovanje bi se predvsem nanašalo na izbiro metod in uravnavanje procesa vodenja, nikakor pa ne toliko na vse ostale dejavnike, ki tudi prispevajo k uspešnosti posamezne gospodarske dejavnosti (Adolpha et al., 2012; Dunne, 2011). Mednje spadajo predvsem ključ ne odloč itve na najvišjem nivoju vodenja ter usposobljenost in izkušenost osebja. Sonč ne pege Že v Antiki je bilo poznano, da so na Soncu sonč ne pege in da se spreminjajo. Več kot dva tisoč let pred iznajdbo teleskopa so bile opazovane in tudi dobro opisane. Njihov pojav so povezovali s spremembami vremena (Galileo & Scheiner, 2010). Iznajdba teleskopa v zač etku 17-tega stoletja ni le za vedno spremenila astronomska opazovanja, temveč tudi pospešila razvoj optike in epistemologije. S pomoč jo teleskopa so zač eli sistematič no opazovati in opisovati nebesna telesa, med drugim tudi Mesec, Sonce in pege na njem. Odkritje ciklov sonč nih peg v prvi polovici 19-tega stoletja je eno od najpomembnejših odkritij v sodobni astronomiji (Arlt, 2011). Vse naše sedanje vedenje o lastnostih Sonca, ki neposredno vpliva na Zemljo in na življenje na njej, izhaja iz tega odkritja. V obdobju zadnjih 150 let kaže kombinacija med številom sonč nih peg in njihove porazdelitve po širini sonč nega diska, da se največ ja sonč na aktivnost ponavlja vsakih 9,5 do 11 let. Dolžina cikla sonč nih peg se imenuje tudi Wolfovo število (Clette et al., 2007). Glede na dolžino našega življenja so to dolgi cikli in zato njihovega vpliva na naše vsakdanje življenje ne opazimo ali pa ga pozabljamo. V zač etku dvajsetega stoletja pa je bilo ugotovljeno, da sonč ne pege nastajajo zaradi anomalij magnetnega polja na Soncu (Hale et al., 1919). Slika 1 - Korelacija med ceno morske soli v Beneški republiki in številom sonč nih peg v č asu Maunderjevega minimuma (1645 -1715) V č asu Maunderjevega minimuma od leta 1645 do leta 1715 je bilo spremljano delovanje Sonca (Hoyt & Schatten, 1996). V vseh sedemdesetih letih tega minimuma so 87 opazovalci zaznali zelo majhno število sonč nih peg in tudi polarni siji so bili zelo redki. Že ti podatki kažejo, da je Maunderjev minimum dejansko obstajal. V preteklem stoletju pa so to ugotovitev še dodatno podprli (Beer, 2000) z raziskavami ostankov živih bitij glede vsebnosti radioaktivnih izotopov ogljika 14 C (carbon -14) in ledu na Antarktiki glede vsebnosti berilija 10 Be (beryllium -10). Ta dva izotopa nastajata v zgornjih plasteh atmosfere pod vplivom kozmič nih žarkov (ang.: cosmogenic isotopes). V č lanku so uporabljeni podatki o letnem številu sonč nih peg iz dveh različ nih virov: ocenjene vrednosti letnega števila sonč nih peg za obdobja od leta 1610 do leta 1700 (NOAA, 2007) in po tem letu srednje vrednosti letnega števila sonč nih peg (SILSO, 2014). S temi preverjenimi in urejenimi arhivskimi podatki smo poskušali dokazati vpliv ciklov sonč nih peg na nekatere gospodarske dejavnosti, ki se morajo prilagajati spremembam letnih č asov ter so pod vplivom vremenskih sprememb. Proizvodnja soli v Piranskih solinah v č asu Maunderjevega minimuma (1645 – 1715) Slovenska Istra in s tem tudi mesto Piran sta bila vse od konca trinajstega stoletja pa do njenega propada del Beneške republike. Prva znana pogodba za sol med Beneško republiko in piransko komuno je bila podpisana leta 1375 (Bonin, 2001; Bonin, 2005). V njej je bil določ en limit proizvodnje morske soli v piranskih solinah na 3500 modijev letno (1 modio = 801 kg). Solne pogodbe sta sklepala Solni urad v imenu beneške vlade in Kolegij dvajsetih za sol (Colleggio dei XX del sal), ki jih je izmed lastnikov solnih fondov pooblastila piranska komuna. Te pogodbe so bile najprej sklenjene za dobo petih let. V zač etku osemnajstega stoletja se je ta doba najprej podaljšala na dvanajst let, nato na petnajst let. Zadnja taka pogodba iz leta 1780 je bila sklenjena za dvajset let. Glavni predmet teh pogodb je bila cena soli. Letni limit pridelave soli v piranskih solinah se je do leta 1636 postopoma dvignil na 5200 modijev, ki je nato veljal nadaljnjih sto trinajst let. V vsem tem obdobju se velikost solin v piranski komuni ni bistveno spremenila. Tako nekatere solne pogodbe kot tudi podatke o proizvodnji soli v piranski komuni hrani Pokrajinski arhiv Koper, Enota Piran (Bonin, 2001; Bonin & Č op, 2008). V gradivu o solinah so prvi podatki o letni pridelavi soli iz leta 1637, ki se nadaljujejo vse do leta 1685, ko se konč a sistematič no zapisovanje teh podatkov. V tem oseminštirideset letnem obdobju manjkajo podatki za štiri leta: 1657, 1658, 1663 in 1672. O pridelavi soli za preostalih sedemdeset let od leta 1685 do 1744 obstajajo v tem arhivu le podatki za pet posameznih let in za pridelek soli v dveh petletnih obdobjih: 1730 - 1734 (21170 modijev) in 1735 - 1739 (21327 modijev). Cena soli v lirah (1 lira veneziana = 1/2 ducato d'oro = 20 soldi = 240 denari), pridelane v piranskih solinah od leta 1637 do leta 1744, je bila določ ena s solnimi pogodbami. Linearni koeficient korelacije (Stigler, 1989; Rodgers & Nicewander, 1988) med cenami soli in povpreč nim številom sonč nih peg v opazovanem obdobju je r = - 0,53 (Slika 1). Korelacija med tema dvema skupinama podatkov obstaja v obliki antikorelacije: cena soli se je poveč ala ob upadu števila sonč nih peg in obratno. Linearni koeficient korelacije med letno proizvodnjo soli v piranskih solinah in številom sonč nih peg od leta 1637 do leta 1685 je nižji od r ≤ 0,01. Linearne korelacije med opazovanima skupinama podatkov torej ni. Pri frekvenč ni analizi FFT podatkov o proizvodnji soli v opazovanem obdobju je sicer prisotna perioda T = 12,25 let, vendar z zelo majhno moč jo (2,64 %). 88 Slika 2 - Prihod tujih turistov v Slovenijo v obdobju od leta 1948 do leta 2012 Prihod tujih turistov v Slovenijo od leta 1948 do leta 2012 Letni podatki o številu prihodov tujih turistov v Slovenijo v obdobju 65 let so bili pridobljeni iz več virov (Zavod SRS, 1971; Zavod SRS, 1993; Statistič ni urad SR, 2013) in urejeni po letih (Slika 2). Od leta 1948 do leta 2012 sta opazna dva izjemna dogodka: v letu 1973, ko je prihod tujih turistov nehal narašč ati, in v letu 1990, ko je ta izjemno moč no upadel. Nastala sta zaradi takratnih politič nih razmer v Sloveniji: leta 1973 kot posledica politič nih nemirov v nekdanji Jugoslaviji in leta 1991 ob njenem razpadu (Wikipedia, 2014). Č asovna razdalja med tema dvema dogodkoma je 16 ± 1 leto. V vsem opazovanem obdobju 65-tih let so stalno prisotne spremembe števila prihod tujih turistov s periodami od treh do petih let ter od šestih do osmih let. Opazni sta tudi dve manjši kratkotrajni znižanji števila prihod tujih turistov in sicer leta 1999 in leta 2009. Podatki o prihod tujih turistov v Slovenijo so sicer manj zanesljivi, kot na primer podatki o številu njihovih noč itev, vendar je vpliv politič nih dogodkov nanje več ji. Izrač unani koeficient korelacije med naborom podatkov o letnem številu prihodov tujih turistov v Slovenijo in letnim številom sonč nih peg v njihovih zadnjih sedmih ciklih znaša r = - 0,30 (antikorelacija). Glede na število sonč nih ciklov v naborih podatkov je korelacija med spremenljivkama verjetna in v protifazi. Podrobnejši pregled grafič ne predstavitve prihodov tujih turistov in soč asnih sonč nih ciklov pokaže, da se v č asu pospešenega narašč anja števila sonč nih peg število prihodov tujih turistov v Slovenijo zniža in poviša v drugem delu cikla sonč nih peg, ko njihovo število upada (Slika 3). Ta nihanja so imela v č asu narašč anja števila prihodov tujih turistov v obdobju 1948-1972 manjšo amplitudo kot pa v naslednjih letih. Njihova perioda pa je ostala vedno ista ~ 7 let. Na skupini podatkov o številu prihodov tujih turistov v Slovenijo od leta 1948 do leta 2012 je bila narejena frekvenč na analiza FFT (fast Fourier transform) (Slika 4) (Cooly & Tukey, 1965; Bergland, 1969). Ciklič na pojava s periodo 10,83 let in 13 let sta relativno velikih moč i in po svoji dolžini enaka dobro poznanima naravnima cikloma: ciklu sonč nih peg in ciklu geomagnetnih neviht (Cliver, 1994). Po moč i je vsak od teh dveh ciklič nih 89 pojavov primerljiv s prispevkom tistega s periodo 16,25 let, ki je nastal zaradi politič nih dogodkov v Sloveniji. Slika 3 - Korelacija med številom prihod tujih turistov v Slovenijo in številom sonč nih peg od osemnajstega do štiriindvajsetega sonč nega cikla Zaključ ki Primerjava razpoložljivih podatkov o proizvodnji soli v piranski komuni v č asu Maunderjevega minimuma (1645 – 1715) z ocenjenim letnim številom sonč nih peg v istem obdobju ni dala prič akovanih rezultatov. Povišanje cene soli v Beneški republiki sicer kaže na pomanjkanje tega blaga na trgu, ki ga je državna uprava zelo strogo nadzorovala. Ker pa linearna korelacija med proizvodnjo soli v piranskih solinah in številom sonč nih peg ni bila ugotovljena, se zastavlja isto vprašanje, kot se je že zbiralcu in urejevalcu podatkov: Ali so podatki o proizvodnji soli res toč ni? V letih 1994-1997 je bila namreč organizirana preizkusna proizvodnja morske soli v piranskih solinah v enakih solnih bazenih, kot so bili za č asa Maunderjevega minimuma. V njih se je dosegla proizvodnja od 3,1 modija/bazen v deževnem letu in 6,2 modija/bazen v č asu dobre letine. Beneška republika pa je to proizvodnjo s solnimi pogodbami omejevala na vsega 2 modija/bazen (Bonin, 2001). Zaradi lažje dosegljivosti in enostavnejšega preverjanja podatkov za nadaljnjo iskanje linearne korelacije s podatki o srednji letni vrednosti števila sonč nih peg so bili uporabljeni podatki o številu prihodov tujih turistov v Slovenijo v zadnjih 65-tih letih (1948-2012). Rezultati matematič ne obdelave so pokazali proti-fazno korelacijsko povezavo s faktorjem linearne korelacije r = - 0,30 (antikorelacija). Sonce s svojimi cikli deluje na turistič no gospodarstvo posredno preko vpliva na ljudi (Palmer et al. 2006), na vreme (Marsh & Svensmark, 2000) in na celotno preostalo okolico s spremembo sevanja toplote, vidne svetlobe, ultravijolič ne svetlobe in žarkov X. V enem ciklu sonč nih peg se na površini Zemlje spremeni sevalnost Sonca za malo več kot 0,1%. Ta sprememba je več ja kot količ ina energije, ki jo naš planet dobi iz vseh ostalih virov: iz preostalega vesolja in iz svoje notranjosti. V zadnjih tridesetih letih je bilo s pomoč jo umetnih satelitov ugotovljeno, da so spremembe sevanja v enem ciklu sonč evih peg odvisne od valovne 90 dolžine elektromagnetnih valov. Tako se lahko v spektru ultravijolič nih žarkov, ki vplivajo predvsem na zgornje zrač ne plasti, sevalnost spremeni tudi v razmerju 1 proti 10 (USGS, 2000). Za primerjavo lahko navedemo vpliv Sonca na dnevno spremembo zemeljskega magnetnega polja, ki je neprimerno bolj neposreden kot pa na turistič no gospodarstvo. Na osnovi vzporednih meritev z magnetometri iste vrste na dveh sosednih geomagnetnih observatorijih smo izrač unali linearne korelacijske koeficiente v posameznem dnevu od r = 0,81 do r = 0,93 in s srednjo vrednostjo r = 0,85 (Č op et al., 2011). Slika 4: Frekvenč na analiza FFT nad podatki o prihodu tujih turistov v Slovenijo v obdobju od leta 1948 do leta 2012 Na osnovi frekvenč ne analize se je izkazalo (Slika 4), da je vpliv sonč nih ciklov na turistič no gospodarstvo v Sloveniji v č asovnem obdobju daljšem od dveh generacij celo več ji od vpliva politič nih dogodkov. To gospodarstvo, predvsem hotelirstvo, je kapitalno dolgoroč no naravnano. Za njegovo zanesljivejše dolgoroč no nač rtovanje bi bilo potrebno raziskave o vplivu sonč nih ciklov nanj razširiti tudi na primere iz drugih držav. Vzporedno bi morali raziskati tudi istoč asne vplive ostalih parametrov, s katerimi se je že do sedaj ocenjevalo uspešnost turistič nega gospodarstva. Literatura Adolpha, S., Kruchtena, P., Hallb, W. (2012). Reconciling perspectives: A grounded theory of how people manage the process of software development. The Journal of Systems and Software 85, 1269–1286. Arlt, R. (2011). The sunspot observations by Samuel Heinrich Schwabe. Astron. Nachrichten 30 (20), 1-10. Beer, J. (2000). Polar Ice as an Archive for Solar Cycles and Terrestrial Climate. The Solar Cycles and Terrastrial Climate. The solar cycle and terrestrial climate, Solar and space weather Euroconference. Tenerife (Spain); Santa Cruz de Tenerife, 25-29 September 2000. Proceedings 91 of the 1st Solar and Space Weather Euroconference. Edited by A. Wilson. Noordwijk (Netherlands): ESA Publications Division, ESA SP, 463, 671-676. Bergland, G. D. (1969). A guided tour of the fast Fourier transform. IEEE Spectrum 6, 41-52. Bonin, F. (2001). Proizvodnja soli v Piranskih solinah od 16. do druge polovice 18. stoletja. Annales (Koper) Ser. Hist. Sociol. 11 (1=24), 93-104. Bonin, F. (2005). Vloga beneških funkcionarjev v primorskih mestih v 16. in 17. stoletju. Magistrsko delo. Mentor red. prof. dr. Vasko Simoniti, somentorica red. prof. dr. Darja Mihelič . Ljubljana; Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino. Bonin, F., Č op, R. (2008). Pridelki soli v piranski komuni v č asu Maunderjevega minimuma. Raziskave iz področ ja geodezije in geofizike 2007. Zbornik predavanj. Urednik Miran Kuhar. 13. strokovno sreč anje Slovenskega združenje za geodezijo in geofiziko, 17. januar 2008. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 63-70. Clette, F., Berghmans, D., Vanlommel, P., Van der Linden, R., Koeckelenbergh, A., Wauters, L. (2007). From the Wolf number to the International Sunspot Index: 25 years of SIDC. Advances in Space Research 40, 919–928. Cliver, W. E. (1994). Solar Activity and Geomagnetic Storms: The First 40 Years. EOS, Transactions, American Geophysical Union 75 (49), 569, 574-575. Cooly, W. J., Tukey, W. J. (1965). An Algorithm for the Machine Calculation of Compex Fourier Series. Matematics of Computation 19 (90), 297-301. Č op, R., Deželjin, D., Mihajlović , S. J., Kosovac, P. (2011). Preliminary Measurements of Geomagnetic-field Variations in Slovenia. Elektrotehniški vestnik 78 (3), 96-101. Dunne, C. (2011). The place of the literature review in grounded theory research. International Journal of Social Research Methodology 14 (2), 111–124. Galileo, G., Scheiner, C. (2010). On Sunspots. Translated and introduced by Eileen Reeves and Albert Van Helden. Chicago; London: University of Chicago. Hale, E. G., Ellerman, F., Nicholson, S. B., Joy, A. H. (1919). The magnetic polarity of sun-spots. Astrophysical Journal 49, 153-178. Heatha, H., Cowley, S. (2004). Developing a grounded theory approach: a comparison of Glaser and Strauss. International Journal of Nursing Studies 41, 141–150. Hoda, R., Noble, J., Marshall, S. (2012). Developing a grounded theory to explain the practices of self-organizing Agile teams. Empirical Software Engireering 17 (6), 609-639. Hoyt, V. D., Schatten, H. K. (1996). How Well Was the Sun Observed During the Maunder Minimum? Solar Physics 165, 181-192. Kennett, B. (2014). Planning and Managing Scientific Research. A guide for the beginning researcher. Canberra (Australia): Australian National University. Marsh, N. Svensmark, H., 2000. Cosmic rays, clouds, and climate. Space Science Reviews 00, 1– 16. Moglia, M., Alexander, K., Perez, P. (2011). Reflections on case studies, modelling and theory building. In F. Chan, D. Marinova and R. Anderssen (Eds.). MODSIM2011, 19th International Congress on Modelling and Simulation, 2894-2900. Australia: Modelling and Simulation Society of Australia and New Zealand. NOAA (2007). Sunspot Numbers. Estimated annual mean sunspot number, R, from 1610-1715. Boulder (US,CO): National Geophysical Data Center NOAA. http://www.ngdc.noaa. gov/stp/SOLAR/ftpsunspotnumber.html (30. 10. 2007). Palmer, S., Rycroft, M., Cermack, M. (2006). Solar and geomagnetic activity, extremely low frequency magnetic and electric fields and human health at the Earth’s surface. Surveys in Geophysics 27 (5), 557-595. Rodgers, L. J., Nicewander, W. A. (1988). Thirteen Way to Look at the Correlation Coefficient. The American Statistician 4 (1), 59-66. Sage (2004). Essential Guide to Qualitative Methods in Organizational Research. Edited by Catherine Cassell and Gillian Symon. London: Sage. SILSO (2014). Data Files. Yearly mean total sunspot number [1700 - now]. Bressels: Royal Observatory of Belgium; WDC – SILSO. http://sidc.oma.be/sunspot-data/ (6. 6. 2014). 92 Statistič ni urad SR (2013). Statistič ni letopis 2013. Statistical Yearbook 2013. Ljubljana: Statistič ni urad Republike Slovenije, 423. Stigler, M. S. (1989). Francis Galton's Account of the Invention of Correlation. Statistical Science, 4 (2), 73-86. USGS (2000). The Sun and Climate. USGS Fact Sheet FS-095-00. Denver (US): U.S. Department of the Interior; U.S. Geological Survey. Wikipedia (2014). Socialist Federal Republic of Yugoslavia. Wikipedia, the Free Encyclopedia. http://en.wikipedia.org/wiki/Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia (17.6.2014) Zavod SRS (1971). Statistič ni letopis Socialistič ne Republike Slovenije 1971. Ljubljana: Zavod Socialistič ne Republike Slovenije za Statistiko, 292. Zavod SRS (1993). Statistič ni letopis Republike Slovenije 1992. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za Statistiko, 340.