LETO lil. UUBUAMA, 8. AVGUSTA 1925. zajvcosl DIHI BLO LETNO a OJtNlN0/OGLA$»P IKV/ DOJ^HEZNA Ve VILKA- po din rso* POŠT. ČEK. RAČ 13.188 ST£V. 33. vkednsJtvoinvprava V V^ITELISKI‘TISKARNI/ ROKOPISI-Se NE VRA-AlO/ANONlMNlDO-!$I$ENEPR80BČV-jElO/POjTNlNA PLAČANA V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. IM se vrši v soboto, 15. avgusta 1925 v ŠMARJAH pri Jelšah. SPORED: 1. Ob 9. uri: Sprejem gostov. 2. Ob pol 10. uri: Obhod po mestu in defilactja. 3. Ob 10. uri: Manifestacijski shod na prostem. Nagovor obl. čelnika brata dr. Irgoliča in brata geometra Tripala. 4. Ob 12. uri: Skupni obed. 5. Ob 15. uri: Vetlka vrtna veseisea. Odhod z večernimi vlaki. — Udeležba za mariborsko oblast obvezna! — Vabijo se bratje drugih oblasti v kar najvecjem številu. Mariborski oblastni odbor. Izjava Glavnega odbora Orjune. Glavni odbor Orjune ie na svojih sejah od dne 28.—30. julija 1925 pretresal politično situacijo v zemlji, nastali vsled sestavo vlade R. R. In enoglasno izrekel sedeči Blok radikalov in radlčevcev je nov člen v niza eksperimentov, s katerimi zavirajo nezavedni partizani že sedem let napredek .lugo- SiaV1Glavni odbor Orjune zavzema dosledno svojemu nadstrankarskemu in orotistrankarskemu značaju svojega pokreta najstrožje stališče na-pram tej kombinaciji, ki ie posledica strankarskega arangementa dveh plemenskih strank. . . . Orjuna jeuverjenavsvestisltega, da je ona edins pravi nosilec ideje integralnega jugoslovenskega narodnega edinstva in da R. R. kombinacija ni pozvana niti sposobna z vzajemno neiskreostjo in Izigravanjem rešiti oroblem ki zahteva iskrenost, ljubezen in požrtvovalnost v enaki meri za vsa tri plemena. Orjuna Pa bo tudi dosledna do kraia podal ja šala v narodu najostrejšo borbo proti zablodi da je mogoča srečna in napredna Jugoslavija brez edinstvene jugoslovanske nacionalne zavesti. ________________ »Naročita strana“ in Orjuna. Zmagoslavje nad dobro uspelim sporazumom je tolikani navdalo mlrotvorne čudotvorne politične avijatlčarje. da so sklenili s svojimi političnimi akrobacijami pričeti tudi tostran Sotle in Kulpe, kjer smo se jih dosedaj več ali manj uspešno otresali. Polni radosti in samozavesti so izprsili svoja šibka horvatska Prsa in pričeli deliti pouk Kranjcem. V prvi ogenj pa so poslali Svojo že dobro preizkušeno »naro-Čito strano« z nalogom, da kot prva sondira teren v Sloveniji, ki naj postane tako nekaka kolonija zagrebških čifutov in radičevih političnih matadorjev. In tako je napisala ta slavno." znana »naročita strana« v »Jutar-nem listu« briljantno polomljeni članek: »V Hrvatski dobro — v Sloveniji še bolje!«, ki naj bi bila tudi nekaka deklaracija vladne politike v Sloveniji. S člankom in njega žalostno vsebino, ki veje samega pohlepa zagrebške čifutarije po bogastvih Slovenije, se ne bomo podrobno bavili. Zavrnjen je bil dovolj ostro in odločno od dnevnega časopisja, ki je izvzemši pastorka novih političnih prilik »Narodnega dnevnika«, enodušno obsodilo radičevo sistematično velehrvatstvo, ki s« ne more širiti več na račun srbstva v Bosni. Dalmaciji in Vojvodini. Pobaviti pa se moramo, natančnejše z odstavkom, ki govori o delovanju »Orjune« v Sloveniji. V njem je nagomilenih toliko laži o »Orjuni«, kolikor vsebuje besedi. Po moralni vrednosti popolnoma odgovarja člankom vrlega »Jutranjega lista« izza časa trboveljske tragedije. Vsebina mu ie sledeča: »TRBOVLJE! V tej besedi je obsežena vsa sin* teza politične organizacije SDS v Sloveniji, njen izvršni organ pa ie S^.JUNA. Sila in denar, to sta bili Ve stebrni točki, okoli katerih se je sukala in se še danes suče politična organizacija samostoino-de-mekratske stranke v Sloveniji.« Nato sledi pasus o nacionalizacijah nemške industrije, katerega bi podpisali tudi mi, da ne bi dobro vedeli, da se za njim skriva samo konkurenčni bes, ker je ^ slučajno par slovenskih advokatov in narodnih mož pri njih dobro zaradilo in pobralo izborno noseča mesta upravnih svetnikov čifutski zagreb- up: ški porodici. Nato pa »naročita strana« brihtno zopet nadaljuje: »Izvršilni organ samostojne demokratske stranke, ki se imenuje »Orjuna«, tega treba spraviti v meje njegovega dopustnega delovanja. Smo država, ki ima zadosti 1 vojske 1 orožništva i policije. Zato ni treba nikomur, najin an je pa politični stranki. da vzdržuje teroristične organizacije, pa naj nosijo one kakršnokoli obiležje in kakršnokoli nacionalistično etiketo.« Patetične »Trbovlje« lahko pripišemo briljantnemu stilu »naročite Strane« ali pa hrepenenju nekaterih po težkih in dobičkanosnih trboveljskih delnicah. Tega pa ne moremo več storiti pri drugem stavku. Sicer nas malo ali na nič ne briga, kakšna so razmerja med T. P. D. in S. D. S., ki bo za te odno-šaje že vedela sama odgovarjati; odločno pa moramo zanikati kakršenkoli način razmerja med Orjuno in S. D. S. Neštetič smo že poudarili svojo nadstrankarstvo in ga že tudi dokazali. Tako. da bi mogla o tem že vsaj slutiti, ako že tudi ne vedeti »točno^informlrana« »naročita strana«, Žalibog pa je spala z neštetimi drugimi spanje zaniker-nega hlapca. Spi pa to spanje menda tudi demokratska stranka, ki bi tudi lahko že enkrat jasno izrekla, da smo od nje čisto ločeni in samostojni pok ret s precej se ujemajočim programom. Škodovalo ne bo, to njej. Orjuni pa tudi nel Pp tej insinuaciji na čast in ponos Orjune, ki zna v resnici ceniti svojo neodvisnost, katere ni in je tudi ne bo prodajala nikomur, kakor delodajalci »naročite Strane«, prehaja pa ta v pozo reformatoiia prilik in razmer v Slovenili- Zavedajoča se moči državne oblasti, fantazira o spravljanju »Orjune« v meje dopustnega delovanja. Kakor je prvi odstavek, ki govori o »Orjuni« kot izvrševalnem organu SDS podel in perflden. tako pa je ta drugi del o reguliranju Orjune naravnost bedast. Kajti kdor misli še danes sedmo leto po osvo-bojenju. da je še vedno konjuktura za izrabljanje zakonov, se krvavo moti. In gospodine Radič bo moral iti še enkrat z vsemi svojimi kom-plici v arest, da bi si tam sedaj poleg državotvornosti priučil 5® poguma, ako misli pričeti s kakimi tovrstnimi fiudotvornimi poizkusil Orjuni v Sloveniji je bil zakon svet. Pred njegovim imperativom je morala celo le prevečkrat žalibog odnehali celo v slučajih, ki so biu izvršeni za življenjske in bitne interese nacije ter države. Ako pa jih Je spričo takih bitnih zahtev korist' nacije in države navzlic temu le samo po črki kršila — tedai je odgovarjala za to svoje postopanje in šla pred sodišče! Prejela je zato tudi plačila in ostre, zelo ostre kazni. ki jih je v svoji herojični sa-imopožrtvovainosti molče prenašala. Orjuna ni bila nikdar abolirana, pa najsi ie tudi grešila v korist države. Doživela pa je abolicijo veleizdajalcev države in nacije, ki so ji bili pri njenem delu za kralja in domovino v največjo oviro in spod-tiko. Orjuni je zakon svet še tudi danes! Vendar pa odločno in jasno izreka že danes, da bi smatrala vsako spravljanje njenega delovanja v meje dopustnega delovanja za napoved vojne, pa najsi prihaja od kakršnekoli »naročite strani«. Nje--no delovanje je danes korektno in dopustno, da je kakor se vidi pač baš lz drskega pisanja »naročite Strane« že prekorektno in da bo morala zopet pričeti navijati odločnejše strune. Kdor pa misli, da je treba temu stanju napraviti konec, naj samo izvoli pričeti, slobodno mu. Orjuna Je pripravljena. Grško-jugoslovenski spor. O grško - jugoslovenskem sporu' se je skoraj več pisalo drugod nego pri nas. To ie tem bolj zanimivo, ker je letos tudi ob tem času kislih kumar dovoli dogodkov, s katerimi se mora ukvarjati svetovni tisk. Posebno pri nas v Sloyeniji ie za take »macedonske« dogodke malo zanimanja, ker mislimo še vedno, da se nas ne dotikajo. Ako ni tam doli dovolj zanimanja za Reko ali za naše meje proti Italiji, ali za koroško vprašanje, smo užaljeni in se jezimo nad ljudmi, ki nimajo smisla za naša vprašanja. Ako pa mi ne čutimo njih bolesti, si ne delamo težke vesti. Mi pa pravimo, da telo ni enotno, ako ne začuti bolečine, pa nai bo ranjeno tu ali tam. Imamo dva zelo prijazna soseda, ki se ob bahata s tisočletno kulturo in imata vse lastnosti tistih narodov, ki bolj žive od slave prednikov nego iz svoje lastne sile. Grki in Italijani imajo precej skupnega v svojem značaju. Zgodovina nas je pripeljala na njih mejo. Z obema živimo zdaj v čudnem razmerju da smo pravzaprav »Prijateljska« država — toda to prijateljstvo nai bi mi plačevali s ponižanjem hi popustljivostjo. Oboji skušajo nam zapreti morje in mi bi naj drago plačevali pristanišča, ki so njih last. a morajo živeti od nas. Prišel bo čas, ko bomo imeli svojih pristanov dovolj zvezanih z zaledjem in takrat se bo pokazalo, kaj in kako. Par let po prevratu nas ie vznemirjala Reka, zdai je šlo zaradi Soluna. Pa prav resno. Naša armada je pripravljala v Južni Srbiji manevre in že se ie pisalo o resnem konfliktu. Grki so obljubili velike manevre na morju. Oba zunanja ministra sta podala pomirljive izjave in zdaj je spet vse dobro — na videz. V resnici gre za resne stvari in praški »Nar. Listy« so prinesli o tem sledeči članek: »Najnovejša revolucija na Grškem je za kratko dobo oddaljila konflikt med grško in jugoslovansko vlado zaradi Soluna. Iz izjav generala Pangala in drugih vodilnih osebnosti se kaže sicer nekaka miroljubnost, toda grški listi odkrito pišejo proti jugoslovenskim zahtevam 5n pozivajo novo vlado k: nepopustljivosti. Z druge strani jugoslovenski posebno belgrajski listi, ki so ogorčeni nad grškim postopanjem, ne verujejo posebno mnogo izjavam atenskih državnikov in za- »3 L A J 8 A N A PLAČILA ZA B L E K E DAJE BERNATOVIC htevajo od vlade SHS, da naj vztraja dosledno pri obrambi jugosloven-skih interesov. Komai so bile prve težave grške notranje politike odstranjene. je stopilo vprašanje Soluna in solunske železnice v ospredje in — kakor .danes stvari stoje — bi moglo to vprašanje provzročiti oster konflikt, ki bi se ga težko dalo rešiti z navadnimi sredstvi. Jugoslavija ima slabe izkušnje s svojim sosedom. Že ob času balkanske vojne, ko ie zmagovita srbska armada reševala razbite grške čete, je za zahvalo morala premagovati največje težkoče. da bi dobila del solunskega pristanišča, ki je bilo takrat njen edini izhod na morje. Pri tem ne smemo pozabiti, da je srbska vojska zavzela Solun, da ga ie držala in ga prostovoljno oddala Grški, ne da bi za to z eno besedo zahtevala kako nagrado. Da Grška ob času svetovne vojno ni izpolnila svoje pogodbe s Srbijo, je splošno znano. Šele po revoluciji in na skrajni pritisk antantnih držav se je grška vlada odločila, da je nastopila proti centralnim državam. Za najmanjši trud v svetovni vojni ie dobila Grška nagrado ka-kor nobena druga zvezna država. Pridobitev novega ozemlja je Grški garantirala — poleg mirovnih pogodb — tudi pogodba s kraljestvom SHS, ki je to pogodbo priznavalo, dokler ni potekla. Ta po1-godba je potekla lani in letos je Imela biti na željo Grške obnovljena. Vlada kraljestva SHS pa se je morala prj najboljši volji, da obnovi pogodbo — bolje zavarovati, nego^ ie to bilo prej in ie zahtevala določene meje od strani grške vlade. K temu so jo silile izkušnje iz svetovne vojne in postopanje Grške z jugoslovenska manjšino. Tudi ravnanje grških uradov z jugoslo-venskim blagom na grškem odseku solunske proge in v svobodnem solunskem pristanu, je nudilo dovolj vzroka k previdnosti. In tu je glavno težišče grško - jugoslovenskih pogajanj. Svoboden pas v solunskem pristanu ne zadostuje več za jugoslovenski transit. ki je pravzaprav edini večji vir dohodkov za Solun. To grška vlada dobro ve in bi bila pripravljena razširiti ta pas — toda za ceno dragih odškodb. ^ato neprestano ovira prevoz jugoslovenskega blaga na vse različne načine. lako n. pr. na jugoslovenski progi od Beograda do Gjev-gjeuje (daljava 621 km) potrebuje prevoz blaga 2 dni — na grškem odseku od Gjevgjelije do Soluna (daljava niti 100 km) traja prevoz najmanj 20 dni. 1 u ie očividna sabotaža od strani grških uradov. Da ne gre tu za kako splošno slabo upravo, se vidi iz tega, dn cn na Progi Solun-Bitolj, ki je zdaj popolnoma v grških rokah — popolnoma druge razmere. Vsled teh razmer zahteva ^ jugoslovenska vlada, da nai se izroči njej uprava grškega odseka na solunski progi,.in to tem bolj, ker je pravzaprav tudi grški odsek te proge jugoslovenska last, ki so jo jugoslovenski državljani prevzeli od prejšnje orientalske družbe z večino akcij. — Grška vlada ugovarja, da pojem državne suverenitete ne dovoljuje, d,a bi tuja dižava na njenem ozemlju upravljala prevoz z lastno upravo in v lastni režiji Toda ta ugovor ]e prazen. Enak slučaj je na progi Solun-Bitolj, ki je grška last. Ta proga teče na odseku Kenali-Bitolj Po jugoslovenskem ozemlju. Pred dvema letoma je prosila grška vlada beograjsko, nai dovoli tudi na jugoslovenskem ozemlju grško administrativo zaradi enostavnosti prevoza. Vlada kraljestva SMS je videla v tej prošnji korak k izboljšanju prevoza in glede na to, da je šlo za prijateljsko državo, je ugodila grški vladi, ne da bi mislila na državno avtoriteto. Zdaj zahteva jugoslovenska vlada na progi So-lun-Gjevgjeli isto. kat ie prosila in dobila grška vlada. Kot ilustracijo k sedanjemu razmerju Grške do Jugoslavije ie treba navesti to. da dela zadnji čas grški tisk ostre očitke jugosloven-ski vladi glede postopanja z grško manjšino v Južni Srbiji. Oglejmo si tudi to vprašanje. V kraljestvu SHS šteje grška manjšina po grški statistiki kakih 20.000 oseb. Imajo iste pravice kakor drugi državljani. Grški element, ki .le zelo zmožen, se je večinoma posvetil trgovini, pa tudi v državni službi se odlikuje in je dosegel visoka mesta. Nikoli se ni slišalo od strani macedonskih Grkov, da se z njimi slabo postopa. Nasprotno, vsak Grk trdi. da je Ju^ goslavija zanj eldorado. zato sprejemajo jugoslovenski Grki pisanje grškega tiska s primernim posmehom. Toda vsak meč ime dve strani. Zadnji prepiri so prisilili jugoslovenski tisk. da bi se boli zanimal za jugoslovensko manjšino na Grškem. Po grški statistiki šteje ta manjšina 280.000 Srbov. In nj'h položaj? Nimajo niti ene šole, niti ene cerkve. Vsak dan zapuščajo tl nesrečniki Grško, ker so izpostavljeni stalnim napadom Na dnevnem redu so hišne policijske preiskave, Iščejo pri njih srbskih knjig. Srbsko sveto pismo je pri njih že redkost. Srbsko javno govoriti se no sme. To spoznamo n. pr. Če pogledamo na trg v Vodeni. To je zanimiva posebnost. »Nemi trg J Srbski kmetje prodajajo blago in kažejo cene — m prstih.« Tako torej piše češki list. Oc-juna, ki je vsenarodna nacionalistična organizacija, se zanima tudi za te kraje in ljudi in se zaveda, da ie tudi tu rešilno njeno geslo: vera v lastno moči . t DR. M. S.: Fair play v Mariboru. Ta članek v zadnji »Orjuni« podpišemo v Mariboru z obema rokama. kajti bolj kot v Ljubljani se športno svobodščine izrabljajo v Mariboru, ki pa segajo tu še globlje. Imamo tu športni 'klub »Rapid«, ki je nemški. Spoštujemo ustavo, Orjuna ne bo odrekala Nemcem pravice do udruževanja. bo jih pa kontrolirala in v slučaju, da segajo v politično sfero, tudi onemogočila. Nedavno smo stopili na prste nemškemu kolesarskemu klubu »Edel-\veis«. ki si je naš opomin očividno vzel k srcu. Danes opravimo prvič in zadnjič z »Rapidom«. Že dalj časa nam prihajajo pritožbe, da se zbira v »Rapidu« ves nemško-nacionaJnt šovinizem. Toda v nedeljo 5. julija 1925 so sl drznili skrajno. Drhal je oosovala na Slovence »Windische Hunde«, »Schwei-. ne« itd. tako, da je nek gospod rekel, da sličnega niti pred vojno ni doživel. Mi to na eni strani naši ma- riborski hautevolč. ki gleda Or-juno postrani, privoščimo, da vi-, dijo. kam privede popustljivost in mrtvilo, da spoznajo, kako potrebna ie Orjuna, ki Jo je treba zato gmotno in moralno podpirati. Na drugi strani pa sta nam s tem »Rapid« in njegova publika dala svo-bodnico za nastop zoper nlih. Nedavno je povabil na igro bivše Nemce, ki so se iz Maribora preselili v Avstrijo. Ni manjkalo obli* gatnega hajlanja. V Ptul se je peljal »Rapid« okrašen s plavicami, pri obhodu izobesil nemško zastavo iz vlaka. Ta dejstva so nam dovoli. Odslej bo Orjuna prevzela varstvo nad »Rapidom«, za prestopke pa kaznovala kakor se kaznuje tako početje in gia končno, če se ne užene, razgnala. Zopet se bliža čas ostrih konfliktov z Nemci. Privilegiji T. P. D. Kolodvorska restavracija na Jesenicah. Brezmejna je globina slepote' naših takozvanih narodnih državnih oblasti, ki smatrajo za svojo nalogo menda ščititi vse preje kakor pa državno misel. Na čelu tem oblastem pa stoji naša železnica, ki se naravnost trudi in peha za tem, da bi kar najboli podprla vse ana-cionalne in subverzivne elemente. O resničnosti tega najlepše pričajo cele strani »Orjune«. v katerih smo že v neštetih člankih iz vseli panog železnice ožigosali in dokumenta-rično dokazali vse to nerazumljivo postopanje. Danes pa imamo zopet priliko izpolniti nov list te žalostne kronike. Na Jesenicah je bila razpisana pretekli mesec kolodvorska restavracija, za katero ie oferiral tudi znani Nemec Schescharegg iz Kočevskega. Mož je seveda kot Nemec in kot tak že skoro samo po sebi umevno finančno dobro podprt, ponudil za restavracijo železniški upravi tako visoko ponudbo, kakršne ni mogel staviti noben Slovenec. In to že zbog tega, ker ie ponujana vsota tako velika, da ie izključeno po izpovedbah dosedanjih restavratorjev tako velik obisk restavracije, da bi kril to veliko ofer-to. Navzlic temu sumljivemu dejstvu. ki ga je spričo bogatih fondov nemških narodno - obrambnih društev prav lahko tolmačiti, železniška uprava* mirnim srcem oddaja restavracijo Nemcu. Zanjo obstoje samo sveti interesi vedno praznih blagajn, ki jih tudi rada« napolni, pa makar z denarjem, kate- rega bo morala še čez čas država krvavo odplačevati. Kajti »SMmarka« dobro ve, da bo denar, ki ga ie že in ki ga bo še žrtvovala za osnovanje nemške po* stojanke na Jesenicah, bogato obre* stovan. Ne vedo pa tega »merodajni faktorji«, da so s tem zopet ojačili že razpadajočo nemško kolonijo na Jesenicah, ki ima svojo glavno oporo v Kranjski industrijski družbi. Kajti z nemško kolodvorsko restavracijo bo dana možnost vsem tem Švabom, da se shajajo in bratijo z bratci iz one stnani predora, ki prihajajo »uradno« na Jesenice. O priliki za vršenje špijonaže, ki že itak danes zelo cvete baš na Jesenicah, oa niti ne govorimo! Ironija ie le to. da se bo odslej vršila nemoteno pod državno streho in neposredno pred očmi varnostnih faktorjev. Vsako omalovaževanje tega dejstva je naravnost veleizdaja, ki bi jo bilo potreba najstrožje kaznovati! Zato pozivamo odločno merodajne faktorje, da v interesu naše države in nacionalne misli v Jesenicah nemudoma razveljavijo sklep, s katerim bi prevzel kolodvorsko restav-. racijo Nemec. Razpišejo naj nov natečaj, pri katerem podelite restavracijo človeku, ki bo nacionalno neoporečen človek. V nasprotnem slučaju pa zamoremo že danes zagotoviti tem krogom, da bomo v trenutku, ko se bodo ta naša sva rila pokazala tudi v dejanjih kot resnična, poskrbeli za to, da bo že narod vedel Soditi prave krivce! Vse c. RK- trgovce, obrtnike In industrijalce opozarjamo, da bomo za {asa V. ljubljanskega velesejma Izdali v zelo povišani nakladi in v barvnem tisku. Prosimo vso Interesente, ki žele biti v Isti zastopani, da nam pofiliejo tozadevne klišeje in ev. notice najkasneje do 20. avgusta 1.1. Cene po dogovoru. UPRAVA. Posvetili smo že neštetokrat svojo pozornost trboveljski premo-gokopni družbi, tej instituciji za izrabljanje našega ljudstva in širjenje nemštva med Slovenci. Saj je bil skoro prvi boj. ki smo ga pričeli OrjunaŠi biti v Sloveniji, borba proti trboveljski premogokopni družbi, katera je kmalu občutila, da ima v Orjuni resnega nasprotnika. .Vsled tega je pričela z vso energijo in svojo silno močjo preganjati Orjuno po delavskih revirjih. Odpuščanje nacionalistov in preganjanje Orjunašev je bilo na dnevnem redu. Posebno pa še po ponesrečeni stavki v Trbovljah, ki je ni mogla trboveljska družba popolnoma izrabiti edino le vsled odločnega nastopa Orjune. Vse to se je vršilo v času, ko je »Narodni dnevnik«, ki danes vprašuje. kje je mar še tak junak, k^-kor on, ki se upa boriti s Trbovelj^ sko, plaval še po juhi proti Ljubljani! Pobaviti se moramo danes zopet z novo škandalozno afero, ki priča, da je T. P. D. v resnici država v državi. Znano je že splošno, da se nahaja v službi pri T. P. D. velikansko število Nemcev in nemčurjev. Po versalllskj pogodbi so morali tl optlratl za našo državo, ako 60 hoteli še v nadaJje odjedati našim ljudem kruh. Vsi brez izjeme so to tudi storili. Tu pa se prične afera. Takoj po vložitvi opcij se je odpeljal neki gospod kot zaupnik T, P. D. v Beograd, kjer je zelo hitel pritiskati kljuke in izrabljati prestiž gotove stranke v korist optantov. Proglasil Jih je seveda kot nenadomestljive in kvalificirane moči. od katerih zavisi bodoča usoda težkih milijard T. P. D. Med temi »nena- domestljivimi« ie bil tudi trboveljski rudniški zdravnik. Njegovo mesto seveda lahko vsak hip zasede na desetorice naših zdravnikov, ki danes nimajo mest za izvrševanje svojega poklioa. Pri tem obhodu po Beograd se je ta zaupnic tudi ustavil v ministrstvu šum in rud, kjer so ga tudi tedaj zelo ljubeznivo sprejeli. Navzlic temu. da je bil proti sprejemu teh opcij tudi gerentski svet v Trbovljah, ki se je branil tem nemčurjem iti Nemcem Dodeliti domovinsko pravico, ie bila vendar opcija sprejeta. S tem je obogatela naša država zopet za par desetoric našili državljanov, ki bodo do svoji stari praksi rovarili proti njej In ii škodovali ob vsaki priliki. Vse to pa na ljubo in na zahtevo židovsko-kapitalistične družbe internacionalnih kapitalistov, ki živi na račun prebogatih dividend, iztisnjenih iz krvavih žuljev našega naroda. Kakor v posmeh vsemu nacionalnemu čustvovanju pa se ie zgodil še slučaj, da so bile zavrnjene opcije Slovanov — Cehov, ki so optirati pravilnim potom za naše državljanstvo. In to Čehom, ki so vedno In dosledno naglašali svoje slovanstvo in se tudi udeleževali kulturnega in organizacijskega dela Slovencev v revirjih. Vemo dobro, da so temelji T. P. D. trdni in da slone na težkih milijonih. proti katerim so naše besede navidez brezmočne. Zavedamo pa Se tudi. da smo porušili še iačje In močnejše stavbe kakor ie bila T. P. D., ki bo prej ali slej padla pod našimi udarci in prešla v res narodne in nacionalne roke, ko bo narod sam užival dobrine In bogastvo, ki so ga z njegovim trpljenjem zbra-H tuji mogotci. \\U Orjuna napram politični situaciji. — Politika oriuitaške ravne linije. Kakor smo že v zadnjih številkah omenili, se j© vršila 1. seja novo izvoljenega Glavnega odbora v Splitu v dneh od 28. do 30. julija. Sejo je vodil in ji predsedoval predsednik Direktorijuma br. dr, Lj. Leontič. Večina članov Glavnega odbora je bila osebno navzoča, ostali Da so poslali svoja polnomočja. Seja se ie pričela 28. julija zjutraj in je trajala z malimi odmori do 30. zvečer. Reševala so se vsa važnejša vprašanja tičoča se organizacije, njene bodoče taktike in notranje organizacije. Kakor vselej je bilo tudi to pot končno mnenje enodušno in soglasno. Prva točka dnevnega reda je bila pregled sedanjega političnega položaja. Po dolgi debati in iznesenju vseh dejstev je bila nato sprejeta zgoraj objavljena resolucija sloneča na neomahljivem orjuna-škem nazinanju. Smešni so se nam zdeli vsi komentarji najraznovrst-nejših naših časopisov, ki so v njenih izjavah iskali stvari, katerih v njih ni bilo. Vsi prijatelji in nepqjar telji Orjune pa naj se že vendar enkrat zavedo, da motri Orjuna vsa vprašanja tičoča se javnega življenja edino le s stališča narodnega iu državnega edinstva. Zato je tudi samo posebi umevno, da ni zamo-gla zavzeti napram vladi, sestavljeni iz plemenskih strank, drugačnega stališča, kakoršnega je. To je vendar logično in javnost je morala vendar to že v naprej pričakovati. Vprašanje končne redakcije programa Orjune je bilo na tej seji kot glavna točka dnevnega reda. Prvi osnovni načrt programa Orjune je bil izdan že leta 1921. v »Pohedi«. p0 odloku prvega kongresa v Splitu ga je bilo potreba še dopolniti in popraviti. Tako predelani program je prečltal predsednik dr. L. Leontič na kongresu v Beogradu. ki ga je načelno osvojil. Določil pa je. da ga mora Glavni odbor še podrobno pretresti in določiti, nakar ga bo kongres končno-veljavno odobril. Na seji ie bil pregledan oni del načrta, ki ga prinašamo baš sedaj tudi v »Orjuni«. Sprejet je bil kot tak skoro ves v celoti z nekaj manjšimi popravki. Ta novi program velja že do tretjega kongresa Razpravljalo se je tudi mnogo o notranjih vprašanjih organizacije, posebno o disciplini. V zvezi s tem je bil podeljen tudi ukor dvema članoma Prestolniške sekcije, ki je napravila malo formalno napako s svojim komunikejem o političnem položaju v zemlji. Glavni odbor se je bavil tudi z vprašanjem volitve novega .Velikega čelnika. Konstatiralo se je tudi v tem vprašanju popolno soglasje vseh Oblastnih odborov. Z namenom, da se zadovolji predpisom Statuta, bodo izvedla to volitev oblastna čelništva. Sklenjeno je tudi bilo, da Veliki čelnik stalno biva v Beogradu in da ima svojo posebno pisarno. Pretresalo se je tudi stanje naših delavskih sekcij. O formi organizacije delavcev v Orjuni še ni podan enoglasni zaključek, nego je bilo prepuščeno posameznim Oblastnim odborom, da postopajo v tem oziru do potrebah in okolnostih v svoji oblasti. Na predlog sarajevskega delegata br. Damiča je bilo tudi sklenjeno, da se v Sarajevu postavi spomenik Gavrilu Principu. Svečano odkritje se bo vršilo na Vidov dan leta 1926, Dopisi. Litija. Preteklo nedeljo je naša akcijona pohitela na Savo. Ob 2. uri popoldne so se zbrali akcijonaši k naredbi in povelju za ta dan. Četo in vežbo je vodil br. Franjo Vladika. Krepilih akcijonašev ni strašila huda vročina. Odmev strumnih korakov in naše lepe nacionalne himne, se je glasno razlegal po lepi Savski dolini. Vztrajnost in disciplina je vzdržala do konca pohoda. Na Savi je Odmorjala četa pri g: Brdajsu, odkoder smo ob 6. uri odkorakali proti Litiji. Nismo se strašili ne trčečega koraka, n? kle- kni, ne leži, vsako povelje so akcijonaši z zadovoljstvom vzeli na znanje in spolnili po odredbah strogega poveljnika. V zadnjem času ie naša akcijska četa narastla v 4 popolne vode in vodi vsak teden ob četrtkih stalne vežbe. Opozarjamo brate Četnike na zadnjo naredbo, da so vežbe za vsacega četnika obvozne, kdor bi trikrat brez opravič-he zamudil vežbo. se ga izključi, mu odvzame znak, legitimacija in izključitev objavi v »Orjuni«. Mestni četniški odbor se bo strogo ravnal po sklepih zacMije cdbpcovc OBLEKE kupite nafc@n@]I@ p>rl JOS. ROJINA LJUBLJANA. seje. Vsak akcijonaš, ki p0 lastni krivdi brez zadostne opravičbe pred vežbo zamuja čas. izostane ali se brez dovoljenja odstrani iz stroja vežbe, se kaznuje z denarno globo v znesku 5 dinarjev, katere zneske prevzame blagajna M. C. O. Akcijonaši! Zavedajte se polo-, žaiai in vztrajajte na zmagovitem pohodu naše misli do konca. Prebili smo led. zadovoljni in prijazni obrazi bivših naših nasprotnikov, dokazujejo, da so prišli do spoznanja kaj je Orjuna. Krepak prirastek’ v Šmartnem in Litiji pa izpričuje o tihem in vztrajnem delu Orjune. Vstanimo bračo sada je čas! Iz Celja. V nekaj dneh odhaja iz Celja naš član Fran Majdič, restav-rater na celjskem kolodvoru. Dobil je restavracijo na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Našo organizacijo je vedno nesebično podpiral in kadar smo prišli nabirat za kakšno prireditev, se je vedno radevolje odzval s primernim darom. Zato nam je žal, da odhaja od nas, toda privoščimo mu boljše mesto. Ljubljanskim članom Orjune ga toplo priporočamo. Mestna Orjuna Celie. Celje. Za časa občinskih in skup-činskih volitev se ie v Celju mnogo govorilo o »čiščenju«, toda o kakšnem čiščenju ni ne duha ne sluha. Je pač naša slabost, da se vnamemo hitro kot slama, pa tudi tako hitro popustimo. Morali bi si vzeti za vzgled rajnko Avstrijo. Vsak uradnik, o katerem se ie samo sumilo. da je zaveden Slovenec, je bil prestavljen v najboli samotne kraje. Železniški uradniki na Južno Tirol-< sko Itd. In pri nas? Davčni sluga Kramar ie pljunil nai svojo sloven-> sko mater in kandidiral pri občin-* skih volitvah na nemški listi! Vendar še sedi mirno v Celju, naši za-vedni ljudje so pa kje v hribih. Železniški uradnik Vorbach se pajdaši s samimi nemškutarji in govori dosledno nemško. Na komandi mesta je narednik Vindisch, čigar otroci ne znajo niti besedioe slovensko. Ta protežira dosledno same Nemce in zahaja v samo nemško družbo. Ako ni vsak večer kuhan in pečen pri »Janscheku« v družbi trgovca Schmidta in drugih, je pa v isti družbi v Žalcu. Ta spada v kraj, kjer nam nacionalno ne more škodovati. Dober del nemškutarskih glasov da okrožna sodnija, kjer ni ostre metle, da bi malo prečistila. Velika rak na« a so tudi Inozemci v, podjetjih Westen, Železarna Štore itd., ki jih ^podpirajo razne »narodne stranke«. Žal, da je temu v največji meri kriva inšpekcija d'a carini in železnici toliko dosledni, I da ne bi govorili z njim nemsKo. Westen bi bil prisiljen imeti človeka, ki bi znal slovensko, .a, jega dosedanjega mestnega glavarja br. Janeza Niiergalla in njegovega očeta br. Vinkota. Težko sta nas zapustila, to smo bi ali iz, vajin'h obrazov. Pa tudi Stev. r e polna naša srca Je objela tultotoP^^ bol. Posebno Pa v ---- . . akcionašev, ki smojgjb da izberemo Janez, svojega Upamo p». glavarja, upamo p*. « --- v. ' naše srede Tebi naslednika.; w JZ bo četo po potu ki si - r- »oprtal Poslovili smo se nam .10 11 zacriai. vodil našo m. si obljubili, da se snidemo ob po hodu k našim neosvobojemm bratom onkraj vsiljivih nam meia. Aloj poset pri Orjuni Vič-Glin-ce. Sam vrag naj bi vedel kaj me je dovedlo do tega, da nisem krenil po Večni poti na Rožnik, ampak sem zavil po lepi poti v Rožno dolino in tako nehote dospel do ne-kega vrta. Šel bi mimo brez vsakega zanimanja, saj sem že o Bog toliko vrtov videl, ali naenkrat se mi zasvetli izmed sadnega drevja lep steber, pokrit z državnimi b^r" vami v resnici umetniško delo. Ugibal sem. kaj naj bi to pomenilo in ker sem v premišljevanju zelo kratkih potez, je bil moj sklep kmalu gotov. Kot človeka, kateri se zanima za umetnost, me ne bodo napodili, pa če tudi bi me. bi si bil v svesti, da sem svoji radovednosti ugodil od blizu. Skozi vrtna vrata sem prišel na dvorišče in tu obstal. Moral sem obstati, kajti prizor, kateri se mi je nudil, me je v to prisilil. BiU so mi sami znani obrazi. Osredotočil sem svoje misli na Zagorje, Beograd, Škofjo Loko. Katarino, povsod sem videl te obraze mladih, toda požrtvovalnih ljudi in kaj kmalu sem se uveni, da so to Orjunaši z Viča. Vsi so se sedai ukvarjali z delom, ta ie risal, drugi zopet barval z malin tenkim čopičem, tretji z debe- j Um itd. Pristopil sem k prvemu, da pogledam od blizu njegovo delo. Brat Franjo, kateri se v privatnem življenju ukvarjal z dramatiko in Študira literatuo. barva z vso resnostjo akademskega slikarja kubističen plakat, idejo brata Lipeta. Koncert, ples, srečolov, šaljiva pošta, opij, lcajlan, streljišče. vse ta besede so obdane na tem plakatu z raznoboj-nimi žarki poletnega solnca. kateri 1 vso pestrostjo njih barv obžarjajo ■veliki orjunaški znak. Na vprašanje* lcjp bode izvešen ta plakat, mi je odgovoril: »Pred pošto!« 1 Malo dalje se je trudil brat Rudi z požrtvovalnostjo mladega in agil- nega 'OrjunaŠa. da potegne sime* trično črto na velikem stebru, pa akoravno je vedno vzdihoval, da ga boli glava in zob. delal je z marljivostjo mravlje. Vidiš dragi, mi Jo pripovedoval, ti stebri bodo stal'1 pri vhodu na naši veselici dne 15-avgusta, samo enega se bojim, da bode vsled teh nastala pri vhodu prevelika gnječa ljudi in da bodemo morali vsled tega plačati še enega redarja da bode delal red ter pazil, da ljudje ne bodo ovirali prometa. Končal je z globokim vzdihom: »Oh ta nesrečni zob. vedno me boli« in zopet ie vlekel črte po lepo izdelane smtebru v narodnem slogu. Vse bi bilo v najlepšem redu, mi je pravil brat Lipe. glavar viške Orjune, dat ne bi bilo toliko stroškov Stroški ubijajo človeka in mu odvzamejo vso voljo do dela. Ne bi nič rekel, ko bi naša organizacija imela kaj denarja, pa ker ga nič nima, ie naše delo še težavnejše. In vendar moramo mi pokazati, da živimo in da delamo. Sedaj se pripravljamo za veselico; delamo od zore do mraka samo zato. da bomo lahko nudili udeležencem nekaj novega1, kar jih bode privedlo, da se bodo lahko na naši veselici v or ju-, naškem veselju zabavali do mile volje. Vse naše upanje pa polagamo na Ljubljančane, da nas bodo oni posetili v velikem številu, kakor tudi na brate in sestre iz okoliških organizacij, tako da bode naš trud in delo z velikim materijalnim, a za našo organizacijo tudi z moralnim uspehom poplačan. Zagotovil sem mu. da bodem vse storil, da bode udeležba čim večja. Naprošam ostale brate in sestre, da se po mogočnosti udeleže te veselice ter privedejo na njo tudi svoje znance in prijatelje, da na ta način pokažemo bratom Vičanom, da razumemo njih težko stališče ter da jim z veliko udeležbo damo zadoščenje za nj’h trud in požrtvovalnost, OrjunaŠ. NaS pokret. Mariborska oblast. 11 Sestanek v Mali Subotici. V četrtek 30. julija se je vršil ob 20. uri v gostilni brata Ungarja v Mali Subotici v Medjimurju sestanek članov tamkajšnje M. O., na katerem sta govorila oblastni politični tajnik brat Radivoj Rehar in medjlmurskl bataljonski komandant brat Ante [VVilchtersbach o programu in aktu-elnih vprašanjih Orjune. Sestanek članov M. O. Podbrest. V petek 31. julija zvečer sta pose- brata Radivoj Rehar in Ante Wficli-tersbach M. O. Orjune Mursko Središče, kjer sta po reviziji radi nedelavnosti razpustila tamkajšnji Mestni odbor in postavila komisarja. ki ima nalogo izvesti reorganizacijo in pripraviti nov občni zbor. Krasno uspeli sestanek v Dolni« Lendavi. V torek 4. t. m. se ie vršil ob 20. uri v dvorani hotela »Krona« krasno uspeli sestanek članov Orjune Dolnja Lendava, na katerem tila brata Radivoj Rehar in Ante ■. sta brata Radivoj Rehar in Ante ,Wachtersbach M. O. Podbrest pri. W&chtersbach obširno govorila o Mali Subotici, kjer sta zvečer go-1 programu in aktualnih vprašanjih f f v or i la pred zbranim članstvom v. gostilni brata podpredsednika Feliksa Horvata. Po izvajanjih obeh govornikov je predsednik M. O. br. Halič v lepih besedah vzpodbudil zbrane, da se sedaj Še bolj oklenejo Orjune, čeprav buta ob nio pijano morje radičevščine. M. O Podbrest se lepo razvija in ie ena najboljših v Medjimurju. M. P. Prelog. V soboto 1. t. m. sta posetila brata Rehar in Wach-tersbach Prelog, kjer sta konferi-rala s tamkajšnjimi člani poverjeništva radi osnovanja mestne organizacije. Predavanje o programu Orjune v Čakovcu. V nedeljo 2. t. m- popoldne je predaval brat Rehar v Ju-goslovenski čitaonici v Čakovcu o programu Orjune in o potrebi propagande. Sestanek v Murskem Središču. V ponedeljek 3. t. m. sta posetila Za Izvajanja se jima je zahvalil predsednik brat Franjo Pavlica, ki je v vznešenih besedah pozval navzoče, nal vztrajno delajo za razvoj našega pokreta. Sestanek je uspel v vsakem oziru. Izorcmembe v izvršnem odboru mariborske oblasti. Na seji izvršnega O. O. 3. t. m. ie odložil vse funkcije br. dr. Cazafura iz vzrokov izključno privatnega značaja. Na isti seji je bil enoglasno kooptiran v izvršni odbor mariborske oblasti br. geom. Tripalo, član U. O. O. Sestanek v Draškovcu. V soboto 1. t. m. se je vršil ob 21. uri v gostilni brata Vlaha v Draškovcu sestanek članstva tamkajšnje Orjune, ki se je osnovala kiomai pred dobrim mesecem. Na sestanku sta ob velikem zanimanju in odobravanju govorila brata Rehar in Wachters-bach. . u-l. ■: Ljubljanska oblast. VoiM M n vk nmHMn aparate. THE REX CQ., Ljubljana. Kupujmo in podpirajmo izvrstno Kolinsko cikorijo domači izdelek. ■II > >3 11 .15 Ob dolgoletnem delovanju kot kolodvorski resiavrater v St. Petru in v Ljubljani na glavnem kolodvoru sem užil toliko vsestranskega zaupanja in naklonjenosti, da smatram za svojo dolžnost — ob odhodu na svoje posestvo v Šmartnem ob Savi — izreči vsem ljubeznivim gostom, prijateljem in znancem iskreno hvalo na posetu. Posebno srčna hvala ln bIovo bodi mojim dragim Notranjcem in Primorcem ter Ljubljančanom in potujočemu občinstvu, ki so posečali moje restavracije. Zdravo vsem! Ljubljana, 1. avgusta 1925. Matija Dolničar. ............................................. Vvi III11999999999919999999 Umil*II®•***«* * Zahvala in slovo. t\ Obvestilo in zahvala. i; Častim se obveščati cenjeno prebivalstvo Ljubljane in potujoče občinstvo, da sva z današnjim dnem prevzela^* restavracijo na glavnem kolodvor« v Ljubljani katero bodeva vodila po dolgoletnih skušnjah v kolodvorski restavraciji v Celju ter tudi na svojem novem mestu skrbela zadovoljiti cenjeno goste s priznano prvovrstno kuhinjo, pristnimi domačimi ln tujimi vini po zmernih cenah ter s prijazno, pošteno in točno postrežbo pridobiti si zaupanje. Ob tej priliki se iskreno zahvaljujeva vsem dragim gostom v Celju in okolici za ljubezniv poset. Priporočava se prijazni naklonjenosti z vsem spoštovanjem | i! Josip in Marija Majdič. V« M .............................IHIMIMMIMI....MMMI9I..... V •MM9I99I9M9MM9IIM.1 91 • •••••• 9.9.MM....... ^ Odlikovan ie bil z odlikovanjem zlatega kota br. Vinko Petrič, agilni četnik in član Akademske Orjune Ljubljana. 5. septembra se vrši večja prireditev Orjune Ljubljana, na kar že sedaj opozarjamo ostale organizacije, Ne 2. temveč 13. avgusta se bode vršila velika or junaška veselica na Viču in to vsled tega, da bodo lahko udeleženci drugi dan, t. j. v nedeljo premišljevali, kai vse jim je nudila naša veselica. Predpriprave so v polnem toku. Bratje in sestr« pridite vsi in dovedite s seboj tudi svoje znance in prijatelje, da bode udeleži)« čim večja. 15. avgusta vsi na Vič. Odgovornega urednika iščemo za »Orjuno«, ker ie br. Jankole z današnjo številko odložil odgovorno uredništvo vsled zaposlenosti. Orjuna v Šiški priredi v nedeljo 9. t. m. pri Stepiču vrtno veselicg. Na vzporedu je godba, petje. Šaljiva pošta itd. V. slučaju slabega vremena se prireditev vrši v notranjih prostorih. Začetek ob’ 3. uri popoldne. Vstopnine ni. Vabljeni so vsi pristaši jugoslovenske ideje. Zdravo! — Odbor. Nadaljevanje podlistka »Caporet-to« bomo priobčili v prihodnji številki. ker je moral sedaj zbog drugega nujnega gradiva izostati. Novo poverjeništvo v Črnomliu. Dne 27. julija t. 1. se ie vršil v Črnomlju pod vodstvom brata Prosenca sestanek nekaterih —* med njimi zlasti mnogo že sivih — nacionalistov, ki so pritrjevali z navdušenjem njegovim o goreči državni ljubezni pričujočim besedam ter mu pritrjevali, dia je treba dosedanjo organizacijo poživiti. Vodstvo nacionalističnega gibanja v Črnomlju je bilo poverjeno bratu Franu Krisperju. Vsi Črnomaljčani, ki imate namen svoje nacionalne ideale ožlvotvoriti. se vabite v ta krog. ki daje jamstvo, da ho Vaše nacionalne Ideje častil in jim kazal s stvarno premišljenostjo pot do ustvarjanja, bilo v obrambo naše nacionalne edinosti države, bilo K obrambo naših me). Kronika. Resolucija glavnega odbora je povzročila najživahnejšie komen^ tarje skoro v vsem našem časopisju. Zamolčal je ni celo škofov list, ki je pa vedel o njej povedati, da je Itak’ nihče ne bo upošteval. Maziljenec in ljubljenec Gospodov je hotel biti pri tem tudi ironičen. V, svoji nadutosti pa ga je orav lepo polomil, tako da ostane »mali Mo-ric« (kdo se ne spomni pri tem dunajskih šmokov) pisec tega komentarja sam. Upamo, da se mu bo novi priimek k njegovi črni suknjiči kai lepo prilegal. Seveda je moral k resoluciji tu- naznanilo in zahvala. Cenjeno prebivalstvo Maribora in okolice ter potujoče občinstvo sploh prijazno obveščam, da sem dn@ 1' avgusta 1925 prevzel ■11101 katero bom vodil z ono skrbnostjo, ki jo sem posvečal restavraciji v Pragerskem dolgo vrsto let. Pred vsem bodem pazil na prvovrstno kuhinjo pristna domača in tuja vina po zmernih cenah, na vedno svežo Goetzovo pivo ter na točno in vestno postrežbo cenj. gostov. Priporočam se cenj. občinstvu za zaupanje in mnogo-brojen poset na mojem novem mestu ter bom skušal spoštovane goste kar najbolje zadovoljiti. Ob tej priliki so iskreno zahvaljujem svojim dosedanjim cenj. gostom v Pragerskem za ljubeznjiv poset in zaupanje, kličoč jim: na svidenje v Mariboru. Z odličnim spoštovanjem FRAN DOLNIČAR} restavrator. n Novi najemnik kolodvorske restavracije Zidani most, CIRIL MAJCEN, dosedaj hotelir na Bledu, se priporoča prijateljem, znancem ln vsemu p. n. potujočemu občinstvu za obilen poset z zagotovilom, da bode nudil vedno prvovrstno, točno in zmernih cen postrežbo. NKssnnaaanau dl katero reči najboljše informirani »Narodni dnevnik«. Ob tej priliki se je v svoji namišljeni veličini zopet v sedel na sodni stolček in se čutil poklicanim soditi Orjuno. Prepričan pa naj bo s svojimi gospodarji vred, da je še daleč od tega v svoji oslrotelosti. da bi delil sodbo Orjuni z možmi lahke teže ln velikih usti Dober zastopnik Škodovlh' to- varen. Te dni na« je naprosil eden naših prijateljev z dežele, da bi mu inasvetovali jugoslovensko ali pa vsaj slovansko podjetje, ki bi mu napravilo proračun za izdelavo večjega ^turbogeneratorja. Ker poznamo žkodove zavode kot podjetje v. bralski Cehoslovaški, ki je po večini v slovanskih rokah, smo odposlali vso zadevo njihovemu zastopi niku za Jugoslavijo. Na veliko naše začudenje pa smo sprejeli dvakrat Vrnjeno neodprto naše pismo s pripombo. se ne sprejme. Pričeli smo se zanimati za zadevo in bilo nam je sporočeno, da je zastopnik Ško- Ta aparat stane 750 Din. Sprejem vseh evropskih postaj zasiguran. Elektromaterijal, motorji, svetiljke. ED ELEITMIPM IS d. i o. s. Ltobtjsne, Sv. Petra cesta 25, dovih tovaren pri nas dobro poznani inženir Štebi, ki ne more videti Orjune. vsled česar ie že tudi a priori zavrnil naše pismo, ker je nosilo firmo Orjune. Ne borno raz-motrivaili vzrokov te silne jeze gospoda inženirja*na Orjuno; pribiti pa moramo to. da si s takim zastopnikom. ki že kar vnaprei vrača dopise, »Škodovi zavodi« ne bodo baš pridobili v Jugoslaviji posebne klijentele. Zategadelj bi jim tudi prijazno nasvetovali, da se že sedaj ozro malo na okoli, morda jim bo s kako drugo osebo sreča kaj bolj naklonjena. _ Nemška rad'o - tehnika. Že na zadnjem pomladnem tehničnem velesejmu v Lipskem leta 1925, smo opazili, da se je velika večina nemških tovarn za fino mehaniko pečala po največ z radio - izdelki. Pri dnevno rastočem zanimanju za to stroko igra veliko vlogo dejstvo, da se lahko dobavljajo predmeti v najkrajših rokih. Ker je razen tega kvaliteta posameznih sestavnih delov odločujoča za dober sprejem, smemo označiti nemške proizvode s teh vidikov kot poceni. Pri tehnični razstavi se ie jasno opažalo stremljenje celotne radio-industrije za razširjanje cevnih aparatov. V prvi vrsti Se dobe aparati z na j višjo zmožnostjo refleksa in Utradyne-stikom, pri katerih se predvsem pazi. da se jih z lahkoto nastavi in tako stori pristopne za veliko število radio - interesentov brez strokovnega znanja. Da se odstranijo težkoče radi uporabe akumulatorjev, ki so za take pri*, prav© neizbežnf. so se izdelale razne polnilne naprave. Tu moramo omeniti veliko število raznovrstnih izravnalcev toka n« kontakt ter iz-ravnalcev toka s tlečo žarnico V splošnem lahko trdimo, da bo ravno tehnični velesejem v Lipskem jeseni leta 1925. od 30. avgusta do 9. septembra in spomladi 1. 1926. od 28. februarja do 10. marca nudil pregled o stanju najnovejše radio-tehnike ter prikladen prostor za nakupovanje. Natančna pojasnila daje tvrdka Stegu in drugi, Ljubljana. Dunajska oesta 1 b/111. Nemški poljedelski stroji. Poljedelski stroji so tam najboljše izde-i lani, kjer je obdelovanje polja najglasnejši pogoj življenja. Ce z ozi« rom na to točko pogledamo do državah. tedaj moramo smatrati Nem" čijo kot tako. Tam je doseglo ob* delovanje polja tako stališče, da je ne^ more prekositi nobena druga dežela. Ta razvoj je pospeševala izredna strojna industrija, ki je v. Nemčiji tako razvita, da lahko zadošča vsem stavljenim zahtevam. Tako nudi ta Industrija poljedelstvu orodje, ki ji omogoča intenzivno obdelovanje zemlje. Omenimo naj lušilne stroje, kateri luščijo in sejejo obenem. Žitne sejalnice štedijo tudi seme. Poleg tega spadajo stoječi ali premikajoči gonilni stroji za razno gorivo. Pravilno predelovanje. poljskih oddelkov oskrbujejo mlatilnice. stiskalnice, sušilnice, mlini itd. Z ozirom na živinorejo je pre-. skrbljeno z veliko zalogo nedosežnih strojev, aparatov in orodja. B lo bi preobsežno na tem mestu naštevati vse novosti strojne industrije za kmetijstvo. Pač pa moramo po-< udariti dejstvo, da pri tako ogromn nem številu strojev, ki se proizvaja, se jih le pičlo število obrabi in če postanejo posamezni deli aparatov; neraMjivi, se jih brez vse težkoče nadomesti. Tudi cena je z ozirom na vrednost strojev zelo nizka, posebno pa še, ko so podane po sedanjih’ dobavnih pogojih za eksport velika Ugodnosti z dovolitvijo daljših kreditov. Kdor se hoče prepričati o stanju kmetijske strojne industrije, naj sl ogleda odličen tehnični oddelek vc-i lesejma v Lipskem, ki traja od 3J. avgusta do <). septembra 1925. Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležnica. UOGRA Potrtega srca javljamo tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, sin, brat, svak in stric, gospod JANKO MODIC Tel. inter. 180, MARIBOR, Slovenska ul. 1 posestnik in trgovec v nedeljo, dne 2. avgusta v Strugah na Dolenjskem nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega se je vršil dne 4. avgusta 1925. Zadušnice se bodo brale v pravoslavni kapelici vojašnice vojvode Mišiča. Prosimo tihega sožalja. Ljubijana-Nova vas pri Rakeku, 6. avg. 1025. Andja Modic, soproga. — Ana, mati. — Milan, brat. — Anica, Zofi, sestri, in ostali sorodniki. Frankopanska ulica 151, Umetni mlin, trgovina zemaljsklh proizvoda i brašna. Menjalnica žita n mlinu Jezdarska ulica štev. 1. ING. DUKIČ IN DRUG GRADBENO PODJETJE Najboljii Šivalni stroji In pletita! stroji. Izborna konstrukcija In elegantna Izvršitev li tovarne v Lincn, Ustanovljeno I. 18G7. Vezenjo poučuje brezplačno. Posamezni tleli koles In šivalnih strojev. 1® letna garancija. Pisalni stroji »ADLER« In „UStANIA“. Kolesa iz prvih tovarn .Diirkopp', ,Styria‘, ,Waffenratf‘, ,Kayser'. LJUBLJANA BOHORIČEVA ULICA 24 Zahtevajte • POKALICE (Kracheri) Z zajamčeno pristnim sladkorjem, katero izdeluje EMIL M0I?£, sodavljar, Kelte-Mornovs e. II. (-Martinova c.) Zalivala Tekom šest in pol let, kar sva vodila Kolodvorsko restavracijo na Zidanem mostu, sva doživela toliko vsestranskega zaupanja ln naklonjenosti, da smatrava kot svojo dolžnost, da se ob odhodu z Zidanega mostu javno zahvaliva potujočemu občinstvu, vsem cenjenim gostom in prijateljem za njih mnogoštevilen poset. Obenem se priporočava vsem cenjenim potnikom, prijateljem in znancem za blagohoten obisk kavarne „Evropa“, ki je najmodernejše opremljena in bogato založena z domačimi in tujezemskimi časopisi. Ljubljana, dne 1. avgusta 1925. Anton in Terezija Tonejc, lastnika kavarne „Evropa“, Dunajska cesta. II j Cenjeno občinstvo v mestu in na deželi vljudno obveščam, da sem iz i | poznane tovarne »Vesna11 v Kamniku »revzel trgovinski oddelek perila | | jj| za dame, gospode In otroke, posteljno 4 perilo, opreme nevest In dojenčkov P t v Ljubljani, Dunajska testa He«. 29 (nasproti kavarne Evropa). najmodernejše urejena in oskrbovana. Izborna kuhinja. Najboljša domača la inozemska vina. Pristni teran. Vsak dan morske ribe. Kot bivši dolgoletni, preizkušeni poslovodja tvrdke Hamann in vpeljan veščak v perilni strold, se priporočam cenjenim damam in gospodom s svojim trpežnim in solidnim blagom po nizkih cenah ter zagotavljam, da bodem s svojo znano vljudno in solidno postrežbo naročnike vsestransko zadovoljil. Proseč cenjene naklonjenosti beležim z najodličnejšim spoštovanjem Jos. Lenard. CABA SAVA onne 0CHrypaBajyhe ahohh-MapcKO flpyiuToo y 3arpe6y opče osiguravajuče dioni-čarsko društvo u Zagrebu ustanovljena od jugoslovanskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedicnica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadransko-Podun&vska banka d. d., In Zemaljska banka d. d. v Beogradu, ter Zemaljska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanoviteljic okroglo 80 milijonov dinarjey. Generalno zastopstvo za Slovenilo v LJUBLJANI. Sv. Petra cesta it. 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah. Našim cenjenim odjemalcem vljudno javljamo, da smo se s 1. avgustom 1925 preselili iz dosedanjih poslovnih prostorov Gledališka ulica štev. 8 (Pokojninski zavod) v lastno zgradbo, Masarykova c. (poleg Ranzingerja) kjer se nahajajo tudi naša skladišča spojena z industrijskim tirom. Ob tej priliki priporočamo naš Ia Portland cement znamke »SALONA* (Tour) kakor tudi prvovrsten azbestni škriljevec znamke „SAL0NIT“ za pokrivanje stavb. „SPUT“ d. d. za cement Portland podruinlca LJUBLJANA, telefon 930 Odgovorni urednik' M. Janko le* [Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Lastnik inž. Marko Kranjec, Stev. 33.