Lefo LXV
Poštnina plažana v gotovini
V Ljubljani, v četrtek, dne 25. marca 1937
štev. 69a Cena t.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/Ш
Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93. 29-94. 29-95, 29-96
— Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznikn — Ilustrirano priloga
Ček. račun: Ljubljana št. 10,650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Teden v slikah"
K dnevu naših mater
Vzvišena nad vsemi človeškimi čednostmi stoji nikdar vsahljiva ljubezen matere, njena samoumljiva pripravljenost za žrtve, ko se vso daruje za svojega otroka. To njeno nesebično darovanje spletu krog njene glave venec glorijc in nam jo dela vredno največjih časti in največje ljubezni, kar jo svet premore. Beseda smati« ima v srcu slehernega človeka samo en pomen in ta je vsakemu svet, kdor je kdaj v življenju užil toplino materinske ljubezni in materine dobrote. Strasti in ljubezen, srečanju s poznanimi in nepoznanimi, radost in trpljenje zbriše čas iz človeške duše; le materina podoba nikclur ne obledi in njen spomin zasenči vse, kar je kdaj bilo drago človeškemu srcu. Najslajše, kar nam je Nebo dalo na pot življenja, je naša mati. In materinstvo je tudi najlepše in najvišje, kur je Bog dul ženi. ki vsaka nosi v sebi del materinstva, pa naj kot telesna mati daruje življenje svojim otrokom, ali pa da izžareva evojc materinstvo v delili ljubezni do bližnjega. Žena, ki ni istočasno tudi mati, ki svojega materinstva bodisi lelesno, bodisi duhovno ne stavlja v službo svojega narodnega občestva, bi bila podobna roži brez vonja in brez sadu. Ne dosegla bi najvišjega usovršenjn svojega bistva, njeno življenje bi zgrešilo svoj namen, ker ne bi gospodarila s talentom, ki ji je bil izročen.
Ob spominu in vzoru Božje matere obhaja krščanska družba dan svojih mater. Ob misli na Mater radosti in Mater bolečin, ki je človeštvu telesno rodila učlovečenega Boga in s tem postala tudi duhovna mati vsemu človeštvu Po njenem zgledu naj bi se tudi vsaka žena odzvala z isto vdano ljubeznijo klicu svoje narave iu postala mati. Ali na telesu ali nn duhoven način! Kajti ne more vsako dekliško življenje končati v zakonu, nc more biti sleherno hrepenenje ženske duše po otroku utc-šeno. Toda vsaka žena more postati mati mnogim in jim darovati svoje materinske darove. Ljudski pregovor: Narod je takšen, kakršne matere ima je treba umevati tudi v duhovnem pomenu. Kajti mati je prva in najvplivnejša vzgojiteljica in učiteljico evojega otroka. Kar ona dâ otroku za življenje, to ostane: Mati ga učil, da gleda v svet z njenimi očmi. da misli 7. njenimi mislimi, po njenih načelih bo nekoč kot mož ravnal v življenju. Nikdar ne bo otemnela njena podobo, njena beseda in njen zgled bo živel v njenem otroku, ko bo sama morda že davno v grobu. Zato tudi mož, čeprav morda podzavestno, išče v svoji ženi potez svoje matere, ln težko, da bi mogel svoji življenjski družici izreči večjo pohvalo, kakor če ji pravi: Ti si kakor mojo mati! Sredi zrele življenjske dobe, ko človeka obdajajo težave in viharji življenja, se spomin celo večkrat vrača k materi, da ob njenem zgledu in spominu išče opore. Do matere smo vedno samo otroci. In marsikdo mora ob zadnji, končni bilanci življenja ugotoviti, da je v vsem njegovem življenju bilo samo eno srce, ki ga je resnično in nesebično ljubilo: srce njegove matere.
Najlepše in najgloblje povedke pri vseli narodih govore o materini ljubezni. Mati jim je podoba življenja, ki zavzema posebno mesto in katere beseda odločuje. To češčenje in spoštovanje matere je priklicalo v življenje tudi materinske dneve. Ti spominski dnevi naj ne bodo domači družinski prazniki. Kajti dobra, krščanska družina bo svojo mater častila in spoštovala vsak dan in ne le enkrat v letu. Ob materinskih dnevih naj bi se temveč ves narod zavedel, kaj mu njegove matere pomenijo. Ti dnevi naj bi bili prilike za vse narodno zahvalo, ki bi se pa ne smela zadovoljiti z zunanjostmi, z darili in rožami. Saj našim materam ni do tega! Materinski dnevi naj bi vzgajali med ljudstvom predvsem plemenito mišljenje in dajali pobudo, da moti zavzame v mišljenju in ravnanju naroda tisto mesto, ki ga kot nosi-teljica in ohranjcvalka življenja zasluži. V otrocih naj bi gojili spoštovanje in ljubezen Ho matere. Kar mu je kot otroku in dečku sveto, to naj bi spoštoval in ljubil tudi kot zrel mož. Naj bi ti dnevi bili poseben opomin tistim družinam. v katerih z materjo grdo postopajo. Kaj bi dal marsikateri sin nli hči. ki 6ta grdo ravnala s svojo muterjo. ko bi jo iz groba moda priklicati nazaj v življenje! Toda ta prilika in ta sreča, imeti mater ob sebi, sc nikdar več ne povrne. Značilno je. du ni Bog v nobeni svojih desetih zapovedi dal tolikšne obljube za srečno in blagoslovljeno življenje kakor k četrti zapovedi. ki ukazuje spoštovanje roditeljev. Da so te obljube resnične, nam spričuje tudi ljudska izkušnja, ki pozna pregovor: Očetov blagoslov zida otrokom hiše. materina kletev pa jih do tal podira. Dekle ki ljubi svojo muter, je ubogljivo in jo spoštuje, bo nekoč tudi sama dobra mati. Deček, ki je napram svoji materi izpolnjeval četrto božjo zapoved, bo v poznejšem življenju mnogo lažje ohranil vitožkega duha in bo v vsaki ženi spoštoval svojo mater ter bo tudi svojim otrokom v lep zgled.
Materinskega dostojanstva pa ni dolžna spoštovati le družina, ampak tudi tiru/,lia in država. Čisto gotovo ne tako. kakor boljševizem. ki pravi, da ie ženo »osvobodil«. V čem je njeno osvobojenje pod komunizmom? Da ji je dovolil svobodno ljubezen in jo s tem ponižal v orodje moške sle: da je prilczmstvo postavil na isto stopnjo z zakonom in s tem odpravil zakonito varstvo in varno bodočnost /ene in matere: da je uvedel nekaznovano odvajanje plodu ter s tem orlprl p"* zločinu in samomoru lastnega rodu: da jo ie osvobodil materinskih dolžnosti, ker je otrokn izročil v kolektivno vzgojo državi: da ji je na stroko orlprl vrata v tovarno in jo pri delu »izenačil« 7. možem, kar je velika ironija in bridkost za ženo. ki vc. da v tem pogledu ne moje biti nikdar enakopravna in enakovredna mo/u. kor je no svoji telesnosti in dnševnosti /a neka y čisto drugega ustvarjena Ta boljševiska »osvoboditev« /ene jo rodila tako žalostne nosle,lice. dn so sp jo komunisti sami ustrašil m neka; svojih »osvobodilnih« ukrepov preklicali, ki l>i siccr narod nujno npropastili. _
Po marksističnih naukih ni mogoče /ene osvoboditi, ampak jo kvečjemu napraviti za
Italija odklanja
odpoklic prostovoljcev iz Španije
Presenečenja na londonskem „odboru za nevmešavanje"
Pariz, 24. marca. AA. Havas: »MatiiK jioroča iz Londona, da je zaradi težkoč med Veliko Britanijo in Italijo nastal danes v mednarodnem odboru za nevmešavanje dramatičen obrat. Odbor je razpravljal o umiku tujih prostovoljcev iz Španije.
V začetku seje je predsednik odbora Plymouth obvestil odbor, da bo rimska vlada po vsej priliki odklonila odpoklic svojih prostovoljcev iz Španije. Ko je hotel nato odbor izbrati poseben jxidodbor, ki naj prouči vprašanje prostovoljcev v smislu predloga, ki ga je stavil predsednik odbora, se je dvignil italijanski delegat Grandi in izjavil tole:
Glede svojo vlade lahko izjavim, da ta predlog ni potreben. Noben italijanski prostovoljec no bo odpoklican, dokler ne bo končana državljanska vojna.
Pristaviti je treba, da je Grandi pojasnjeval Mussolinijevo stališče in izjavil, da je izključena vsaka razprava o umiku prostovoljcev, dokler odklanja Sovjetska Rusija razpravo o španskem zlatu, ki ga je valencijska vlada poslala v tujino.
Kategorična izjava italijanskega delegata je zastopnike ostalih dežel močno presenetila. Francoski delegat Corbin je bil mnenja, da bo ta okol-nost, če gre dejansko za stališče rimske vlade, odločila o usodi politike nevmešavanja. V imenu Velike Britanije se je lord Plymouth priključil izjavi francoskega delegata. Izjavil je, da ga je Grandi-jeva izjava močno presenetila. Ta izjava ustvarja težak položaj, tako da mora o tem takoj svojo vlado obvestiti. Nemški delegat v. Itibbentrop, ki ga je predsednik vprašal za mnenje, je odgovoril, cla ne razume razburjenja ostalih delegatov. Posebno ga preseneča lo, da že poprej niso proučili prostovoljskega vprašanja, ki je tako težko. Zato smatra, da bi bilo koristno, če se s tem vprašanjem ne ukvarja poseben pododbor.
V Londonu:
„Ne bomo se pus lili
iznenaditi"
London, 2-1. marca. b. Opoldanski londonski tisk ni tako pesiminstičen in izraža prepričanje, da bo Italija kaj kmalu spremenila evoje stališče. Italijansko stališče pa lahko jxmieni veliko nevarnost samo za Bluinovo vlado ljudske fronte ,toda brez. dvoma italijanski sklep ni končen kajti poslanik v Londonu Dino Grandi je snoči popolnoma jasno povdaril, cla je Italija pripravljena, cla v bodoče nc pošilja nič več okrepitev v Španijo.
London, 24. marca. b. Sedanjo poostritev odno-i sov med Veliko Britanijo je povzročila nova zunanja politika Italije. Delo nevtralnega odbora je ob-I tičalo zaradi tega na mrtvi točki. Tukaj v Londonu ; se bojijo, da bo zaradi neuspeha nacionalističnih ; čet na Guadalajari prišlo v Španiji v kratkem do kemične vojne, ki bi prav lahko povzročila mednarodne zapletljnje. Za sedaj obstoji samo še upanje, da bo italijanski poslanik v Londonu Grandi, ki potuje za veliko noč v Rim, našel po razgovoru 1 z Mussolinijem pravilen i/hod iz sedanjega nevarnega stanja. Anglija se ne bo prenaglila, v nobenem primeru pa se ludi ne bo pustila iznenaditi.
; V Parszts:
„Položof sc ie zaostril"
Pariz. 24. marca. b. Na Quai d'Orsayu ne morejo skriti vznemirjenja zaradi [Kiložaja, ki je nastal v Evropi v zadnjih 48 urah zaradi dogodkov v Španiji. Včerajšnji dogodki v nevtralnem odboru v Londonu so povzročili veliko bojazen, da bi lahko [»stala španska meščanska vojna zelo nevarna za evropski mir. Napetost še nikdar doslej ni bila tako velika, kajti v trenutku, ko se je že splošno mislilo, da bo nevarnost odstranjena- in tla bo mednarodna kontrola pričela resnično delovati, je prišla včeraj iz Valencije vest. ki je brez dvoma bila
i poslana pod najtežjim vplivom Moskve in ki je nn-! povedala, d» valencijska vladn ne pristane na ni-! kakršno kontrolo, temveč da se bo še naprej pre-; skrbovala iz inozemstva z vsem potrelinim vojnim j materijalom za svojo obrambo. V trenutku, ko so i vsi oni državniki, ki jim je elo miru, pred vrati videli žo sporazum o pravični kontroli, je prišel ta udnrec, ki prav lahko dovede do nevarnih iznenn-denj. Veliko skrb dela tudi stališče Italije in Nemčije, ki sta po pristanku na kompromis o kontroli sprožili vprašanje španskega zlata.
S španskih bojišč
Salamanca, 2-1. marca. AA. Havas: Vrhovno poveljstvo nacionalističnih čet jKiroča, da je bil položaj ob 20 na fronti šeste in osme divizije in divizije pri Avilli brez posebnih izprememb. Tudi na fronti divizije pri Soriji ni bilo ničesar novega. Sovražnik je hotel napasti v odseku pri Tajuni, j>a je bil odbit. Na južni fronti: nekaj brezpomembnega streljanja.
Tujci v rdeči armadi
Rim, 24. marca. TG. Pojiolo d' Italia< objavlja dopis svojega poročevalca Luigija Berzinija iz Ar-cos de Jalon v Španiji, ki pravi, da so imeli rdeči pri Guadalajari 8000 mož izgub. Rdeči zbirajo na tem bojišču veliko množice vojaštva Na tej fronti se nahajajo enajsta, dvanajsta, štirinajsta in petnajsta brigada, ki so sestavljene izključno iz ino-zemcev in tvorijo tako imenovano »mednarodno brigado«, prva in druga brigada, ki se imenujeta »brigada Lister«, nadalje bataljoni »Spartacus«, »Ortie«, »Cruz«, »Largo Cnballero«, »Madrid«, nadalje trije bataljoni 17. in 18. brigade, j>o en bataljon 65. in 43. brigade ter večje število napadalnih oddelkov. 12.C00 vojakov prihaja v hitrih jiohodih iz Barcelone. Barzini piše nadalje, dn prihaja čedalje več prostovoljcev iz Francije, Pošiljanje prostovoljcev čez francosko mejo >dn jc zavzelo fantastičen obseg* . Barzini tudi ve jxivedati, dn je znd-nje dni prispelo v Barcelono 36 sovjetskih ladij, ki so vse pripeljale ogromne množine orožja.
Danes prvi sestanek :
Ciano — Stojadinovič
Italijanskega državnika spremlja <5 časnikarjev
lilovanja vredno sužnjo. Države, ki hočejo uv in srečen rod, morajo zaščititi s pri-
poni i
zdrav	.
mernimi nravstvenimi in socialnimi zakoni materinstvo. Tu so v naši zakonodaji še velike vrzeli. Čim prej jih bomo i/polnili tem bolje z.a narod in državo. Koliko se v tem smislu prizadevajo nekatere druge države, ki so uvedle mnogo koristnih ustanov, ki bi jih mogli samo s pridom posnemati. Na primer: prepoved reklame in prodaje antikoneejicionnliiih sredstev, davčne olajšave za družine s številnimi otroci, toda nt- šele pri devetem nli desetem otroku, botrstvo revnim otrokom, poklicna vzgoja za matere, brezplačna okrevališča za revne porodnice, brezobrestna jxisojila mladim ljudem. ki si žele ustvariti družino itd. V«e to naj bi oicrepilo polo/ai matere, podprlo njeno željo po otroku, da ne bo v pomanjkanju in strahu pričakovoln svojega otročiča! Zdrava, državi koristna družina more le uspevati, nko se materam prizna življenjske pravice, kakor tudi pravice in življenjske možnosti otrok.
Slovenska in jugoslovanska mnli ni vredna nič manjše pozornosti javnih oblasti, kakor italijanska nemška ali francoska. Kdo ne jx">-zna njihovih tihih žrtev /n otroke, katerim bi hotele vse postati in njihovega vdanega izpolnjevanja dolžnosti, ki gre do darovanja lastnega življenja. Našim materam se zdi samo-umliivo tla le dajejo in so srečne v sreči, ki jo drugim ustvarjajo. Ko se jih nn materinski dan posebno toplo iti s hvaležnostjo spominjamo. naj bi nas misel na niih plemenito srre varovala pred mnogimi zlomi dejanji, zn katera sicer čutimo nagnjenje v svojih sreili.
Dnn.
Rim, 24. marca. b. Agencija Štefani. Zunanji minister grof Ciano jo odptoval v Belgrad. Pred odhodom so grofa Ciana pozdravili člani vlade in drugo ugledne osebnosti.
Grof Ciano bo v četrtek sprejet pri knezu namestniku, pri katerem ostane na kosilu. Potem bo položil venec nn grob neznanega vojaka na Avali in na grob kralja Aleksandra na Oplencu. Potem se bosta grol Ciano in dr. Stojadinovič razgovar-jala o vsebini politične pogodbe, ki je na dnevnem redu. Zvečer priredi predsednik vlade na čast grofu Ciami v Gardskem domu na Topčideru slovesno večerjo in bosta oba državnika pri tej priliki izrekla zdravice prijateljstva. Po banketu bo velik diplomatski sprejem. Čas, kdaj bo grof Ciano nadaljeval svojo pot v Ankaro, še ni določen.
Italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana spremljajo v Belgrad naslednji časnikarji:
Dr. Pietro Sovari za »Giornale d'Italia«. Alfredo Signoretti, ravnatelj turinske »Stampe«, Ermanu Aniicucci, ravnatelj turinske »Gnzzetta del Popolo«, Giovanni Ansaldo. ravnatelj livorn-skegn »Tolcgrapha«. Rafaele Mauri za »Corriere tlella Sera«, Gaetano 1'olvelli za milanski »Popolo d'Italia«. Oreste Mosca za rimski »Popolo di Roma«, Canevari za cremonski »Rogime Fasrista«, Alberto Spaini za bolonjski »Resto del Carlino«, Francesco Maratea za rimski »Messaggero«. Guirlo Pucci za rimsko »Tribuno«. Giovanni Kngelli za rimski »Lavoro Fascista« in Mario Nordio za tržaški »Picroloc.
Ministrstvo za časopisje in propagando bosta zastopala Alberto Nonis, podravnatelj ravnateljstva za tuje časopisje, in Marco Ardeinagni, j>odravna-telj za italijansko časopisje.
Sprejem v Belgradu
Belgrad, 24. marca. m. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo prišel v Belgrad z jutranjim brzovlakom. V Zeniunu bodo njegov salonski voz odpeli in ga ob 9 priključili na posebno kompozicijo. s katero se bo odpeljal na belgrajsko jw-stnjo. Tu bodo grofu Cianu priredili slovesen sprejem. Zaradi prihoda grofa Ciana v Beltzrad so okrašena vsa tukajšnja državna in samoupravna poslopja z državnimi in italijanskimi zastavami.
Italijanska uradna agencija o pomenu sestanka
Rim, 24. marca. AA. (Štefani.) Diplomatski urednik agencije Štefani piše:
Razmerje med Italijo in Jugoslavijo označuje zadnje čase posebno ugoden razvoj. Prisrčni sprejem, ki ga je doživel bolgarsko-jugoslovanski sporazum, jo bil že očiten dokaz, da goji Rim vse prej kakor sovražne namere proti Jugoslaviji in da podpira kakšno zbiranje proti njej, temveč da je nasprotno voljan, spremljati z živahno simpatijo tak razvoj dogodkov v Balkanskem Podonavjn, ki je zelo ugoden za koristi Jugoslavije. Po drugi strani pa pomeni gospodarska izmenjava blngn pozitivno osnovo v razmerju meti ohemn državama, katerih narodno gospodarstvo se dopolnjuje in ki sta za to druga nn drugo navezani. Tnko je Italija kupila velike količine goveda, žita in lesa, Jugoslavija je pa mogla nnrofiti v zameno italijansko blago. Italija je glavni in neizogibni kupec v Jugoslaviji. Zasluga zn zboljšanje razmerja med Italijo in Jugoslavijo gre r prvi vrsli akciji, ki sta jo razvila zunnnji minister grol Ciano in predsednik vlade dr. Stojadinovič.
Listi priobčujejo poročilo o potovanju italijanskega zunanjega ministrn grofa Ciana v Belgrad na uvodnem mestu. Snočnji večerniki prinašajo hkrati tudi slike predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča in italijanskega zunanicga ministra grofa Ciana
Angleške razlage
London, 24. marca. AA. Angleški listi pripisujejo |K)=el>no velik jxuuen obisku italijanskega zunanjega ministra Ciana v Belgradu. Rimski dopisnik »Tiinesn« jiravi: Bližajoči «e sestanek je velikega pomena in sc z njim markira sprava med dvema sosednjima državama, ki sta bili celo desetletje razdvojeni z nepremostljivimi zaprekami. Prvi kornki k zbližanju z Jugoslavijo so bili pred dvema letoma, (oda na žalost so zastali zaradi smrti pokojnegn kralja Aleksandra I. Zediniteljn v Marscillu in dogodkov, ki so sledili temu v zvezi z abesinsko krizo. Ko jc bilo konec sankcij je Mussolini ponovno ponudil oljkovo vejico Jugoslaviji, in to sla iskreno sprejela (ako Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle kakor (udi predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič. Prvi namen jugoslovanske in italijanske vlade se zdi. dn je bil. dn bi se začelo s sklenitvijo trgovinskega dogovora, ki bi služil za osnovo poznejšemu političnemu s porazu m u. Ko so pa razgovori za trgovinski dogovor ugodno napredovali, se jo porodila misel, du bi se (i razgovori razširili šc na politično področje. Dejstvo, da namerava grof Ciano zdaj obiskati Belgrad, jasno napoveduje, dn ho prišlo do splošnega političnega in gospodarskega dogovora med Jugoslavijo in Kalijo in cla se intujn urediti v tem pogledu le šc nekatere podrobnosti. Izvedelo se je. da bodo znstopuiki Italije in Jugoslavije izmenjali podobna poroštva knknr meseca jnnuarja Velika Britanija in Kalija. Glavni namen teh poroštev nuj bi bil, da se spoštuje ob-s ( o j e č e s t u n j e na Jadranskem morju in razvoj prijateljskega razmerja med obema državama ter zlioljšnnje gospodarskega razmerja med Jugoslavijo in Italijo. Dalje se je zvedelo, prnvi »Timesov« dopisnik, da je jugoslovanska vlada obvestilu svoje zaveznike iz Mule zveze in Bitlknn-ske zveze o bližajočem se dogovoru med Kalijo in Jugoslavijo.
V Pragi niso presenečeni
Prngn, 24. marca. AA. (Havas.) Vest o neposredno bližajočem se potovanju grofu Ciana v Bel-grnd ni vzbudila presenečenja v 1'rngi, kjer so bili od Jugoslavije po redni pot i obveščeni o vrše-čih se razgovorih. Tu izjavljajo, da more bili češkoslovaška samo zadovoljna s preobratom, ki jo nastal v razmerju med Jugoslavijo in Italijo.
Nemški list o francoski politiki na Madžarskem
Berlin. 24. marca. TG. »Bcrliner Taghlntt« nb-javlja dopis svojega madžarskega dopisniku, ki govori o »raznih podonavskih načrtih«, ki so se zndnje čase pojavili in v zvezi s katerimi se »Irnn-coskn vlada trudi, dn hi osišče Borlin-Rim sla-hilu«. V Budimpešti se bnjc nahaja nu obisku podpredsednik zunanjepolitičnega odbora francoskega senatu Lenierv, ki si je slavil nalogo, »da ustvari močnejše gibanje za okrepitev fruncosko-madinrskih odnošajev« in ki jc izjavil na naslov javnega mnenja, »da bi Madžarska mogla s pomočjo Francijo in ne dn bi prišel v nevarnost mir, doseči nekatere popravke (rectifications) od svojih sosedov«. Dopisnik citira nadalje (tuli knjigo, ki jo jc ncdnvno napisni bivši francoski po-Jnnik v Budimpešti de Vienne in kjer se In (nplomnt zavzetim za neke vrsle »Veliko podonavsko zvezo«, ki lii obsegnln Češkoslovaško. Avstrijo in Madžarsko. Proti leni težnjam pa se je v »Uj Mngvnr-sinh« dvignil poslanec Milolny. ki svnri pred takšnimi eksperimenti ter roti vlado, пиј se ne pusti ujeti nn »praške limanicc«, marveč nui ostane zvesta nemški črli.
Senmi sprejet proračun
Za: 48 — proti: 25
Belgrud, 24. marca. m. Današnja seja senata se je pričela okrog 0 dopoldne ter je bila po vsebini mogoče ena izmed najbolj globokih sej, saj je obravnavala proračun dveh ministrstev s finančnim zakonom vred in zaključila enomesečno delo narodnega predstavništva. Ob pričetku seje je predsednik dr. M a ž u r a 11 i č odgovoril dr. A 11 i p a r m a k o v i č u na vprašanje, ki mu ga je včeraj pismeno dostavil glede majhnega nesporazuma, ki se je dogodil med njim in notranjim ministrom dr. Korošcem na hodniku senatnega poslopja. Zadeva je tale:
Nek dijak iz južne Srbije je prišel v Belgrad s prošnjo za kako podjxiro. O tem je poročal senatorju Altiparmakoviču in je dejal, da je šel tudi v notranje ministrstvo, kjer pa da so zelo grdo postopali z njim. Senator Altiparmukovič ie to s precej grobimi besedami povedal dr. Korošcu. Dr. Korošec mu je dejal, da njegova vest ni resnična. Altiparmakovič je to tako razumel, kakor da je dr. Korošec njemu očital neresnico. Dr. Korošec je v svojem ministrstvu glede postopanja z onim dijakom uvedel preiskavo in prišel do zaključka, da vse tisto, kar je navedel Altiparmakovič, ne odgovarja resnici in da je bilo izmišljeno. Predsednik senata je danes ob začetku seje |x>jasnil ta nesporazum. Senator Altiparmakovič se je zadovoljil z odgovorom in kavalirsko preklical svoje besede, ki jih je pod vtisom nesporazuma izrekel na naslov notranjega ministra. Ves senat je likvidacijo tega >spora< z veliko zado-voljnostjo vzel na znanje.
Socialno ministrstvo
Besedo je dobil socialni minister Dragiša Cvetkovič, ki je obširno obrazložil svoj proračun in smernice bodočega dela v svojem re-soru.
Besedo je j>ovzel senator Nemec (JNS), ki je kritiziral postopanje sedanje vlade z nekaterimi delavskimi zastopstvi. Njegovi argumenti niso vzbudili nikake pozornosti.
Za njim je govoril dr. Josip Si lovi č, bivši savski ban in član Delovnega kluba.
Preden je predsednik odredil glasovanje, je govoril še enkrat minister Cvetkovič, ki je na kratko ovrgel očitke senatorja dr. Nemca, in dejal, da je ravno Živknvičev režim drugače rnv-nal z delavskimi zastopstvi kakor ravna sedanja vlada. Sedanja vlada je izpolnila svojo nalogo. Še preden pa je prišel na položaj socialnega ministra, so rok mandatov po mnogih Delavskih zbornicah prekinili. Nekatere zbornice pa so kljub temu, tako v Splitu in Ljubljani, prosile, naj se volitve ne izvedejo. Skoraj vse shnrnice so bile mnenja, naj se volitve ne izvajajo. Zato je on kot socialni minister moral s posebnim dopolnilom v finančnem zakonu poskrbeti, kako se uredijo vodstva Delavskih zbornic in če lahko uprave, katerim je rok potekel, podajo ostavko. Po vsem tem ni ministrstvo prav nič krivo, ker so bile podobne odredbo izdane že pred prihodom sedanje vlade na oblast. Dogodki pa dokazujejo, da se je kr. vlada *e večkrat postavila na stran delavstva v zaščito njihovih upravičenih zahtev, in smatra za svojo dolžnost, da prepreči tudi vsako nerazumevanje birokracije, ki vlada v delavskih ustanovah.
Senatorji so pojasnila g. ministra sprejeli z velikim odobravanjem. Sledilo je glasovanje in je bil proračun sprejet z večino glasov.
Telesna vzgoja
Na vrsto je prišel proračun ministrstva za telesno vzgojo ljudstva. Minister U o g i č je podal svoje poročilo, iz katerega je razvidno, da je področje tega ministrstva v svoji organizaciji najmlajše in zato tudi še ni tako izpeljano, kakor bi dobrobit naroda zahteval, vendar pa je upravičeno upanje, da se bo z resnim delom, kakor je bilo doslej, v bodoče to popravilo 1er bo telesna vzgoja dosegla višino, kakor jo zahteva zdravje ljudstva. Govoril je tudi o telesno - vzgojnih in športnih organizacijah ter poudaril, da jih ministrstvo podpira. Omenil je tudi, da je ministrstvo namenilo do leta 1941. to je do polnoletnosti kralja Petra II., postaviti v Belgradu reprezentativen stadion, ki Ivo služil za večje prireditve. Kol prvo večjo prireditev je ministrstvo odločilo Sokolski zlet v Skoplju leta 1987.
Besedo bi moral dobiti Grga A n d j e 1 i n o -v i č. Ker ga ni bilo v dvorani, je smatral predsednik, da je odstopil od svoje zahteve.
Besedo je zato dobil senator dr. Nemec (JNS).
Nato je dal oredsednik senata besedo dr. Josipu Nemecu (JNS), ki je skušal dokazati, da sedanja vlada preganja sokolsko organizacijo. Proti koncu svojega govora pa je sam priznal, da se razmere popravljajo in da tudi s strani njegovega tabora ni več tako pogostih očitkov.
Pred glasovanjem jc govoril še minister za telesno vzgojo naroda dr. Rogič, ki je odgovoril na nekatere očitke, predvsem, da bi bil Zagreb v športnem oziru zapostavljen, bodisi pri razdeljevanju podpor, bodisi pri razdeljevanju odlikovanj in da zlasti pri odlikovanjih za olimpijado ni bilo nobenih zapostavljanj, ker se odlikovanja sploh niso delila. Za športno knjižnico v Zagrebu pa bo minister storil vse. kar bo v njegovi moči, kakor hitro mu bo službeno o tem kaj znanega.
Tik pred glasovanjem se ie oglasil k besedi zopet senator Jovo Benjanin (JNS), ki je v ogorčenih besedah protestiral zoper prekršitev poslovnika, češ da se je predsednik senata predrznil v steno-grafskih beležkah črtati iz njegovega govora cel odstavek. Predsednik senata je svoje ravnanje utemeljil, čaš da jc v omenjenem odstavku, ki ga je Jovo Banjanin prebral, pa svojo kritiko tako zasukal, da bi mogel čitatelj iz niegovih retoričnih vprašanj posneti, da je podvrgel kritiki celo kroge, ki so po pra-'tiih načelih izven vsake kritike po načelu: princeps legibus solutus. Večina senata je z velikim odobravanjem njegov odgovor sprejela na znanje, senator Banjanin pa se je »mm decore« vsedel na svoje mesto
Nato ie bilo glasovanje, pri katerem je bil proračun tega ministrstva z večino glasov sprejet.
Po odmoru je govoril senator Hribar o narodnih manjšinah.
Nato je senator gr. Albert Kramer podvrgel kritiki ves finančni zakon z vsemi njegovimi določili. V svojem dolgem govoru je pretresal posamezna določila finančnega zakona in se med drugim dotaknil tudi vprašanja šolskih knjig. Glede nniiikaclje šolskih knjig je dejal dr. Kramer dobesedno, da se ta stvar že vleče več let po narodnem predstavništva, pa nikakor ne moremo dobiti od ministra prosvete kaklne konkretne izjave, vsa •tvar pa medtem sto|L Zato senator Kramer apelira, naj se »že vendar to dokonča« (svrli), ker je vprašanje po naših lolah postalo že težko prosvetno vprašanje. Potem je govoril o ljubljanski uni-veTzi. Njegov govor so večkrat prekinjali razni medklici. Njegov govor v splošnem ni vzbudil nobene pozornosti v senatu, ker se je takoi poznalo,
da ga narekuje politična pripadnost, nikakor pa ne strokovna kritika. Zlasti senatorji vladne večine so mu neprestano vpadali v besedo, lto je kritiziral nekatere določbe finančnega zakona, za katere je dejal, da se z njimi rešujejo najdelikatnejša vprašanja, glede katerih najresneje misli (on in njegova skupina), da se kraljevska vlada ni držala zakonske vljudnosti do narodnega predstavništva.
Tu mu je segel v besedo predsednik vlade z besedami, češ vi nas menda ne boste učili, kako se moramo obnašati. Te vaše lekcije, gospod kolega, odločno odklanjam. Hvala lepa!
Tako se je končala zadnja kritika ob koncu proračunske seje senata.
Besedo je dobil Svetozar T o n i č, član Neodvisnega kluba, kateremu je odgovoril prosvetni minister Stošovič. Besedo je dobil nato senator Daka Popovič, ki je v imenu senatorjev JNS prečital neko izjavo, v kateri pravi, da skupina senatorjev JNS ne more nositi odgovornosti za pooblastila, ki so v letošnjem finančnem zakonu dana sedanji vladi, češ da občutno presegajo mero, ker jim niso znane prave namere kr. vlade glede teh pojasnil.
Smodej o finančnem zakonu
Na koncu je govoril še senator Smodej, ki je v mirnem in resnem govoru odgovoril na kritike. Dejal je, da opozicija šteje vladi v zlo, ker nekatera določila finančnega zakona ne segajo v področje proračuna. Vlada se fe pri tem držala načel, da ta določila sicer ne spadajo direktno k izvrševanju proračuna, pač pa so potrebna za izvajanje programa kr. vlade. Senator Smodej pravi, da opozicija velikokrat zahteva od vlade, da reši vprašanja, katere bi bilo dobro temeljito premisliti. Nasprotno pa je, ko je bila JNS na vladi, taka vprašanja reševala hitro in nepremišljeno. Senator poudarfa, da ie z več strani naše države dobil poročila, ki pa se noben ne pritožujejo nad pooblastili, ampak izražajo misel,_ na) se t iinančni zakon vnesejo še druga dopolnila, katere je vlada načelno odbila, da bi jih rešila po finančnem zakonu.
To stališče naroda zunaj tega doma je popolnoma razumljivo, ker življenje večkrat teče hitreje, kakor pa se ustvarjajo primerni zakoni. Ljudstvo pa ne sprašuje, kako so se vprašanja reševala, ampak ga zanima le to, da se čimprej rešijo. To je vsekakor odvisno od velike pozornosti kr. vlade in je vprašunje samo ▼ tem, ali imamo v njo tolikšno zaupanje, da bo pooblastila izrabila v korist ljudstva in države. Lahko pa upoštevamo, da je kr. vlada pokazala doslej veliko in globoko delavnost. Zato ji lahko izkažemo zaupanje s tem, da sprejmemo predloženi iinančni zakon.
Po Smodejevem govoru je sledilo glasovanje in je senat z večino glasov sprejel finančni zakon z vsemi dopolnili, ki smo jih natančno obrazložili ob priliki razprav v skupščini.
Nasprotnikom in prijateljem!
Glasovanje:
Proračun sprejet z ogromno
večino
Nato je predsednik senata odredil splošno poimensko glasovanje o celotnem proračunu za leto 1937-1938. Glasovalo je 73 senatorjev, in sicer 48 za, 25 proti.
Po končanem glasovanju je predsednik senata ob burnem odobravanju izjavil, da je dolgotrajno in naporno delo senata dovršeno. Dejal je, da je bil stavljen sporazumni predlog za listo članov odbora, ki proučuje predlog zakona o pooblaščenih inženirjih. V odbor so bili predlagani senatorji dr. Hrasnica, dr. Šverljuga, Čukavac Miloš, Canjuga Vatroslav, Franc Smodej, Mihael Djurič, Svetozar Tomič, Daka Popovič, Vojislav Protič, dr. Uroš Krulj, Radoslav Duniič in namestniki. Predlagana lista je bila z vzklikom sprejeta. Predsednik je nato zaključil današnjo sejo senata in sporočil, da bo prihodnja sklicana pismeno.
Nočna seja
Kmetijsko ministrstvo
Belgrad, 24. marca. m. Na enočnji seji senata, ki je trajala do 2 ponoči, eo pretresali proračun kmetijskega minisirstva. Poročilo je podal resorni minister S t a n k o v i č. Razvila se je debata, v katero je jjoseglo več govornikov. Prvi je govoril dr. Oton Frangeš, član Delovnega kluba. V svojih obširnih izvajanjih ee ie bavil z delovanjem kmetijskega ministrstva, za katerega pravi, da je bilo vsestransko in uspešno.
Ker je bil senator Frangeš oblečen v smoking, je to razburilo senatorja Banjanina, da je vzkliknil: »In vi o teh stvareh govorite tukaj v smokingu!« Banjaninu je tako odgovoril Frangeš: »Kadar z vami govorim, moram vedno iz vljudnosti do Vas obleči emoking.« (Smeh in ploskanje v senatu.)
Za njim je govoril Milutin Dragovič o zadružništvu. Sledila sta mu senatorja dr. Nemec (JNS) in dr. Frane IvaniSevič.
Nato je dobil besedo senator iz Velikih Lašč Ivan P u c e 1 j. Tudi to pot je ostal samemu sebi zvest ter se je laskal ministru Stankoviču. Uvodoma se je bavil z zadružništvom ter med drugim izjavil, da je zadružni pokret Mihajla Avramoviča imel čisto nacionalno in socialno obeležje. Isto velja za pokret bratov Vošnjakov. Dr, Krek je bil pa po izjavi Puclja prvi, ki je zadružništvo organiziral na partizanskih temeljih. Dr. Krek je po zatrjevanju senatorja Puclja hotel s pomočjo zadružništva v prvi vrsti koristiti svoji klerikalni »partiji«. Pucelj je tudi zatrjeval, da se on kot politik nikdar ni moral vmešavati v zadružništvo in da namenoma ni hotel prevzemati ponujenih položajev v Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani. Kritiziral je tudi uredbo o likvidaciji dolgov. Reagiral je tudi na izvajanja Smodcja, ki je v evojem govoru trdil, da ho vlada priskočila na pomoč tudi zadružništvu. Prekinil ga je senator Smodej z besedami: »Mi na tem že davno delamo!« Smodej je Puclju tvvdi rekel, da oni niso imeli korajže. da bi rešili kmečke dolgove. Ce bi bilo to vprašanje lahko, hi ga oni že davno rešili. Tako «o ga pa odlagali iz leta v l?to. Pucilj je odgovoril, da eo oni »čakali, da vidijo, kaj bo s krizo« in kakšni bodo njeni rezultati. Ker se Pucljeva svoji časna prorokovanja, da bo notranji minister dr. Korošec izdal dr. Stojadinoviča, niso uresničila, se je v nadaljnjih izvajanjih obregnil ob predsednika vlade in ob dr. Korošca. Senator Smodej je oh tej priliki vzkliknil: "Če to ni cinizem, potem ne vem, kaj ie cinizem'« (On je bil tedai v konfina-ciji.) Te Smodejeve besede so spet razburile Banjanina, ki je ves rdeč v obraz zavpil: »Sramujte se tega akta o konlinaciji! Pred državno sodišče
V proračunski razpravi tako v skupščini kakor v senatu je Igral »Slovenec« v govorih tako na desni kakor na lev! veliko vlogo. Zlasti peče »Slovenec« pristaše biviega diktatorskega režima, kakor peče vest vsakega, kdor prav ne dela. Iz govorov naših nasprotnikov smo izvedeli, da jim ni v!!eč naš pristni slovenski duh in naša možata slovenska beseda, vrh tega pa naša tesna zvezanost s slovenskim narodom, ki mora biti v tej državi enakopraven in enakovreden vsem drugim v neraz-družni skupnosti Jugoslovanov. Da branimo svoje slovenstvo in njegovo kulturo ter nrav s prav tako odločnostjo in neomajno doslednostjo, kakor zvesto vrtimo svojo dolžnost napram državi, to naiim nasprotnikom ni prav, nam pa je njihova graja in jeza ▼ največjo čast in zadoščenje, kar dokazuje, da smo na pravi poti, ki vodi do sreče slovenskega naroda in do blagra jugoslovanske države. Naši nasprotniki se ne zavedajo, kako so njihovi ljuti napadi na »Slovence« bili samo največja pohvala zanj in za njegovo pogumno, odkrito in zgolj službi resnice in sreči slovenskega ljudstva posvečeno pisavo.
Tudi preveč katoliški smo našim nasprotnikom, ki so se v našem državnem predstavništvu s tako zagrizenostjo zaganjali v to, kar oni imenujejo «kle-rikalizem«:, v resnici pa je naša krščanska katoliška zavest, kakor jo je zbudila v nas slovenska mati, kakor je navdihovala vse naše velike može, voditelje naroda in kulturne delavce, ln nas bodrila za neustrašeno borbo proti vsem tujim silam, ki so butale v naš mali narod, njegov jezik in njegovo težnjo po svobodi v bratski zavezi z vsemi Jugoslovani. Ni našim nasprotnikom po volji, da, zvesti tej naši tradiciji, opozarjamo na razdirajoče sile mednarodnega brezboitva, ki skašajo tndi naše ljudi otrovati s svojo protikričansko miselnostjo in pogubnimi družabnimi utopijami, pri čemer žal najdejo oporo ▼ takozvanem svobodomiselstvu. In zopet si moramo šteti samo v čast, da nam naši nasprotniki s svojim zaletavanjem dajejo samo spričevalo, da brez strahu in ozirov branimo ne samo svoj narod, ampak Jugoslavijo sploh, pred nekr-ščanskimi orientalskimi vplivi semitskega duha, trdno prepričani, da ga bo zdrava duša našega naroda pa jugoslovanstva in slovanstva sploh ter krščanska kultura Evrope končno premagala.
Iz vsega tega razvidi vsak pošten krščanski slovenski človek, kako zelo potreben je časopis, ki v teh zmedenih časih, ko so vsi drugi odpovedali, v službi najvišje resnice razgalja vse zmote časa, preganja laž in zlobo, biča neznačajnost in omahljivost ter skrbno zasleduje vsakega in vse, kar
prinaša škodo naiemu ljudstvu. Kaj bi mogli nasprotniki vse uganjati, kako begati preprostega človeka in pod krinko gesel, ki se lepo slišijo, zasledovati svoj« škodljive cilje, če ne bi bilo našega lista, ki je neumorno budno na straži pravic slovenskega naroda, bratske sloge med Jugoslovani in moči ter ugleda naše države, ki more kljubovati notranjim nevarnostim in viharjem od zunaj «amo na trdiai podlagi krščanske vere in moral« ter socialne pravičnosti, ki ji je bil »Slovenec« vedno zvest glasnik. Razširjanje in utrditev dobrega katoliškega tiska, ki mu je na čelu »Slovenec«, je naša narodna dolžnost, ki nam f« zapovedana, da ohranimo slovenstvo moralno zdravo, iizično krepko in politično zavedno, da bo važen in močan iaktor naše skupne domovine, Jugoslovanske države.
„Slovenski Narod" in dr. Srebrničeva pravda
»Slovenski narod« hoče kovati kaipital zase in za evojo jugoslovensko unitaristično idejo, ko s huronskim veseljem poroča, da je »Slovenec« moral priobčiti popravek zastopnika »Sokolekega ea-veza«, ki ugotavlja, da je bil škof dr. Srebrnič zaradi svoje okrožnice o svetovnem in nravstvenem nazoru Sokola oproščen samo zato, ker je stvar zastarela. — Popravek emo ree priobčili, ker zakon to zahteva, tudi zastarela je lahko obtožnica proti škofu dr. Srebrniču, na stvari sami pa to prav ničesar ne menja. Ne »Narod« ne mi ne moremo vedeti, kako bi bil proces izpadel, če tožba ne bi bila zastarela. Da pa Tyrseva ideologija, kateré se naš Sokol, kakor je že opetovano poudaril in tudi še dane« poudarja, neomajno drži, ni katoliška v pravem in polnem smislu in da je njegova etika vseskozi laična, to se pravi, zgolj naturna brez ozira na nadnaravno moralo katoliške vere, to etoji in temu tudi »Narod« ne bo oporekal. Kaj bietveno drugega tudi škof dr. Srebrnič ni trdil in tako oetane v tej zadevi bistveno vse tako, kakor je bilo, pa naj »Slovenski narod« uganja spričo te zadeve še tako sofistiko in rabulistiko. Kar ee pa tiče »Narodove« opazke, da emo popravek Sokoleke zveze »ederili« na peto stran med gospodarske vesti m inserate, bodi »Narodu« povedano, da emo popravek priobčili točno tam, kamor fe zahteval pravni zastopnik Sokola g. dr. Werkar, to je na 5. strani v 3. stolpcu zgoraj, kjer orno bili svojčas priobčili razsodbo. »Slovenski narod« ee je torej zopet enkrat pošteno blamiral.
Upor v severni Indiji
__ London, 24. marca. b. Po vesteh iz Indije se boji med Hindi in muslimani ▼ Pendžabu nadaljujejo z vso srditostjo. Britanske oblasti niso ▼ stanju, da napravijo mir in so prosile za okrepitev. Poboji so se razširili v zvezi z dogodki v Vaziri-stanu, kjer so se uporniška plemena dvignila proti britanskim oblastem. Neko pleme je imelo v teku včerajšnjih borb ogromne izgube, Med upornike so se zarile kolone britanskih tankov, ki so pokosile stotine in stotine oseb. Uporniki so nato ▼ straha zbežali.
Občinske volitve v Bolgariji
Sofija. 24. marca. m. V zvezi z občinskimi volitvami v Plovdivu so tamkajšnje oblasti aretirale veliko število pristašev starih političnih strank, ker eo agitirali proti režimu. Vsega je bilo aretiranih 28 oseb, proli katerim je državni tožilec uvedel postopanje po § 130 zakona o občinskih volitvah, ki predvideva kazen od 2 do 6 let robije in od 50-300.(100 levov. Sofijska policija je odkrila tajno tiskarno, v kateri so se tiskali protivladni letaki. V zvezi z odkritjem te tiskarne je bil aretiran profesor Nenov, proti kateremu je uvedeno postopanje po zakonu o razpustu bivših političnih strank in organizacij ter po zakonu o občinskih volitvah.
Turški predsednik vlade obišče Sofijo in Belgrad
Sofija, 24. marca. b. Vsi tukajšnji jutranjiki objavljajo poročila iz Ankare o bližnjem potovanju predsednika turške vlade Ismeta Inenija v Sofijo in Belgrad. V svojem potovanju v Belgrad se
bo turški ministrski predsednik ustavil s svojim spremstvom, v katerem bo med drugim general Šukri Okama tudi v Sofiji. Po jwvratku iz Belgrada se bo turški ministrski predsednik vkrcal na torpedovko ter z njo odplul na kronske svečanosti v London.
Sprejemi pri predsedniku vlade
Belgrad, 24. marca. AA. Predsednik ministrskega sveta iu zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je sprejel danes v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu turškega poslanika Ali Haj-darja Aktaja, nemškega poslanika Viktorja von Heerena in grškega poslanika Raula Bibika-Ro-setija.
Znižane vozn<ne
Belgrad, 24. marca. A A. Prometni minister je dovolil na državnih železnicah tele polovične vozne cene: za člane združenja jugoslovanskih kmetijskih strokovnjakov, ki se udeleže skupščine tega zdru-
ženja v Belgradu 29. marca, popuet velja od 25. do 31. marca; za udeležence skupščine glavne nabav-Ijalne zadruge, ki bo v Belgradu 31. marca, popust volja od 28. marca do 8. aprila.
Za skupna potovanj» iz Jugoslavije v Nemčijo med 25. in 30. marcem (za katoliške velikonočno praznike) in 15. do 17. maja (za katoliRke bin-koštne praznike) je potrebno posebno dovoljenje ravnateljstva nemških državnih železnic, pod katero spada vhodna nemška postaja. Zato se naj pristojna pokrajinska ravnateljetva pred dovoljenjem skupnih potovanj v navedenih rokib obrnejo radi soglasja na pristojno nemško ravnateljstvo.
Čirič v Rim
Belgrad, 24. marra. AA. Predsednik narodne skupščine Stevan Cirič odpotuje г vlakom ob 14.16 v Rim, kjer se udeleži sestanka odbora centralnega urada interparlamentarne unije kot pred-sednik jugoslovanske skupine in kot član upravnega odbora. Pri tej priliki bo predsednik narodne skupščine Stevan Cirič spremil romunske parlamentarne goste do Zagreba, odkoder bo nato nadaljeval pot v Rim.
Mariborski in celjski proračun potrjena
Belgrad, 24. marca. n». Kakor smo že poročali, sta semkaj priepela mariborski in celjski župan dr. Juvan in Mihelčič v zadevah svojih mest. Nocoj je finančno ministsrtvo oba proračuna potrdilo v nespremenjeni obliki, kakor sta ga sprejela mestna sveta mariborski in celjski.
Osebne vesti
Belgrad. 24. marca. m. V IV-I je napredovala profesorica dr. Angela Piskernik na II. drž realni
fimnaziji v Ljubljani. V V. skup. je na|-»redoval rane Stiplovšek, profesor realne gimnazije v Ptuju. V VI. skup. sta napredovala Juš Kozak, profesor I. realne gimn. v Ljubljani in Josip Pungarcik, profesor II realne gima. v Ljubljani.
*
Belgrad, 24. marca. AA. Na podlagi zakona o organizaciji finančne uprave je finančni minister izdal sklep, naj se področja čakovskega sreza in preloškega sreza izločita iz katastrske uprave v Varaždinu in zanje ustanovi nova katastrska uprava v Cakovcu.
Zemunska vremenska napoved: Burno vreme po vsej kraljevini. V vseh predelih bo deževalo, na visokih planinah pa snežilo. Temperatura bo v severni polovici padla.
Dunajska vremenska napoved: Nestalno in oblačno, deževno in hladno. Na severozapadu je pričakovati zjasnitve.
za zaščito države bi bil moral iti! Vi ste za časa te konfinacije sedeli v osrednjem tiskovnem
uradu.«
Senator Smodej odgovori Banjaninu: »Tam sem delal za dobro naroda in države ter sem preprečil dosti stvari.« Banjanin ob tej priliki pozablja, da je za časa vlade JNS senator Smodej moral najprej oditi na prisilen dopust, nato pa je bil kot najsposobnejši vpokojen.
Senator Pucelj se je nato skušal prikupiti kmetijskemu ministru. Dejal je, da je minister dober in pošten človek in da mu prizna vse to, in če ne bi bil v tej vladi, da bi tudi njemu glasoval za zaupnico. Pravi, da je iskren in lojalen in da ni Janus z dvema obrazoma, temveč, da govori resnico in da mu minister lahko verjame. Nato je prešel na »preganjanje« uradnikov, predvsem na kmetijskem oddelku bonske uprave v Ljubljani. Pravi, da jc bil prestavljen tudi en uradnik, ki je bil pobožen. Po-I ročevalec večine mu pojasnjuje, da ni isto »kle-I rikalec« ali »pobožen« Omenja tudi premestitve ve-I terinarjev in okrajnih kmetijskih referentov. Pravi, da bi bila malenkost, če bi bil to samo kak osamljen primer. Če se pa v tako velikem številu odpuščajo uradniki, ni malenkost. Pravi, da ko je bila JNS na vladi, je on aktivno deloval, n,i pa storil nobenemu človeku krivice. Govornika je odločno zavrnil senator Smodej: »Če bi ne bili delali vi tako tedaj, ko ie bila JNS na vladi, vsega tega
ne bi bilo.« Senator Pucelj je dalje trdil, da vlada JNS iz dravske banovine ni prestavila niti enega veterinarja. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je bavil s pTcmestivajni vseh veterinarjev in vsakega posebej.
Smodej vpada v besedo: »Veterinarje smo samo vrnili nazaj na njihova mesta, ker so jih vaši razposlali na vse kraje svetal«
Senator Pucelj apelira n» Smodeja kot velikega nacionalnega delavca na Koroškem, naj sc zavzame za Rauterja iz Kamnika, ker je tudi doma iz Koroške.
Levica kliče Smodeju: »Vidite, kako vas Pucelj hvali!« Smodej odgovori: »Ne potrebujem njegove hvale!«
Pucelj je govoril tudi o pokojnem Grafenauer-ju, Smodej pravi: »To je bil eden mojih najboljših prijateljev, kar pa žal vi niste!«
Pucelj pravi, da je premestitev Rauterja zahteval sam »Suveni Nande Novak«. Izvajanja Puclja so ostala brz vsakega efekta, posebno še, ker ga je mojstrsko pobijal Smodej.
Za kmetijskim ministrstvom je bil spre|el S« proračun trgovinskega ministrstva in ministrstva za gozdove in rudnike. Namesto obolelega ministra za gozdove in rudnike je podai ekspoze o njegovem proračunu dr. Rogič.
Nočna seja je bila zaključena ob pol 2.
Sinova
»Mama, zakaj pa sediš v temi?« je vprašal Valerio, ko je šel po hodniku, da bi prišel v svojo sobo, vendar ni čakal na odgovor, eaj je itak vedel, kaj je njegova mati delala v temi: molila je.
Res je rekla: »Ce tnolim, mi ni treba videti —« in je prižgala luč: prikazala ee je miza, skrbno pogrnjena, a le za eno osebo.
»Ne,« je dejala mati tiho in s težavo, »tvoj brat je povabljen v mesto.«
Ona sama ni nikdar večerjala; izpila je nekaj mleka, preden je legla, a z vso pozornostjo je skrbela za 6inova, da jima je leix> |>ostregla in je bila vsa srečna, da ju je gledala, kako jima večerja tekne.
Valerio se je usedel za mizo, razgrnil je prtič in je zaCel jesti. Medlem se je ozrl v večerni časopis. Molk |e bil tako hud, tako globok, da mu je bilo kar strašno Dvignil je glavo in pogledal mater, ki je sedela vsa sključena pred njim na stolu, držeč roke v naročju.
»Kaj pa je?« jo je strogo vprašal. »Rajši mi kar precej povej, s čakanjem le vse poslabšaš.«
»Zaradi Nanija.«
Valerijev obraz je okamenel. Uprl je svoje temne in blesteče se oči v mater.
»Ah..., no, kaj se je pa zgodilo z inojim ljubeznivim bratcem?«
»Veš, ob službo je.«
»Ali je to že četrtič ali petič, mama? je trpko in porogljivo vprašal mater.
»Nc, dragi moj, a zdaj ni on kriv. Njegov šef; ne bo več imel podjetja. Samo... Veš, upravljati je moral majhno blagajno, saj ni bila velika vsota, tisoč dinar|ev, šef mu jih je bil izročil za malenkostne izdatke. In glej...«
»Zdaj jih nič več nima, seveda ...«
»Veš, »aj mu je hotel vrniti teh lisoč dinarjev, ko bi dobil plačo, a zdaj ga je tako nepričakovano zadela ta nesreča ...«
»No, zdaj jih nima, kajne?«
»Jaz ludi ne,« je rekla mati ponižno, »o, če bi jih imela ..«
»Ali veš, mama, kaj je tvoj sin? Ali veš, kako pravimo ljudem, ki tako storijo?«
»Valerio. za božjo voljo te prosim ...«
Valerio je tako hrupno vstal, da se je stol za njim bobneče zvrnil na tla. Potem je šel v svojo sobo in zaloputnil vrata za seboj. .Mati se je s čelom naslonila na mizo, molila je in drhtela. Dolgo je morala čakati. Valerio se je preoblačil, da bo šel s svojo zaročenko Tanjo v gledališče. Ce le ne bi šel po hodniku, ne da bi še enkrat prišel v jedilnico! Potem je vse izgubljeno... Toda — vrnil se je, bled, mrk, z okanieiieliiii obrazom. Z mirno kretnjo je počasi, pa odločno potegnil bankovec za lisoč dinarjev iz listnice in ga položil pred mater na mizo.
»Valerio, ti si svetnik!«
»Nisem svetnik,« je bridko dejal, »a moj brat je baraba! Kar vztrepetala si. mama, in bi ga rada zagovarjala Vendar bi se morala zavedati, da to zame ni majhna žrtev, da mu dam tisoč dinarjev. Dobro, veš, da sem si nekaj prihranil, da bi se mogel čiin prej oženiti in ta denar pomeni, da Ito treba spet malo odložiti s poroko, ker hočem vse poplačati in se oženiti brez pare dolga. Ne vem, ali si moreš le moje žrtve zadostno zavedati! Zmeraj si mi dajala Nanija za zgled in si ga imela rajši. Daj, da povem! Res je lep, zabaven, pleše lepo, za njim dekleta kar norijo: zato je bil tudi vedno ivoj ljubljenec. Jaz pa? Tovorna živina! Le če prinesem denar, tedaj sem nekaj vreden...«
»Valerio!«
Zdaj jc ni niti več poslušal. V tnali predsobi se je naglo oblekel in vzel klobuk. Nato so se zaloputnila vrata. Le s težavo si je mati opomogla, preden je šla odpirat Naniju, ki je bil ves čas skrit v veži pod stopniščem.
»No, torej! Ali je dal?«
»Je — ubogi Valerio! A ti, Nani. mi moraš enkrat za vselej obljubiti...«
»Oh, mama, pridige! Saj si mi že prej zadosti dolgo pridigovala! Pusti me rajši, da jem! Ali je kaj pustil zame, ta požeruh?«
Sedeč za mizo je na polna usta goltal. Njegova plavolasa glava se je svetila pod svetilko. Njegov obraz, d.tsi mračen in jezen, je bil videti prijeten s svojimi jasnimi, deškimi očmi.
»Nani, glej, da boš zda) pameten! Lepo te prosim! Pomisli na žrtev, ki jo je moral darovati zate Valerio«
Oh, ta Valerio! Zmeraj imaš le Valeria na jeziku, on je vseh čednosti poln. jaz pa vseli hudobij; on je angel, jaz hudiči Odkar sem na svetu, sem moral vedno poslušati, kako si mi ga dajala za zgled, lo jc pač zato. ker imaš njega rajši ko mene, ki sem bil zmeraj za peto kolo pri hiši.«
»Nani!«
»Pa je res, mama, odveč je, da bi ugovarjala. Čc pomislim na to hi vse razbil! Glej, rajši grem v kino, saj me ne boš oštevala za to?«
Ne, ne — le pojdi Nani. !e pojdi...«
Mati ostane sama... Nekaj časa je vsa zatopljena v misli; utrujena in zbita je. da niti ne more več moliti. Tisto mleko bi morala popiti, a tako ji je, ko da ima oteklino v želodcu, ko da ji je grlc zadrgnjeno ..
Potem pa se začne počasi, počasi odtekati val grenkobe, s katerim sta jo njena sinovala opljus-kala. Vse se nekam raztaja, razblini in izgine. O. ta dva ljuba, krivična, ljuba sebična sinova! V tem hipu ^edi Valerio s svojo !epo Tanjo v gledališču, a Nani je s svojim prijateljem v kinu. Skupno doživljata pustolovščine na platnu in sanjarita ko dva fantka.
Saj n;sia hudobna ta dva sinova, ne ta ne oni nima hudobnega srca. In zdrava sta, to je poglavitno! In prav zdajle se nemara veselita svojega mladega življenja.
Hvala Bogu!
ji je. da nc bo več dolgo trajalo. Iznenada je stara mali odprla oci, videti je bilo, da so je zbudila iz. Bloboke omotice. Resno in pametno se je s pogledom pogreznila v hčerine oči. Potem je oči počasi zaprla, zadihala je nekoliko hitreje, nato nič, potem še enkrat prav globoko, nakar se je malo potegnila.
Zdaj leži vsa majhna in tiha v mrzli veži. Koke je poslušno in neredno prekrižala ko majhna deklica in noge so v belih nogavicah videti ko nožico lutke.
Kje bi si bila mislila, dn bo nekoč ležala |>od to streho in da ji bo pel mrtvaški zvonček te vasi! Mogoče je bila šla kdaj prej kot mlado dekle tod mimo. noseč nn hrbtu koš sliv, ki jih je nesla v mesto in si jo mislila: >Kdo neki stopa čez ta prag?«
Kako prisrčno bi se bila z.asniejala. če hi ji bil tedaj kdo rekel, da je lo tisti prag, čez. katerega jo bodo nekoč nesli vso trdo in mrzlo!
(Češko: Jan Cep.)
Našim materam za god!
Misli matere
Kar priznajmo si: precej eitno je nam, materam, kadar obhajajo materinski dan in povsod ča-elijo matere, bodi otroci bodi možje in časopisje in radio.
Saj materinstvo ni zasluga, ampak je dar, ki se гнпј zahvalimo, dasi nam ne daje vedno sreče in veselja.
Toda — katera zdrava ženska bi pa zamenjala evoje otroke za prijetno življenje? Katera zdrava ženska bi se samo radi bolečin in skrbi odrekla tisočeri sreči, ki nam vzklika iz naših otrok? Ali ei ne zaželimo spet in spet, da bi imele tako majhno novo bitje v naročju, kadarkoli zagledamo par okroglih, otroških ročic, ki hlastajo krog sebe?
S pametjo ni mogoče doumeti sreče, da si mati. Materinstvo je izpolnitev naše ženskosti, ki hoče življenje dajati in življenje ohranjati.
In za vse to sprejemamo zahvalo, zahvalo otrok, ki se veselijo svojega življenja, zahvalo svojega naroda, ki živi v naših otrocih. Ali ni to čudovito lepo, da sprejemaš zahvalo z,a nekaj, ki nam ni bilo v dolžnost, ampak v srečo ?
Če nas zjutraj zbudi pesem v materinski dan; če stojijo nameeto budilke — otroci s pesenico pri naši postelji in se smemo vsesti za okrašeno mizo, ki je za nas okrašena; ali če sprejmemo kak prav prisrčen jx>gled, poljub, ki velja materi, tedaj so to vrednote ljubezni — in ne denarja. Spominjamo se prošlih dni, ko smo imele prvikrat in ko smo imele zadnjikrat novorojenčka na rokah in kako je bilo v vseh letih od onega do tega časa in kako so otroci raetli, zrasli in [»stali samostojni ljudje. Prešinjene smo z zahvalo, da smo matere, da smemo biti matere in da smemo živeti za svoje otroke.
Ali ee naj za vse to damo častiti? Ali se smemo dati za to častiti?
Smemo se! Zakaj, naši otroci so srcčr.i da se nam morejo kdaj za svoje življenje zahvaliti. Celo r.au. anjši so srečni ,da smejo — ko veliki —, kdaj razveseliti mater, namesto da le sprejemajo veselje od nje. Napačna bi bila taka materinska ljubezen, ki hoče le sama dajati vse dobro otroku in ne pomisli tudi na to, da mora v otroku zbuditi hvaležnost in skrbnost za očeta in mater.
Materinski dan pa obhajamo tudi radi moža, ki ostane vedno sin svoje matere, ki mu je za zgled najčistejše in najlepše ljubezni. Šola, listi in radio pripravljajo materinski dan in tudi me, matere, ga pripravljamo. Ne z vznesenimi besedami, ampak prav preprosto in razumljivo, da se bodo že majhni otroci zavedali, da sta mati in otrok — celota.
Zakaj pa obhajamo materinski dan in zakaj ne privoščimo tudi očetom njihovega dne?
»Očeta imamo radi,« je dejala nekoč neka deklica, mater imamo še rajši.« In nato je dodala: »Ker emo iz matere in nas je ona rodila.«
Tako preprosto in prirodno so druga z drugo prepletene vezi otroka in matere. Na materinski
Naša najboljša Mati. (Gérard David iz 1. 1500. Slika je znana z imenom »Madona г juho«)
dan se pa tudi spomnimo, da sta ljubezen in zahvala, ki ju prejemamo matere — velika milost.
Spominjati se hočemo svojih mater in se jim zahvalili z.a svoje življenje, ki se je smelo v vsej ženskosti izpolniti in ne smemo pozabili materinskih žena, ki sicer niso rodile svojih otrok, a so postale matere otrokom iz krvi svojega naroda.
•> OVt
V nedeifo popoldne
Prišla je, tiho pozdravila in sedla na klop pod oknom. Zunaj se je blestelo sinje nebo in sonce je sijalo na nepremično listje. Kokoši na dvorišču eo leno brskale po pesku. Pražnji mir je držal vse reči v pravečni dalji.
Otroci eo se bili po malici razkropili, eleherni je šel, kamor ga je bilo veselje iti. Malka in večje deklice so šle na sprehod v gozd, najmlajši, Francek, je stikal po podstrešju občinske kašče za gnezdi vrabcev.
Oče in mati sta nekaj časa obsedela za mizo, kjer so še stale skodelice. Spet sta bila sama ko pred dvajsetimi leti, ko še ni bilo dekletca in vseli drugih. Sedela eta mahoma sredi samote, držeč roke v naročju. Odsev sonca je drhtel na njiju glavah. Tako je drevesu, ki so mu pokradli sadje. Stoji pokoncu, ima zeleno listje, a je vse žalostno na njem.
Prav nič jo nista bila videla, da je šla skozi vrt in nič slišala, ko je govorila na dvorišču s psom in v hlevu 6 kravami. Kako je prej vendar donel njen glas!
Starka ni nikoli počasi hodila. Bilo ji je več ko sedemdeset let, a je izlahka vzdignila koš trave e tal, si ga oprtala na pleča in 6i ni nikoli obula čevljev, kadar je šla na »trnišče plet. Če doma ni
bilo nobenega dela. pa je dobila pri zetu in hčeri vedno dosti opravkov. Že navsezgodaj je bila tu s cepcem, si bose noge brisala z rosno travo in je vse priganjala k delu.
Bili so trenutki blagoslovljenega ravnovesja, ki pa, žal, ne obstane doltro. Na odru življenja so starčki, očetje, tudi vnuki; življenje je polno topline in sijaja. Najstarejši so še polni moči na poti, ki drži od Kladeka do Lipova, in pomagajo ob žetvi delati. Mlajši še ne občutijo, kako jim ginevajo moči in najmlajši se vedejo ko odrasli, podzavestno uživajo var^'vo obeh rodov.
Toda nekega dne se staremu očetu na poti od Kladeka v Lipov nenadoma zvrti in tuji ljudje ca morajo odnesti domov. Najprej je sedeval na pru-čici, je šel še kdaj pa kdaj na dvorišče, celo nekoliko pred hišo, nato pa je moral — hočeš nočeš — v posteljo. Kako se je, revež, tega branil! Vedel je, da ne bo nikoli več shodil, čim se bo ulegel.
»Kako rad bi ostal še nekaj časa pri vas. otroci!« — a vse ni nič pomagalo. Nekega dne leži v Krsti s čudovitim nasmehom nirličev in potem, potem ga odnesejo sinovi in vnuki čez potok. Ravnovesje je za zmeraj izgubljeno.
»Jutri ne Ikiiii prišla k vam,« je bila dejala včeraj stara mati hčeri, »kako nedeljo moram biti
Itadost družino
tudi doma.« Zdaj pa je tu, še preden se je bil zet odpravil k njej.
Oha sta jo začudeno pogledala in srani je je, da se opraviči: j Tako hudo mi je bilo. nisem mogla ostati.« Nato sede na klop, si j>odpre glavo z roko, gleda predse. Ne joka se, le molči.
Stare oči gledajo nekam zmedeno, ko takrat, ko jo je bil zet dobil v mestu. S koškom na plečih, vsa liha in preplašena, ga je bila vprašala: »Lepo te prosim, Jože. kako pa pridem ven iz mesta? Kar naenkrat so mi je z-ačelo vrteli v glavi iu kar ne vem, kje sem.«
Petdeset let je živela z rajnim. Ni trenutka v njenem življenju, da bi se ne spominjala njega, da bi ne bi! njegov obraz, pri njej. (Njena dekliška leta so druga dežela; v to je že zdavnaj izgubila pot.) Pa kar iznenada — je sama.
Sama je med starim zidovjem. sama na vrtiču, jxiraeleii) s koprivami in prepreženim z mahom, sama za mizo nasproti prostoru, kjer je stal njegov krožnik. Kar nemoresesti za mizo in je juho rajši stojé pri štedilniku.
Če se zdaj v hlevu prička s kozo, tedaj vč, da govori res samo s kozo. Njega ni več. ne sliši je in si ne misli zraven, »aha, naša mati se prička s koz.o!«
Hudo in pti^to ji jc. Ura tiktaka v tišini, ki je nič več ne prekinja drugačni glas ko njen. Vse je na mah otrpnilo, «lene so se pogrez.nile v otožnost in jo tuje gledajo. Ne, nič več ni tistega, kar je bilo prej in nikoli več ne bo. Le kaj naj počne?
Vzame inolek v roke in moli. A njene misli zbežijo proč: slana ji leži na duši.
Mimo njenega okna hodijo fantje, puhajo cigaretni dim v zrak: načičkana dekleta se hihitajo. Stara niati ne pozna nič več te mladine, vse jo je preraslo, svet je obljuden z. drugimi ljudmi. Le ona je ostala ko pozabljen čevelj.
Nenadoma je vstala, vzela ruto in je odhitela iz. koče. — Zunaj «e smeje svetel dan, ničesar se ne zgane, ves hrup je zamotan v otožnost, vse življenje se nekje drugje izživlja. Roke ji visijo niz.dol, brada j: jx)drliteva v pridržanem ihtenju.
Malka sedi resna in bleda materi nasproti, zet bolšči na okno. Le kako naj bi potolažila lega starega človeka, kakšno upanje bi se izmislila zanjo? Tudi najino popoldne se bo nekoč nagnilo h koncu.
»Slišite, mati,« pravi Jože, » k nam se boste preselili. Tjale v kot bomo poeti-vili vašo j>osteljo. lepše in bolj prijetno vam bo pri nas.«
Kolikokrat je stara mati že odklonila to ponudbo! Ne. ne, nikomur noče bili v nadlego... A to pot je privolila, ni ugovarjala, kar hlastno je bila za to.
Kar koj v ponedeljek so ji na Iojtrah pripeljali črvivi postelnjak. ko- s pisano posteljnino in nekaj drv. Kozo je mesar kar precej odgnai s seboj.
Koča kraj potoka se je še bolj sesedla, žalost je zastrla okna, divji plevel je pokril sledove mnogih korakov. Nekoč so poslali Francka, da je prinesel j)ozabljeno pručico. Stara mati je je bila navajena, dn ni mogla sedeti na drugi. A fant bi ee bi! skoraj brez. nje vrnil. Komaj je bil odprl mala vrata, pa jo planila nanj grozotna tišina, praznina, ki sla oslali |x> glasovih, ki so časih Iu zveneli. Škripanje vrat v neobljudeni hiši ga je zbadalo v srce. V steni so tičali zarjaveli kavlji, jirog je bil oguljen od nog, ki jih ni bilo več. Niti na vrt ni šel več, kjer se jo pogrez-al brusilni kamen z. žlebom v zemljo.
A stara mali je pri zetu kar kopnela. Navadno je eedevnla z. molkom v roki na pručici in je šepe-taje molila. A hipoma se njena usta niso vee pregi-bala in bela glava ji je zlezla na prsi. Noge so ji okorele — nikoli bi si ne bila mislila, da ji bosta te dve zvesti služabnici odpovedali službo — in v njenem spominu se je staro pomešalo 7. novim. Sredi pogovora se je ustavila, ko da se hoče nečcen spomniti in blede oči so bile s strahom naj>olnjene.
»Dremala bo, dokler ne bo z.a zmeraj zaspala,« je dejal zet svoji ženi in Malki so se udrlc solze.
Dali so jo v posteljo in jo prevideli. Stara mati ni skoraj ničesar več uživala, kar dremala je od jutra ilo noči. A v poslednjih dneh jo je prevzel čuden nemir. Branilu se je spanca, vsak hip je vstajala in tekala ven. Morali so paziti nanjo in zakleniti vraln. Stresala jih je, govorila najml glasno I11 je hudo gledala.
Nekega večera je ležala zaprtih oči in je prav tiho dihala. Malka se je eklanjala k niej, zdelo se
Sin piše materi za veliko noč
Vprašaš ine, draga mati, v pismu, kdo je z menoj v bolnišnici? Z menoj 6o večinoma bolni delavci, v veliki sobi z več steklenimi vrati, a pred vrati so dolge verande nad morjem. Tako, lej, mati, spimo ob šumenju morja, a nad nami vso noč stojijo zvezde ali pa se mešajo vetrovi z oblaki.
Sicer smo, draga mati, utrujeni od mirovanja in ležanja. — V sosednji postelji, kraj mene, lezi delavec, ki že kar pet let boleha; drugi pa dve leti, tretji tri in tako po vrsti, drug za drugim. Tukaj, mati, ne merimo bolezni z dnevi in tedni — nego kar z leti. Pa 6e zavedamo tega; zavedamo se, da vse, kar pričakujemo, pričakujemo od miru, od vremena, od Boga.
Mnogo bolnikov prihaja in odhaja, ker nihče noče več zanje plačati; pa se bolni in bedni vračajo v svoje siromaštvo, v družino, če jo imajo.
Najtežje, mati, mi je bilo v prvih dnevih na večere, ko so misli prišle z mrakom, ko molitve, izročene Bogu, niso utešile duše; ko so se svetile zvezde in je bila mesečina na verandi; ali ko je bičal streho dež in je tulila burja nad viharnim morjem.
Ali, draga mati, tudi to se je končalo! V teh bližnjih dneh pa sem doživel čudeže in moja radost je brezmejna. — Mati, v neki sobici, v naši bolnišnici, živi Kristus v skromni, čisti hostiji. In ko me vprašaš, kdo je z nienoj v bolnišnici, Ti javljam še radostno vest o tem novem življenju svojem: jaz. mati, glej, živim e Kristusom pod isto streho!
Glej, draga mati, ta misel me je tako pretresla. da sem vesel ko dete in ves vzhičen in ne vem, komu bi razodel veselje svoje. Pa ga sjio-ročain jutranjim zvonovom tia Kvarnem, sjioro-čarn ga meglam in morski burji. Le bojim se, da
ga ne povem ljudem. Tebi prvi, glej, ki si vea v skrbeh zaradi mene, kaj da sem že tako dolgo v bolnišnici, to povem. Mati, ali pojmiš veličino teh besed: Jaz živim s Kristusom pod isto streho?
Zdaj 30 moje noči in ure najhujših bolečin — zaeno najlepši trenutki mojega življenja; polni eo svetlobe, polni so lepote. In kadar vse potihne, ko se umiri bolnišnica, ko zadremljejo bolniki, zdravniki, sluge in častite sestre, pobitim, da nihče ne ve v duhu k Njemu, svojo cfušo mu razkrivam, z Njim se pogovarjam. Prosim ga za svoje druge, bolne delavce; prosim ga za vse trpeče; prosim ga za vsakega, le ne nič zase, ker meni jx>d to streho ni ničesar treba: Jaz živim, o mati, s Kristusom pod isto streho!
Vidiš zdaj pač, draga mali, da odveč vsa tvoja skrb je, ko mi praviš: »Sinko dragi, kako je tebi, piši s kom živiš, mi vsi smo v skrbeh zaté...« Ne boj se, draga ma'.i, Bog je tu z nienoj v bolezni; Kristus zmeraj je pri onih, ki največ trpijo.
In drugače, mati? — Zdaj se na veliko noč pripravljamo. Komaj čakamo, kdaj bo prišel Kristus v našo sobo Neprestano se o tem vsi bolni delavci pogovarjajo z menoj. 2e so nestrpni, že je sonce tu. že ie pomlad in daei ne vidimo zelenja, je zrak le poln dišav in mile vse topline. Vrata na verando so nastežaj odprta, sneg na Učki se je že otajalj na morski površini mehki veter v jadra se zaganja: vse je, ko da čakamo samo še Kristusa.
In zdaj, ko sklepam pismo, bi Mu rad jxjved.al, da naj Ti tudi On kaj sjroroči... Ali se bojim hoditi zmeraj v duhu k Njemu, dasi, glej, je On tako usmiljen, tako ljub, je tako blag in kar preveč je dober. Čeprav, veš, mi On v duši pravi, da naj Ti rečem: da še vee bo dobro in nikar skrbeti zame in da Te blagoslavlja in |->ozdravlja za veliko noč...
Dobra iena
Ko ie mati še enemu otroku dala življenje, je umrla in je umrl tudi otročifek in oba so dali v eno krsto. Ko se je oče izmotal iz žalosti in je spet videl svojo hišo, je šel v šolo. da oprosti svojo najstarejšo hčerko šole, da bi doma gospodinjila. Bilo jih je pet —, ta je bila najstarejša, najmlajši pa je bil še v krilcu.
Tako so pripovedovali v prošlih dneh, v katerih je dobra žena začela svoje življenje. Ona sama nain je med dnevom in nočjo, ko so se v peči pekla jabolka, točila kapljice v naša srca, kako besedo, kako jiodobo — in bilo je, ko da je teta z lučjo obdana. V naši hiši ni bilo nežnosti, najmanj pa bi si bil kdo upal teti pokazati knko solzo. Ker smo jo spoznali, ko je bila že v letih, smo jo videvali, kako je pokoncu sedela s svojo visoko postavo in je delala v hiši, ko da bi se igraje spreva-jala med naznimi deli in opravki. Ostre so bile poteze na obrazu, le oči so toplo gledale. Krog list je bila začrtana vsevedoča poteza, ki bi jo mogel imenovati žalost ali tudi srečno ljubezen.
V spominih nnnjo mi jiodrhtevajo njene besede v mislih. 2e zarana je šla k maši. Ni se vprašala. ali more iti ali ne: bodi sneg ali mraz, vročina ali vihar: vsakemu dnevu je dala krščansko obliko.
Vedno je bila lejio in pravilno oblečena. Kadar je šla oh nedeljah v cerkev, se ji je marsikdo odkril in kjer je ona bila, ondi eo bili glasovi tišji. In vendar ni bila drugega ko navadno kmečko dekle, ki je na enem in istem prostoru pod nebom vasi živela in ljubila sedemdeset let.
Čudili smo se, da je toliko ljudi iz vasi prihajalo k njej. Ljudje so boječe potrkali na šipo, Češ, ali bi mogel ter smel govoriti s teto? Potem je vzeln ljudi v hišo in njihovo bolečino je sprejela vase. šla je sama z njimi, časi b na vrt, časih na polje in je na *težaj odprla vrata, da bi ljudje našli v svoj dom. Kar je hodilo ondi jx> stezah, to je bil velik del trpljenja naše vasi: položili so ga v roke dobre žene. V vse skrivnostne zadeve po od in i ti družin je bila posvečena Imela je pečat molčečnosti, ker je le ljubila in pomagala.
Čudili smo se, da so ljudje prihajali k njej. pa nam je povedal naš oče: To je zato, ker je teta dobra in deli veliko blagoslova. Odtlej smo gledali na njene roke; karkoli je delala, so bile lope in plemenite; kar videti je bilo, kako ji dobrota kap-ljà s hladnih prstov.
Prišlo je bilo dekle, ki so s prstom kazali nanjo. Bratje so bili ubogo revo vrgli iz hiše. ker je nosila sramoto. Teta je lepo sprejela dekleta in je šla z njo k neusmiljenim bratom. Dekle je ostalo spet doma, a da ji ni bilo treba poslu:ati očitkov in da ji kupa gorjâ ni bila pregrenka, je hodila teta v mraku k njej sedet. Tudi v tisti težki uri ji jo pomagala in ko brat ni hotel biti otročiču za botra, mu je bila teta botra.
Prinesli so ji prepir in zlé besede; teta je šla in jih umirila. Marsikaka stisnjena pest, ki je bila vajena tolči po mizi, se je razklenila, ko je ona vstopila. Hodila je v hiše. a nihče je ni videl, da je šla vanje. Hodila je vedno v mraku. Ni prišla praznih rok; vendar so bile polne roke še najmanj, kar je prinesla.
Ne mislite, da je bila vsa prežeta s temi dobrimi deli, da se je izživljala v njih! Nikakor; niti govorila ni o svojih potih drugače, ko z Bogom v molitvah. Šla je molit v kapelo in je nas vzela s seboj. Sedeli smo v klopi in smo jo gledali, kako je hodila od postaje do postaje in molila križev flot. Kapela je bila svetla in ona je stala prav sredi svetlobe.
Doma ni pozabila na nobeno dolžnost Dejali so, da nI nobena hiša tako urejena in da ni nikjer takega zadovoljstva in miru ko ondi. kjer jc ona gos|)odinjila. Ooe je njo izpraševal za svèt in ona je odločala v vprašanjih naše družine. Njeno delovanje je bilo ena sama ljubezen, je bilo bogastvo. Vse je pustila, ni tožila, ne pridigovala, marveč je nalivala olja in vina v rane in Časih so je le žalostno nasmehnila in to je bi) že blagoslov za tistega, ki je prišel f>o jiomoč.
Na starost je bila svetlejša in čistejša in lepša. Plavi lasje so pobledeli, postava ji je ostala vzrav-
Pisana mati
nana in visoka; oči pn so zrle v daljno daljo, odkoder so prihajale, kadar jo je bridkost |>oklicala ;
r.a j »moč.
Ko je zbolela, so rekli ljudje: •Kdo nam bo j zdaj dober?« Oličulili so, da so osamljeni in osiro- j teli. A ohranili so si v dušah in hišah njeno podobo in njene jasne besede. Saj je njeno notranje živ- ; Ijenje časih zažarelo ko velika, rdeča roža.
Ko so jo pokopali, se je vsa vas jokala. Oče j nam je dejal: Zdaj vam lahko ]>ovem. odkod je za- 1 jemala teta vso svojo ljubezen: iz strlega srca, ki je bilo strto |x> božji volji, Redovnica je bila po srcu, a je ostala doma, ker sla ji smrt matere in bolečina vasi preprečili pot. Njena ljubezen je izvirala iz darovane želje njenega srca. Zalo je tako 1 blagodejno vplivala; zato je bila tako dobra, ker v njenem srcu ni bilo nobene lastne volje.
(J. Ednionds.)
Jezusa Џ m@sd ....
(Missionary Annales)
V	revni majhni koči, v globinah brazilskih gozdov je ležala žena vsa izčrpana od mrzlice. \ Poleg nje sta klečala njen mož 111 sinček Jakob in molila. Vse, kar sta mogla storiti, da bi olajšala ' bolnici trjiljenje je bilo to. da sta ji dajala j>ožirck kave, pomešane s kininom. Bolnica je odj>rla oči in zacepetala svojemu možu: »Anton!«
»Kij je?«
>Zih se mi, da umiram. Pojdi in privedi mi duhovnika.«
»Ni mogoče, predraga. Najbližji misijonar je tri dni hoda od tu. Ne morem te pustiti ves ta čas same. Lahko bi...« Mož je umolknil in tiho za-šepetal besedo., »umrla!«
Jakob se je tiho dvignil, pristopil k ležišču in ee sklonil nad materjo, ki mu je poljubila čelo. •Lahko noč, revček moj!« je dejala. Tiho se je splazil v kot in se vlegel, a spati ni inogel radi težkega materinega hropenja.
Proti jutru je Anton šel pripravit kavo. Ko se je vrnil, je bilo Jakobovo ležišče prazno. Na tleh pa je ležal košček papirja, na katerega je bil deček napisal: »Draga oče in mati! Ne bojta se! Odšel sem na misijonsko postajo in v treh dneh bom nazaj z duhovnikom. Gozd poznam in očetovo puško sem vzel. — Jakob.«
Anton je prebral listič, bolnica pa je zamr-mrala. »Kje je Jakob?«
»Odšel je,« je odvrnil mož. »Poslal, — poslal sem ga po duhovnika. Vse bo uredil Gozd pozna in mojo puško ima.«	I
Za trenutek se je Jakob obotavljal, ko je prispel na rob gozda, jiotein pa se je ob misli na mater pognal v goščo in pričel teči. Videti je mogel zvezdo severnico, dokler je svetila in mu kazala pol.
V	mali koči sta čakala oče in mati en dan, dva dni Anton je že razmišljal, kje bi mogel biti njegov sin. Zdaj se mu je zdelo, da je na misijonski j>ostaji, zdaj da se zavihti z duhovnikom na konja, potem, da je na poti. —
Jakob je prišel šele na večer drugega dne na misijonsko postajo ves izčrpan in opraskanih nog..
»O, ..«, sc je začudi! brat, ki mu je odprl vrata, »kaj nisi ti Jakob, sin onega ..?«
»Duhovnik, kje je duhovnik?«
»Kaj pa bi rad?«
«Duhovnik, duhovnik, duhovnika bi rad.«
«Je zdoma.«
Jakob se je zgrudil na tla. Brat ga je dvignil, odnesel v hišo in ga položil na duhovnikovo posteljo ter mu dal okrejičila.
»Moja mati... umira,« je dejal deček, brž ko je mogel govoriti —, »in rada bi Boga. Vi ga ji ncsitel-r
»Ah, ne moreni. Sem samo brat.-»
»Ampak duhovni oče je naročil, če bi bilo j potreba ...«
»Urban Rehar in trije otrock, je bilo zapisano v smrtnem naznanilu, ki je poročalo o smrti mlade matere. In ti trije otroci bi je bili še jako potrebni : dve leti Jo imel najmlajši, pet in sedem pa »velika dva«.
Toda — bila je mrtva. Tega otroci še niso mogli razumeli. Imeli so preplašene obrazke in so se tudi jokali. A že čez nekaj ur po teh prvih solzah so ee spet igrali — sicer malo bolj po tihem, a ne drugače ko sicer.
Dva sta prišla k stari materi, Rudi, šolarček, pa je oetal pri očetu. Stara mati je zbolela, tedaj sta ee mala dva spet vrnila k očetu. Teta, gospodinja, otroška vrtnarica so prišle druga za drugo k njim. Čeprav še zdavnaj ni bilo vse tako kot pri materi, vendar je ta eprememba zanimala mala dva. Nove ženske niso nikoli vedele, kaj je bilo dovoljeno in kaj ne, in so si kmalu vsi trije znali pridobiti vse prepovedano za dovoljeno. Sosedje so • govoričili, kako so postali Reharjevi otroci »nesramni«.
Tedaj je nekoč oče prišel k nJim v sobo in jim dejal, da ne more biti nič več tako in da bodo dobili »novo matere, ki bo pa vedno ostala pri njih in pri kateri jim bo bolje, kot jim je bilo poslednje čase.
Oče je bil ganjen, ko jim je to govoril. Otroci so občutili očetovo radost in so se tudi oni veselili.
Navzlic temu je dejal Rudi svoji starejši sestri,
Çreden sta zaspala: »Hm, ti. Lizika? Novo mater? i, ali pa tudi veš, kako se ji še reče? — To je pisana mati — mačeha! Mačehe so pa zmeraj hudobne. V mojem razredu je eden ,ki inm pisuno mater. In ta nima nikoli nič ua kruhu in kadar kaj narobe narodi. Jih takoj dobi. To mora biti prava pravcata čarovnica! — No, jako sem radoveden!;
Lizika šo ni vedela, da je »nova mati« — pisana mati, a mačehe je tudi ona poznala iz pravljic. In če je tisti funt iz Ruditovega razreda to povedal... z globokim vzdihljajem je zaspala.
Oče je kmalu vsem trem pokazal sliko novo matere in jim veliko dobrega povedal o njej. Pisala je otrokom pismo in jim je v njem jrovedala, da se jih veseli in »da jim hoče nadomestiti njih mamico;. Ko so olroci to zaslišali, sta obema večjima prišle solze v oči, — fantu pa še kljubovalnost. Najmlajši je vprašal: »Ali bo nova teta prinesla čokolade?-
Prišla je. Čim bolj se je bližala svojemu novemu domu, tem bolj se je bala. Toda njen mož jo je tolažil: »Saj še ne veš ne, kako se te otroci veselijo! Pa eaj boš videla, vsi trije so dobri otroci in če jim človek dobro hoče, jih je ludi lahko vzgajati."
Hrabro se jo vzravnala, ko so sc vrata odprla. Otroci so jih bili okrasili s >,Prisrčno dobrodošla!«. Bili sov pražnjih oblekah iu najmlajši je koj vprašal po čokoladi in ko jo je dobil, je novo mater ludi poljubil. Lizika je bila — čeprav ni bolela biti — naravnost |>risrčna. ko jo je nova mati vzela v naročje. Rudi se je dal poljubiti, čeprav ee je nekam upiral in je pri sebi dognal, da je :z grdo dišavo odišavljena«. Potem se je ozrl na sliko svoje prave matere in se je razjokal. In kmalu je izginil nn brcanje žoge.
Kako je mladi ženi, ki pride v dom. kn je žc ves narejen in najde povsod, v vsakem predmetu njej tujo ženo, ki je prej že vse uredila in pripravila in kako plaho čaka, kdaj ji bodo otroci prvikrat rekli mati —, lega otroci seveda niso mogli vedeti, a tudi njen mož je komaj kaj razumel o tem, koliko tujega je padlo na njegovo mlado ženo.
Gospa Brigita ni bila nerodna z otroci. Kjer ee je le dalo, je navezala nn ^prejšnje«. A težko je bilo najti tradicijo. Otroci so imeli zmeraj isti, važni izgovor: »Prej tudi tega nismo vedeli«, ona pa ni hotela vprašati, ali je bil tisti - prej- še ob času njih matere ali tedaj, ko ni bilo nobene matere. A tudi tisto, kar je bila mati naredila, ni bilo gospej Brigiti vse všeč. To in ono je predrugačila. kar pa ni bilo loliko, posebno pri Ruditu ne. še niti enkrat ji ni dal kakega imena. »Halo!« je bila beseda, s katero jo je klicai, če ni bila vprav pri njem. — Če bi ne bilo malih dveh, posebno najmlajšega, ki je po vsem stanovanju navdušeno trobenlal »mama, mainate, bi skoraj obupala in ei ne bi mogla vsak dan sproti obnavljati trdne volje, da ostane.
»Ne tega ne smem.«
Jakob ni črhnil besedice več. Ne da bi trenil z očmi, je s slastjo pojedel juho, ki jo je bil brat dobil zanj od nekega Indijanca. Potem je vprašal: »Brat, ali smem v kapelo malo pomolit?«
»Gotovo!« je odvrnil brat, »a ne mudi se predolgo. Postelja je zate že pripravljena.«
Jakob ee je splazil v kapelo, klečal nekaj časa pred tabernakljein. |x>tem pa šel tiho |X> stopnicah k oltarju, razgrnil zastor in odprl vrata tabernak-lja. Drgetal je in šejielal: »Odpusti mi, Gospodi«, ko je jemal malo hostjo in jo skrbno položil med dve deščici, ki ju je skrival na notranji strani suknjiča. Ko je jTrišel iz kapele, je tiho zapustil misijonsko postajo in se podal na jjot proti domu.
Povratek je bil zanj pravi križev pot. Čeprav je imel noge zatekle in opraskane in mu je v glavi kar gorelo, je tekel naprej in iiaj>rej. ure in ure, dokler se ni zgrudil na tla popolnoma izčrpan. Bil je še daleč od doma, a ni zmogel niti koraka več. Domislil si je puške in je dvakrat sprožil.
Njegov oče je bil ves obupan, kje je sin. Zaslišal je strel, skočil na noge m hitel v gozd. Uro kesneje sc je vrnil v kočo z nezavestnim sinom v naročju. Ko mu je stregel, se je deček počasi zavedel in njegovo j>rvo vprašanje je bilo: »Mati?«
>Se je živa,« je dejal oče. »Pridi in poglej! Dobro ji bo delo.«
Jakob je pokleknil |K>!eg svoje matere in ji večkrat na lahno zašepetal: »Mati, Boga sem j>ri-nesel!« Razumela je in se smehljala, ko je jemal iz suknjiča dragoceni zaklad in ji spoštljivo podelil sveto obhajilo,
ilr
Jakobu mati ni umrla. Njena radost, tako trdita on in njegov oče. jo je čudežno ozdravila. Danes srečna živita oče in mati v nekem brazilskem mestu. Jakob odpira tabemakelj vsak dan, da ju obhaja pri svoji maši. —
Tedaj je začutila prve nalahne gibe svojega I lastnega otroka. Rehar, ki je svojemu prijatelju veselo govoril o tem in ki je mislil, da se bo zdaj omililo razmerje njegove nove žene z otroci, je po tem razgovoru prišel vee potrt domov.
Da to ni tako zanesljivo pričakovati, mu je bil dejal prijatelj. Celo nasprotno! Žena bo zdaj — hočeš nočeš — vedno bolj občutila, da ti trije otroci le niso njeni in bo razumljivo, da bo svojega bolj odlikovala. Drugi otroci bodo ljubosumni... Nastali bodo razdori... Ze večkrat je razmišljal o tem ... Šo nedavno je kol sodnik imel tak primer ..
Go«|>n Brigita se je veselila. Njen mož ni pokazal, da Čuti senco, ki mu je zatemnila to veselje. Rekla je, da bo to novico otrokom povedala, а Rehar ji je odsvetoval. Tieli »razdor «je hotel šo odriniti vsaj za nekaj časa.
Goepa Brigita pa jo otrokom navzlic temu povedala. Bil je prav pokojen večer, ko ie v mraku prisedla k otrokom in jim pripovedovala o novem bratcu ali sestrici. Rudi si je mislil: »To je pa res lepo od nje, da nam to pripovedujete In jrioljubi za »lahko noč '-so bili prisrčnejši ko sicer.
Poleni jo bilo rojetvo, ta najlepši in najhujši trenutek v življenju ženske! To doživljanje, ki more srce žene razširiti v največje materinstvo, ki sega daleč čez lastno malo bitje, ki ji leži na vokah — ki more pa ludi razviti ozkoerčno ljubezen, tisto »vso lo zn mojega otroka!« Gospa Brigita pa ni spadalo k majhnim mulerani.
Ko so prišli njeni »pastorki* k postelji«, je dejala Ruditu: »Lepo te proeim, daj mi sliko vaše matere, da jo bom večkrat gledala! In polem — oglejte si svojega novega bratca in zdaj se bomo še bolj radi imeli — ali ne?«
In vsi srečni so vsi trije po prstih odšli iz sobe »njihove nove matere«, kateri jo zdaj tudi Rudi iz vsega srca rekel »mama«.
Pli Reharjevih ie bilo vedno boljo in lepše. Urban je to ve« srečen povedal tovarišu. Oni je menil: »No, sçveda, saj ni, da bi moralo biti jk>-vsod narobe! A tvoja žona je pač Izredna!«
To jo Urban ponosno povedal svoji ženi. »Ni-kakor,« se je nasmehnila, »prav nič nisem izredna. Iu če eem, jxitem ti tole povem: Če bi bila od začetka vedeln vse to, kar vem zdaj in če bi vse pisane matere to vedele, bi bilo lahko marsikako trpljenje prihranjeno.«
»In kaj je tisto? «
»Na kratko povedano, je tole:
Treba se je zavedati, da more imeti veak človek samo eno mater in da se za to mesto ne sme niličo borili. Čim bolj bi kdo to delal, tem bolj bi se mu zaprla mala erca. Čim manj zahtevano in skromnejše ee — recimo -.imaterinska prijateljica« vede z oeirotelimi olroci, tem hitreje in iskreneje jo vzljubijo. Večji otroci naj se zavedo, da uova mati ni proti njihovi materi, marveč jo boče v njih in z njimi ljubiti. — A mogoče ti ne boš mogel razumeti, koliko in kaj je treba v sebi premagali in uničiti in koliko pripomoro k temu rojetvo takšnega malega črvifa. — A če bi človek prej vsaj malo vedel o tem —, laže bi bilo!«
v m " i
% SX
Mame ni več...
Ali bodi žena zgolj mati in gospodinja?
Ce so žene po vseh modernih zakonih tudi moževe tovarišice. tedaj tudi katoliška žena ne sme misliti, da je izpolnila vso svojo dolžnost, če je rodila vrsto otrok, ki jih odgaja in vzgaja in skrbi za gospodinjstvo. Premalo je! Ce ob vsem tem, zares težavnem, mučnetn delu, ne stori ničesar za svojo osebo in je spričo svojega moža vedno v isti izprani, vseh lepo» oglodani domači oblekici; če nikoli ne utegne, da bi šla z možem kam iz hiše, da bi se z njim pomenila še o čem drugem ko le o otrocih in gospodinjstvu: potem ne dela pravilno in živi dvakrat nepravilno kot mati. Da si mati. to je več, ko da le odgajaš otroke, kuhaš in šivaš zanje! Mati mora otroke tudi voditi, mora jim biti vodnica, gospa iu vzvišena osebnost, čeprav je le kmetica ali delavka! Vse to pa ne more biti, če samo sebe popolnoma zapusti — duševno in telesno. Za današnjo dobo ni zadosti, da si vzorna gospodinja! Bili moraš več, čeprav je tisto »več« že muka in nekakašna askeza. Zvečer, ko bi mati najrajši kar omahnila v posteljo ko je do smrti utrujena, mora vendar najti še kako urico, da kaj prebere in malo poskrbi za nego svojega telesa.
To je videti brezpomembno, plehko, pa je treba le pomisliti na to. da se zakoni ne jDonišijo toliko radi velikih zadev in grehot, marveč bolj radi vsakdanjih malenkosti.
Zahtevajte v vseh javnih lokalih najboljši dnevnik »SLOVENEC«!
iiietf s e /i odredu
fio I- cifiriûi vsCed nove (kmovinske trošarine.
(Pûfiitê&.hpiù? sedam
j*»
Ob 70 letnici prelata Frana Kovačiča
Prelat dr. Fran Kovačič je prvi smotrni organizator znanstvenega dela v Mariboru in najpomembnejši proučevalec slovenještajerske zgodovine. Že v rani mladosti sta vzbudila v njem zanimanje za domačo preteklost na tradiciji bogati in v krajevni zavesti ponosni rojstni kraj Veržej ter babica, ki je vedela dolge dogodivščine in pestre priče iz davnin Pomurja. Tem mladostnim vtisom je Kovačič sledil v svojem prvem delu, ko je v gimnazijskih počitnicah zbiral narodno-pisno gradivo za I, Kukuljeviča Saksinskega.
Na gimnaziji v Varaždinu in v bogoslovju v Zagrebu je rastel z miljejem hrvatskega državnega prava ter v kulturnopolitičnem stremljenju, ki je postavilo z idejami Franja Račkega slovanstvo za moralno, kulturno in politično zaledje tudi slovenstvu in ki je postavilo Kovačiču tudi temelje, na katerih jc deloval zlasti v predvojnem narodno političnem življenju Slov. Štajerskega kot zadnji Ilir.
Varaždinska in zagrebška doba sta ga seznanili s prilikami na slovanskem jugu. Skladno s kulturnopolitičnimi stremljenji dobe je v cilju medsebojnega spoznavanja in zbliževanja začel seznanjati Sovence s preporodom in sodobnimi vprašanji Južnih, pa tudi Severnih Slovanov ter poročati Jugoslovanom o Slovencih.
Kovačičev razvoj je končal Maribor, kjer je dovršil bogoslovje in kamor se je povrnil v domače razmere.
Rim ga je uvedel v moško življenjsko dobo. Ob študiju filozofije je proučeval zgodovino Jugoslovanov in posebej Slovencev, česar mu poklicno ni bilo dano študirati, ter jo vezal z velikimi svetovnozgodovinskimi dogajanji. Tako je širil obzorje ter spoznaval preko velikih rimskih znanstvenih ustanov problem Slovencev v kulturnem življenju evropskih narodov.
Po povratku v domovino je kot bogoslovni profesor v Mariboru izpopolnil rimske študijske pridobitve v sodelovanju z arheologom Hytrekom in kronistom Slekovcem in prešel preko njih od širših preporodnih in slovanskih vprašauj k podrobnemu raziskovanju slovenještajerske zgodovine, kateremu je postavil organizacijsko podlago, ko je 1. 1903 ustanovil Zgodovinsko društvo za Slov. Štajersko in 1. 1904 pokrenil Časopis za zgodovino in narodopisje.
Novi ustanovi je postavil zadostne moralne, gmotne in politične temelje na narodnostni podlagi, da je mariborsko Zgodovinsko društvo po že dovršeni politični, gospodarski in kulturni dife-rencijaciji pomenilo zaključek in vrhunec slovenje-štajerskega narodnega preporoda.
Ko se je tako Zgodovinsko društvo v Mariboru strnilo s celotnim javnim in narodnim življenjem ter se vključilo v enotni slovenieštajerski narodni organizem, je organiziral tudi interno društveno delo, katerega je v največji meri vršil osebno sam. Po vzgledu drugih manjših slovanskih narodov je osnoval knjižnico, arhiv in narodni muzej ter jih gojil in razvijal v okviru društva, dokler niso postali sposobni, da jih prevzamejo v jugoslovanski dobi narodne oblasti v svojo upravo. S temi znanstvenimi ustanovami (Mestna študijska knjižnica, Banovinski arhiv in deloma Pokrajinski muzej) je povojni Maribor odločilno dvignil nad predvojnega.
Časopisu za zgodovino in narodopisje je bil najvnetejši sotrudnik z na gradivu bogatimi in narodnostno toplimi študijami iz vseh področij krajevne in domače zgodovine, od 1. 1917 naprej pa mu je tudi urednik.
Kovačičeve so prve slovenske večje in široko zasnovane slovenještajerske krajevne monografije; z njimi in ostalimi zgodovinskimi proučavanji ter objavami je nadaljeval, razširil in izpopolnil dela J. Pajka, I. Orožna in M. Slekovca ter podal s svojo lastno tudi njih sintezo v pregledni zgodovini Slov. Štajerskega ter v zgodovinskem priročniku Lavantinske škofije. Kot urednik ČZN pa je zbral k delu v tem zborniku za slovenještajer-sko in koroško zgodovino pomemben krog so-trudnikov z večino naših zgodovinarjev od idealnih krajevnih rodoljubov do predstavnikov zgodovinskih akademskih stolic.
Po Kovačiču organizirano delo v znanstvenih ustanovah ter v znanstvenem zborniku pomeni v zgodovini Podravja prvič sistem, s katerim stopa Maribor na pot, da se razvije iz gospodarskega in gravitacijskega središča pokrajine tudi v njeno znanstveno središče. To delo in ta pot je vodila Kovačiča iz najprimitivnejših provincialnih razmer preko najbolj malenkostnih ovir in zaprek navzgor na položaj, ki nudi danes Slovencem vse garancije, da se bo mogel Maribor kot sotrudnik Ljubljane razvili v znanstveno središče našega Podravja in Pomurja.
Jugoslovanska doba je postavila Kovačiča tudi na vodilno mesto v ustanovah, katere so se razvile iz dela Zgodovinskega društva: za predsednika kuratorija Študijske knjižnice, predsednika Muzejskega društva in za prvega delavca za Banovinski arhiv, torej na vodstvo ustanov, ki so sad predvsem njegovega dela. In v sorodnem evojstvu vrši posle zaupnika spomeniškega kon-«ervatorja ter svetovalca v lavantinski komisiji za cerkveno umetnost in za ohranitev spomenikov.
Z zgodovinskim delom v povojni dobi je prešel od koncentracije v krajevnih monografijah h koncentraciji ob osrednji lavantinski osebnosti, râ A M. Siomšeku, kateri mu je zrastel iz zgodovine lavantinsike škofije. Prvi je proučil Slom-šekovo zapuščino, in da objavi o Siomšeku ohranjeno gradivo, ie odorl z I. 1929 ustanovljeno pri-
logo ČZN, z Arhivom za zgodovino in narodopisje, novo glasilo za objavo naših zgodovinskih virov, katero je pričel s Slomšekovo korespondenco.
Vse življenje je stal kot značaj, rodoljub in zgodovinar v vrstah naroda, iz katerega jc izšel. Sodeloval je v bojih za našo severno slovensko narodno posest in bil 1. 1919 ekspert za Slov. Štajersko v jugoslovanski delegaciji na mirovni konferenci v Parizu. Z razmejitvijo med Avstrijo in Jugoslavijo na temelju slovensko-nemške narodnostne meje. h kateri je Kovačič prispeval s svojim narodnim in znanstvenim delom, so našle mariborske znanstvene ustanove v Jugoslaviji garancijo za trajni razvoj in obstoj. To je pač najlepša zavest za današnjega jubilanta, da zamore v jeseni življenja gledati z zaupanjem v bodočnost in nadaljevanje lastnega dela.
Prvi, ki se je ob sedemdesetletnici spomnil jubilanta je bil vladika lavantinski dr. I. J. To-mažič, ki mu ni samo prisrčno čestital, temveč ga tudi lepo karakteriziral kot duhovnika in znanstvenika:
»Vaše življenje in delovanje je znano daleč preko mej lavantinske škofije. Bili ste dolga leta profesor modroslovja in osnovnega bogoslovja na kn. šk. bogoslovnem učilišču v Mariboru; v tej službi ste e svojim dovršenim strokovnim znanjem, a tudi s svojim vzornim vedenjem izobraževali in vzgajali duhovniški naraščaj lavantinske škofije. Poleg tega ste delovali slovstveno in spisali več knjig modroslovne vsebine, urejevali ste Voditelja v bogoslovnih vedah. Posebne zasluge ste si pridobili z raziskovanjem zgodovine lavantinske škofije in ob njeni sedemstolelnicl izdali obširno znanstveno delo. Poglobili ste se kakor nihče drugi v življenje in delo služabnikov božjega škofa A. M. Slomšeka in tako močno podprli prizadevanja za njegovo beatifikacijo. Kjerkoli Vas je škofija potrebovala, povsod ste bili pripravljeni sodelovati in pomagati.
Ni mi treba vsega naštevati, kar ste storili hvalevrednega in koristnega na raznih poljih znanosti, kulture in umetnosti; ugotavljamo le, da ste
ZREBAN1E: 14. in 15. APRILA 1937
SREČKE
državne razredne loterije Gia/ni dobitki po
Din 1,500.000"— 1,200.000-1,000.000"-
so bili zaieti do sedaj
DE¥£T KRAT
f« « «
s o
na pri nas kupi,ene srečke
A. №M I DRUG
lika 15 ZAGREB Gajeva 8 dna postrežba!
povsod častno zastopali pravo vedo, ki nikdar ne pride v nasprotje z vero, in da ste kot katoliški duhovnik s svojo temeljito izobrazbo in z nesebičnim delovanjem veliko pripomogli k ugledu katoliške Cerkve zlasti v laiških krogih.
Za vse to Vas je cerkvena in državna oblast ponovno odlikovala. A gotovo je najprijetnejše za Vas sedaj, ko gledate nazaj na svoje življenje, zavest, da so Vaša dela zapisana v knjigi življenja. K Vaši sedemdesetletnici Vam iskreno čestitam in se z Vami veselim. Božji blagoslov naj Vas spremlja še vprihodnjc, da boste še veliko dobrega izvršili v čast božjo, v blagor lavantinske škofije, naše ožje in širše domovine«.
Čestitkam prevzvišenega škofa lavantinskega se pridružuje danes dolga vrsta Kovačičevih učencev, sodelavcev in prijateljev. Življenjsko delo mu ni prineslo gmotnih dobrin, združilo pa ga je s kulturo Slovencev in tudi Jugoslovanov, katere znanstveni predstavnik v našem Podravju in Po-muriu je vprav on. V lem znamenju: Še na mnoga leta!
Lokalni vlaki in nova postajališča okrog Ljubljane so nujno potrebna
Ljubljana, 24. marca.
V	krogu Združenja železniških uradnikov je snoči v bančnih prostorih železniške direkcije imel prav zanimivo predavanje višji kontrolor drž. žel. g. Rudolf Spindler, ki je govoril o nujni potrebi, da se uvedejo lokalni vlaki v okolici Ljubljane in pa, da se osnujejo male krajevne postaje. Zborovanje je v imenu prireditvenega odseku Združenja olvoril in vodil predsednik višji kontrolor g. Parni a. Med številnimi udeleženci smo opazili zastopnika banske uprave referenta g. Joška S o 11 e r -ja, ravnatelja tujsko-prometne zveze dr. C. Žižka, zastopnike mestne občine, zastopnike poslovnega sveta in seveda tudi mnogo prometnih uradnikov.
V	svojih izvajanjih je g. Špindler, ki je že pred meseci imel podobno predavanje o prometnih potrebah Ljubljane, najprej navajal poročila italijanskih in nemških železnic, ki navajajo, kako zelo se jo pri njih obnesel mali lokalni železniški promet. Te izkušnje nemških in italijanskih železnic morajo tudi nas učiti. Okoliš velike Ljubljane nujno potrebuje lokalne vlake in nova postajališča. To nam dokazuje promet jutranjih in večernih vla-ko iz petih smeri in sicer 11a in s postaje Ljubljane-glavni kolodvor. Predavatelj je navajal podatke iz prometnega obrata ter jih razložil s pomočjo diagramov in ponazorjenih podatkov. Tako vidimo, da iz smeri Zidani most proti Ljubljani število potnikov jutranjega vlaka stalno narašča in da doseže najvišje število pri zadnji postaji pred Ljubljano, lo je pri D. M. v Polju. Tam je dosežen višek izkoriščenosti razpoložljivih sedežev. Za prevoz potnikov od Zidanega mosta do Litije zadostuje 50 do 60 sedežev, kar znaša povprečno število 153 potnikov. Od Zidanega mosta do Ljubljane pa teče težka garnitura 136 km, ki se skoraj do Litije zastonj prevaža. Želcznica torej prevaža 50 ton na dolgi progi od Zidanega mosta do Litije brez potrebe. Mrtva teža vlaka je tam velika in šele od Litije dalje postaja večja in odgovarja številu potnikov. Prevoz takega vlaka seveda ni ekonomičen, zato bi bilo nujno potrebno, da bi ве nekateri vlaki med Zidanim mostom in Ljubljano razdelili v dva dela in 6icer v pospešeni, potniški vlak na progi Zidani inost-Ljubljana in na lokalni potniški vlak na progi Litija-Ljubljana. Pospešeni potniški vlak bi imel od Zidanega mosta na vsaki postaji do Litije postanek od Litije do Ljubljane pa le v Mostah, v novi postaji, ki naj se osnuje. Takoj za njim pa naj bi vozil od Litije do Ljubljane lokalni vlak, ki bi se ustavljal na vsaki mali postaji in ki bi bil v organski zvezi s pospešenim potniškim vlakom, ker bi prevzel od njega potnike za vmesne postaje med Litijo in Ljubljano. Z ozirom na število lokalnih potnikov bi bila teža garniture znatno manjša in bi bilo prostora za 180 sedežev. Odpadla bi odvisna teža nepotrebnih vagonov. S tem bi železniška uprava prihranila 175.000 Din letno. S tem bi bil že krit izdatek za strojno skupino lokomotive in vlakovodje lokalnega vlaka. Tudi potovalni načrti bi bili mnogo ugodnejši za občinstvo. Isto
velja za smer iz Novega mesta pri jutranjem vlaku proti Ljubljani, število potnikov raste od 15 do300, mrtva teža vagonov pa pada. Večji dotok potnikov je šele v Stični in doseže višek na Lavrici. To pomeni, da jo treba od Stične do ljubljanskega glavnega kolodvora z vsemi poslanki 11a vseh postajah in pa 11a nameravanih postajališčih, to je na Rudniku in na Kodeljevem, uvesti posebni lokalni vlak.
Enako jo iz smeri Kamnik pri jutranjem vlaku, kjer se prične večji dotok potnikov v Domžalah! Pri velikem številu potnikov sta nujno potrebna dva jutranja vlaka. Taka dva vlaka sta v novem voznem redu za 1. 1937-38 že predvidena. Prvi bo prihajal v Ljubljano ob 0.45 ter bo namenjen de-
merne in potrebne jiobiido 1er kritične misli, ki bi mogle koristili dvigu jugoslovanskega državnega življenja na vseh področjih, zlasti v tako odločilnem in usodnem trenutku evropske zgodovine, kakor je današnji, se nositelji bivšega šesto-jauuarskega režima niso mogli povzpeli višje, kukor da so zopet navijali svojo unilaristično nacionalno teorijo, kakor judovski rabini v sinagogi, kjer se dokazuje kvadratura kroga, dočim niso vedeli povedati ali staviti niti enega konkretnega predloga, kako po njihovem mnenju dejansko izvesti enakopravnost in zadovoljiti politično, gospodarske 111 kulturne potrebe Slovencev, Srbov in Hrvatov v skupni državi. Dejansko življenje iu življenjske nujnosti so šle čisto mimo teh gospodov, ki branijo papirnate sisteme, katerih sami niso mogli uresničiti, ko so z neomejeno oblastjo bili na vladi in doživeli popolen brodolom svojega jugoslovenskega političnega katekizma. Zato jo šel I tudi senat jugoslovanske države preko govorov iu i jainentacij taboru, ki je svoj čas žo davno preživet in ga bo sveži veter demokracijo 7. vsemi ostanki doceln odnesel, ko so bo uzakonil demokratičen volivni zakon.
Potrhaite se sami na prsa !
Gospod doktor Kramer se je spet oglasil v senatu in imel govor o naši notranji politiki. No dopade se mu, kakor iz tega govora posnemamo, da je Slovenija nekak »corpus separatum«, to je, da ima še nekaj avtonomije, kolikor je niso zrušili unitaristlčni K ramer j,'vi režimi. V premeščanjih državnih nameščencev, spremembah na županskih mestih in depolitizaciji našega gasilstva, ki je bilo pod dr Kramerjevim režimom vpreženo v voz strankarske ideologije takozvanega jugoslovenskega nacionalizma, vidi gospod dr. Kramer samo krivico, preganjanje iu željo po uničenju »jugoslovanske nacionalne vojske«, kakor je svojo strančico v svojem govoru patetično veličal.
Popolnoma nerazumljivo pri vsem tem jo, kako bivši minister dr. Kramer, ki mu jo bila pod ju-goslovensko diktaturo — da se poslužimo njegovega lastnega izraza — dravska banovina izročena v neomejeno politično eksploalacijo, noče videti,
lavstvu in pa poljedelcem s tržnimi pridelki in po- j da je vse, zoper kar so jo 'tako bridko pritoževal dobnim. Seveda bo imelo ljudstvo, ki je namenjeno i0 pravično in majhno povračilo za lo, kar jo po-na delo v Ljubljano^priliko vozili se s tem vlakom, | čenjala takrat v Sloveniji njegova stranka, za ka-
ï .....1	tero 011 nosi odgovornost. Dr. Kramer gotovo vo,
da obstoja v javnem življenju prav tako, oziroma v še večji meri, takozvana iuslitia vindicativu, to je povračujoča pravičnost, ki vso hudo kaznuje, 110 da bi delala krivico, ampak samo vpostavlja kršeno pravičnost, kolikor je to mogoče. Sedanji rezini nikogar ne prestavlja in ne odstavlja po krivici, ampak le po zasluženju, ker drugače ni mogoče popraviti velikega zla, ki ga jo napravila v naši deželi JNS, in ni mogoče očistili naših javnih mest pristranskega političnega duha, ki je bil in je v neprecenljivo škodo objektivnosti, pravičnosti in širokogrudnosti javne uprave, ki ruziin splošnega blagra in zakona 1er čisto demokratičnega vpoštevanja vseh in vsakega, kolikor je v dobro državi, ne smo poznati ničesar drugega. Ker je ravno JNS v tem oziru največ grešila in našo javno upravo prepojila z duhom nestrpnega strankarstva, ki je svoj v temelju agrešeni in naši narodni slogi pogubni nacionalistični centralizem istovetil z državnim interesom, zato nima nobeno legitimacije, da se njen šef sedaj pritožuje, če so sedanja vlada prizadeva v leni oziru izvesti potrebne in upravičene reforme, da vpostavi pravico tn pravično stanje, kakor odgovarja njenemu demokratičnemu programu popolne enakopravnosti vseli dobrih državljanov.
Bilo bi pa dobro, če bi se voditelji JNS ob tej priliki tudi spomnili, kako sedanja vlada pri svojih osebnih in siva rnih reformah strogo varuje meje pravičnosti in lojalnosti ter moralnih ozirov, dočim se JNS ni ustrašila niti takega nezakonitega nasilja, kakor so bile internacije. Če bi gospodje pomislili na to, bi bili manj glasni tako v skupščini kakor v senatu in bi se potrkali sami na prsa.
ker bo moglo priti že oh 7 v mesto. Drugi vlak pa bi prišel v Ljubljano ob 7.35 ter bo namenjen šolarjem, uradništvu in raznemu poslovnemu ljudstvu, ki prične z dolom ob 8 zjutraj. Na ljubljanskem gorenjskem kolodvoru izstopa povprečno okoli 200 potnikov, ki so zaposleni v Šiški, za Bežigradom in drugje.
Nujno potrebna je nova postaja na Stožicah, ki bi dala kakšnih 200 do 300 potnikov pri jutranjem vlaku. Potrebno pa bi bilo uvesti polminutni sistem ustavljanja, kar bi bilo v prid občinstvu, kakor tudi za železniško upravo. Praksa je pokazala, da naši disciplinirani ljudje vstopajo in izstopajo že v času 10 do 15 sekund. Prav tako velja tudi za smer 7, Rakeka proti Ljubljani, oziroma z Vrhnike proti Ljubljani.
Iz smeri Zalog pride v Ljubljano povprečno 150 do 200 potnikov, 7. Vrhnike 210, iz Kamnika 700—850, 7. Zidanega mosta 550—600, 7. Grosuplja 180—210 in z Rakeka 200—250 potnikov. Skupno prihaja v Ljubljano torej dnevno z jutranjimi vlaki 1980 do 2320 potnikov, povečini delavcev, zasebnih nameščencev, javnih uradnikov in šolarjev. Vsi ti stanujejo v ljubljanski okolici. Ljubljanski glavni kolodvor seveda težko odpremi te ogromne množice in ker je tudi večini pot od ljubljanskega glavnega kolodvora do delavnic, uradov in šol oddaljena, je zato nujno potrebno, da se uvedejo poleg lokalnih vlakov tudi nova postajališča, tako na Viču, na Vrtači, v Mostah, na Kodeljevem, na odcepišču gorenjske kamniške proge in še drugod, kar bi razbremenilo glavni kolodvor.
Uvedba lokalnih vlakov iz okoliških centrov, tako iz Kranja, Kamnika, Litije Stične, Borovnice itd. bi mogla tem malim vlakom dati hitrost brzo-vlaka, obenem bi omogočila bolj nagel dovoz in odvoz prebivalstva v Ljubljano in iz nje, razbremenila bi vlake na daljših progah ter bi tako koristila tudi financam železniške uprave.
Stvarna izvajanja višjega kontrolorja g. Spin-dlerja so žela veliko odobravanja.
- Domači odmevi
JNS v senata
Proračunska razprava v senatu je bila letos kaj zanimiva in poučna. Ta visoka zbornica, v katero so JNS režimi strpali vse svoje prvake, dn bi si jo za vedno zagotovili, je še lani bila pod njihovim vodstvom, da kljubuje sedanji vladi in ovira njeno delo. S senatovih klopi so poglavarji JNS deklamirali svojo jugoslovcnsko ideologijo, se predstavljali kot edini nositelji pravega jugoslovenskega patriotizma in proslavljali šestoja-nuarski režim, tako da je izgledalo, kakor da bi senat kot nekaka trdnjava jugoslovenslva edini branil našo državo pred »notranjimi in zunanjimi sovražniki«. Letos pa je bilo drugače.
V spomladi našega državnega življenja, ki so naglo okreplja v moderno demokracijo, ki si pridobiva ugled po vsem svetu in je postala dragocen zaveznik velikih in malih, sosednih in daljnjih držav, kopni napačna nacionalna ideologija JNS ko sneg in njeni voditelji se izpreminjajo v politično brezpomembne predstavnike zastarelega in za življenje negodiiega unitarizma. ki je poslal predmet jugoslovanskega muzeja političnih starin. Začel se je beg senatorjev iz JNS kluba in zdaj. ko ga je zapustil še senator dr. 1'loj, je ostala samo peščica 28 bivših vojskovodij unita-
rizma, ki so ob sedanji proračunski debati vpri-zorili v senatu koncert, v katerem je zopet gospod Pucelj igral vlogo neprostovoljnega komika. Zvest svojim starim simpatijam, se je največ pečal s »Slovencenu, ki je v njegovih očeh jako važen in nevaren faktor, čigar pozornosti ne uide nobena stvar v naši državi, zlasti pa neumorno preganja unitarizem in podobno poizkuse, naperjene proti slovenskemu narodu in njegovi kulturi ter dobrobiti države. Neresni, ozlobljeni in defelistični ton govornikov, kakor je gospod Pucelj, ni seveda mogel napravili nobenega drugega vtisa kakor tega, ki ga napravijo obupni klici posadke, ki na visokem morju naglo tono. Oovori predsednika vlade, dr. Korošca, senatorjev Hribarja, Frangešn. Smodeja in drugih najboljših predstavnikov prave srbske, hrvatsko in slovenske narodne misli in s tem tudi prave jugoslovanske misli, so držali debato na višini, kakršna prisloja drugi zbornici, in so s svojo stvarnostjo |H>polnoma zasenčili malonkoslnost idejnega stališča in nefair metode v debati, kakor so jih vajeni taki opozlcionalni govorniki, kakor je senator Ivan Puceij, ki igra v dobi propada 'JNS prvo vlogo v slovenskem unitaristlčnem taboru.
Medtem ko bi vsaka večina rada od opozicije slišala čisto stvarne, dejanskemu položaju pri-
Prva javna prireditev v prid Baragovemu spomeniku
Danes, veliki četrtek je ustanovni dan katoliškega duhovništva. V dvorani zadnje večerje je Kristus posvetil prve novomašnike — apostole. Danes moramo katoliški Slovenci s hvaležnostjo misliti na to. kaj nam je katoliški duhovnik. Kaj bi bile naše cerkve in kaj bi bili mi brez njega? Naše cerkve brez večne luči in mi brez božje brane. Ali smo že kdaj pokazali dejansko hvaležnost v tem oziru? Najlepšo priliko imamo zdaj ko ljubljanski vladika škol dr. G. Rozman pobira prispevke za novo Baragovo semenišče, kjer se bodo mladi slovenski duhovniki vzgajali po Baragovem duhu. Ljubljančanom se ta prilika nudi danes zvečer ob 8, ko bodo Frančiškovi križarji priredili pretresljivo versko legendo »Pilat«. Cisti dobiček te igre jc namenjen za novo Baragovo semenišče, lo jc prva javna prireditev v ta namen Upati jc, da bo ljubljanska katoliška javnost stvar razumela in da bo prelepa frančiškanska dvorana nabito polna.
Vetska legenda »Pilat« je bila uprizorjena z velikim uspehom včeraj zvečer in na Cvetno nedeljo popoldne. Obakrat je nudila glnlavccm izreden užitek. Vse uloge so srečno razdeljene, tako da vsak svojo ulogo dovršeno reši Igrajo same mlade moči, ki obetajo še sijajno bodočnost Kostumi so izredno bogali in lepi. Med dejanji nastopa pevski zbor malih križarjev v svojih rastrih uniformah. — Cc obiščete nocoj omenjeno prireditev, boste najlepše preživeli večer velikega četrtka in pomagali boste polagati fundamente novi stavbi Baragovega semenišča.
Drobne novice
Pogreb župnika Fr. Rajčeviča
V -torek, 23. t. m. je bil pogreb pokojnega župnika Franca Rajčeviča. Pokojnikovo truplo ie bilo v nedeljo prepeljano iz Ljubljane. Krsto je sprejela duhovščina šenčureke župnije zunaj vasi Voglje. sprejema pa se je udeležila tudi velika množica ljudi. Truplo je bilo nato položeno v vog-ljanekem župnišču na mrtvaški oder, kjer je ležalo do torka zjutraj. Ljudje so neprestano hodili kropit in ee poslavljat od dobrega svojega dušnega pastirja. V torek zjutraj so krsto prenesli v vogljansko cerkev, kjer je opravil šenčureki župnik Franc Vav-petič slovesno mašo zadušnico. Nato se je razvil impozanten sprevod v Šenčur. Kljub neprestanemu dežju se je dvignilo na jx>t staro in mlado. Udeležila so se pogreba vsa društva in vse cerkvene organizacije z zastavami in venci, vsa šolska mladina iz vokljaneke šole z učiteljstvom, gasilci v krojih itd. Krsto je spremljalo pet duhovnikov. V Šenčurju je čakala na sprevod velika množica župljanov iz Šenčurja in gornjih vasi ter 18 duhovnikov s kranjskim dekanom Matijem Škerbcem na čelu. Po blagoslovu pred Prosvetnim domom in odpeto pesmijo se je razvil sprevod po vasi v farno cerkev, ki je bila kmalu nabito polna. Po opravljenem mrtvaškem oficiju je stopil na lečo dekan Škerbec in v krasnih besedah orisal življenje in delovanje blagega vogljanekega »prošta«. Ob pomenljivih podobah iz življenja tega izredno priljubljenega duhovnika je jokala skoro vsa cerkev. Sledila je slovesna črna maša in nato »Reši me« pri krsti. Zopet se je razvil sprevod na pokopališče, kjer je bilo truplo ob pol eni položeno v grob jx>leg pokojnikovega sošolca |X>kojnega župnika Pibra. Na grobu je spregovoril v slovo Franc Rozman, šolski upravitelj v Voklem, in Andrej Savli, župnik s Trate nad Škof-jo Loko, kjer je bil pokojni doma, in ki je pripeljal s seboj cel avtobus župljanov na pogreb. Solzne oči vseh navzočih so pričale, kako eo besede govornikov segale v srce in kako težko je slovo od tako vzornega duhovnika. — Naj počiva v miru!
Manufaktura
Posebnosti pomladne mode za damo in gospoda
SOUVAN
Koledar
Četrtek, 25. marca: Veliki četrtek. Dizma, desni razbojnik.
Novi grobovi
f Notar Fran Stupica. Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je včeraj po težki bolezni v starosti 65 let umrl dosluženi javni notar in oče sedanjega župana dr. M. Stupice g. Fran Stupica. Pokojnik je najprej služboval kot notar v Tržiču, nato pa dolga leta pri Sv. Lenartu v Slov. gor., ker je stopil v pokoj. Gospod Stupica je bil pri Sv. Lenartu ugledna osebnost in se je udejstvo-val v naših gospodarskih in samoupravnih ustanovah. Z njegovo smrtjo je odšel eden zaslužnih narodnih delavcev na naši severni meji, za katero je mnogo storil. Pokojniku naj sveti večna luč, sorodnikom zlasti g. županu dr. Stupici, naše iskreno sožalje!
-[• V Ljubljani je umrla gdč. Zinka Dežman, trgovska eotrudnica. Pokopali jo bodo v petek ob 2 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
■)• V Ljubljani je umrl g. Fran Naglost. Pogreb bo v petek ob 4 popoldne. Naj v miru (ločiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
■{• V Lukovici je umrl gospod Josip Jakše, godni upokojenec. Pogreb bo v soboto ob pol 10 dopoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje!
f V Vrbici pri Djakovem je na cvetno nedeljo umrla gospa Marija Skrjanec, soproga žel. uradnika. Naj počiva v miru!
FINTEX
SVETOVNA MARKA ANGLEŠKIH TKANIN ZAGREB•PREOBRAŽENSKA6
Edina angleška tvrdka v državi, ki vodi izključno
samo angleške
tkanine
Zastopstvo in skladišče za Dravsko banovino:
ŠTEFAN ŠLIBAR. Ljubljana
RESLJEVA CESTA 8
—	Slomškova družba bo imela v torek, dne 30. marca t. 1. svoje običajno velikonočno zborovanje po nastopnem dnevnem redu: ob 9 sv. maša 6 petjem v frančiškanski cerkvi. Takoj jx> sv. maši zborovanje v frančiškanski dvorani. Po jxjzdravu
Çredsednika bo predavala gdč. Francka Galovič iz rbovelj »Zakaj je Katoliška akcija med učiteljstvom možna in potrebna«. Vadniški učitelj gosp. Alfonz Kopriva iz Maribora pa bo govoril o »Na-daljni izobrazbi katoliškega učitelja«. Obema pre-davanjima bo sledila debata. — vljudno vabljeni vsi pevci in pevke pravočasno na frančiškanski kor, da izberejo velikonočne pesmi, ki jih bodo peli med sv. mašo. Vsi člani naj se zborovanja gotovo ■deleže! Odbor.
—	Putnik objavita: Vsi, ki ste prijavljeni za velikonočne izlete 7. železnico ali z avtobusi v Benetke, Tret ali Gorico, prinesite sigurno svoje legitimacije in fotografije danes, v četrtek najkasneje do 12 v biljetamico »Putnik«. Gajeva ulica. Do te ure ee sprejemajo tudi še nove prijave
-P
_ evska iupa »Mokranjac« JPS v Skoplju razpisuje natečaj za skladbo pesmi A. Santiča »Pred Bitoljem« za mešani zbor. Za pogoje ee je obrnili na pevsko iupo »Mokranjac *(Skoplje-mo-fka gimnazija )s prilogo 5 Din v znamkah za poštne in druge strošike. Dela za natečaj je poslati na
zgoraj navedeni naslov do 5. aprila t. I. — Huba-J~ * >a JPS Ljubljana.
'remenska napoved: Evropa: Depresija z
dova župa JPS Ljubljana
— Vremenska napoved: Evropu.__„
burnim in deževnim vremenom vlada nad Italijo
in jugozahodno Jugœlavijo. Sneži v območju Alp. Slaba depresija nad severno Evropo. Jugoslavija: Burno vreme na jugu in zahodu kraljevine. Močna košava v Podonavju. Deloma na vzhodni polovici kraljevine Temperatura se je zvišala. Najnižja je zabeležena v Užicah -f 2, najvišja v Kraljevem + 23. Napoved za danes: Burno vreme jx> vsej kraljevini. Dež v vseh delih. Temperatura se bo zvišala na severni Jelovici kraljevine.
—	Na Kofcah bo o velikonočnih praznikih sv. maša ob 9. uri.
Življenje Je kratko in ШЦ^Р zdravje nestalno!
^^r Ce Vam je le mogoče, pijte čim bolj pogosto našo najbolišo n najbolj zdravo prirodno mineralno vodo
ono z rdečimi srci na etiketi,
RADENSKO!
—	Cerkveni rop. Samotna gorska cerkvica Sv. Ahacija, — župnija Gozd pri Kamniku, je bila te dni žrtev podlega cerkvenega tatu. Odnesel je izpred oltarja šest bronastih starinskih, krasno izdelanih svečnikov, ter istočasno namestil šest drugih svečnikov, ki pa še izdaleka ne nadomeščajo vrednost ukradenih. Pozorni kamniški orožniki so se odpravili v Ljubljano, in eo res našli pri nekem starinarju ukradene svečnike, katere so zaplenili in odnesli s seboj.
—	Pozor! Darmol, sredstvo za odvajanje, je pogosto jxmarejen. Pazite radi tega pri nakupu, da je na vsaki tableti utisnjeno ime Darmol in da ima tableta zarezo v obliki črke T. Zahtevajte radi tega izrecno Darmol. — Ogl. reg. S. Br. 7006/1936.
— Vlomi v gostilne. Orožniki v ljubljanski okolici in pa ljubljanska policija dobivajo zadnje dni čim dalje več prijav o raznih predrznih vlomih v lokale, zlaeti v gostilne. Tako je bilo te dni vlomljeno v znano Jagrovo gostilno v Št. Vidu, o čemer poročamo na drugem mestu. 0 podobnem vlomu nam poročajo od D. M. v Polju, kjer eo te dni skušali vlomiti neznanci v hišo bivšega župana Gart-rože. Vlomilci so se mučili več ur, da so napravili široko luknjo v zid, skozi katero so se nameravali splaziti v hišo. Toda pri Gartroževih vstajajo zgodaj in tako so morali vlomilci okrog pol 5 zjutraj pobegniti, ne da bi kaj odnesli. V okolici Ljubljane je očitno več predrznih roparskih in vlomilskih tolp na delu.
Dva ponesrečenca. Huda nesreča ee je pripetila včeraj 27-letnemu posestnikovemu sinu Ivanu Sušniku, ki je delal v kamnolomu v domači vasi Kravje brdo pri Krašnji. V kamnolomu ga je zasulo ter mu je prod zdrobil obe nogi. — Pri delu na cirkularki je stroj zmečkal prste na desni roki 47-letncmu ključavničarskemu pomočniku Antonu Žitniku iz Puštala pri Kranju.
Danes
ves dan do 7. zvečer sprejema naš oglasni oddelek oglasna naročila za velikonočno številko. V interesu cenj. inserentov pa je, da oddajo posebno večje oglase s klišeji že v dopoldanskih urah, da bo mogoče poskrbeti za lep slog in zaželjeno namestitev oglasa. Osmrtnice in manjše objave sprejemamo še |utri dopoldne.
—	Prepovedan tisk. Službene novine št. 64 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 8 zagrebškega tednika »Sleljački dom« dalje knjigo »Današnja Rusija« od Vuka Kornelia, ki je bila tiskana v tiskarni »Grafika« v Zagrebu in brošuro »Iz današnje Španije«, tiskana v tiskarni Marjanovič v Zagrebu.
—	Nova knjiga. V založbi profesorskega zbora juridične fakultete v Ljubljani je pravkar izšel XIII. Zbornik znanstvenih razprav v obsegu 228 strani z naslednjo vsebino: Prof. dr. iur. et hon. c. Metod Dolenc: Odnosi med glavnimi in stranskimi kazenskimi zakoni; prof. dr. Joso Jurkovič: Javnopravna pogodba; univ. doc. dr. Gorazd Kušej: O razmerju med državo in veroizpovedmi po jugoslovanski verski zakonodaji; prol. Aleksander Maklecov: Kazenskopravna veda in kriminologija (k vprašanju klasifikacije kriminalnih ved); prof. dr. Janko Polec: Prevedba zakupnih kmetij v kupne na Kranjskem ob koncu 18. stoletja (prispevek k agrarno pravni in socialni zgodovini Slovencev); prof. dr. Evgen Spektorskij: Osemdesetletnica Rudolfa Stam-mlerja. — Dobi in naroča se pri založniku za ceno din 60. CIani Društva prijateljev juridične fakultete v Ljubljani dobe Zbornik brezplačno, ako so poravnali članarino, ki znaša letno din 40.
—	V Službenem lislu kraljevske banske uprave dravske banovine od 24. t. m. je objavljen »Pravilnik za izvrševanja uredbe o vzdrževanju narodnih šok dalje »Navodila za izvrševanje uredbe o zatiranju tihotapstva z umetnimi sladili«, »Ratifikacija konvencije, s katero se določa najnižja starost za otroke, ki зе pripuščajo za mornarsko delo, usvojene kot osnutek konvencije po mednarodni konferenci dela, |K> Braziliji«, »»Pristop Velike Britanije za ozemlje otoka Norfolk in mandatno ozemlje Nori h konvenciji zn zaščito industrijske svo-jine«, »Pristop Velike Britanije h konvenciji za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu [>o zraku in k naknadnemu zapisniku za Malajske države, Sev. Borneo, Saravak in Tongo«, »Denarne kazni po jx>slovnem redu za industrijska podjetja« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1037.-38. in sicer za občine Horjul in Ig v ljubljanskem okraju, Leskovec pri Krškem, Prečna v novomeškem okraju, Slov. Bistrica-okol. v mariborskem okraju-desni breg, Stari trg in St. Janž na Vinski gori v slovenj-graškem okraju, Št. Lambert v litijskem okraju, Šmartno v Rož. dol. v celjskem okraju in Žiri v logaškem okraju«.
—	Dn boste stalno zdravi, ie potrebno, de redno pijete Radensko, ki deluie proti boleznim ledvic, srca. proli kamnom, sklerozi, sečni kislini m si Radenska vnm ohrani zdravje in mladostno s vežo si
—	To »malo« domačega dela... tako lahko reče samo mož ali kaka žena, ki se nn to prav malo bolj razume. Da, gospodinja in strojevodja: o obeh se govori samo takrat, kadar ni kaj v redu. Za nje ni pohvale, ne hvnležnosti... samo pripravljenost, žrtev in polno malenkostnega dela! Žene, matere, mislite na to! Ohranite se mladostne za moža in olrokei Mislite na prebavna pravila, živčno ln krvno krepilni Biomalz, Poskusna doza 12.50 din v lekarnah.
— Običajna in trdovratna zaprtja in prebavne težave se odpravijo z Leopilulami, čistim rastlinskim odvajalnim sredstvom, katero deluje brez bolečin pri daljši uporabi gotovo učinkuje. Poskusite najprej mali zavoj. Dobiva se v vseh lekarnah. Oglas reg. S. br. 31.430 dne 24. XII. 1935.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
priporoča: Bainvel. Das innerlirhe Lelien des Ka-tholiken. 104 str., nevez. 20 din. Bremond. Das wesentliehe Gehct. 289 str., vez. 89 din. — Feu-ling. Hauptfragen der Metaphysik. Einfuhrung in das philosophische Leben. 572 str., vez. 180 din;
—	Hessen. Die Geistesstronuingen der Gegon-vart. 185 str., vez. 37 din. — Landsberg. Die Krfahrung des Todes. 133 str., vez. 48 din. — Lang. Christus in nnserer Mitte. 125 str., nevez. 33 din. — Laros. Moderne Ehelragen. I. Teil. Die Beziehuugen der Geschlechter. 188 str., nevez. 37 din. — Mauriac. Leben Jesu. 281 str., vez. 55 din. — PIliegler. Vor der Entscheidting. Ober-lr-gungen zur seelischen Bedrolitheit des heuti-gen Menschen. 140 str., vez. 49 din. — Pfliegler. Hcilige Itildiiug. Gedanken iiber Wesen und Weg christlicher Vollendung. 179 str., vez. 49 din. — Stolz. Théologie der Mystik. 251 str., vez 63 din.
—	Tyciak. Christus und die Kirche. 149 str., nevezano 33 din.
Ljubljana
Četrtek, 25. marca 1937.
Bogoslužje velikega ledna pri sv. Petru
Veliki četrtek: Ob pol 6 tiha sv. maša z obhajilom vernikov. Ob 8 slovesna sv. maša s skupnim obhajilom duhovnikov in vernikov. Sv. Rešnje Telo se prenese na stranski oltar. Odkrivanje oltarjev.
—	PojKjldne ob 3 jutranjice in hvalnice velikega petka. — Zvečer ob pol 8 molitvena ura pred sv. Rešnjim Telesom
Veliki petek: Ob 7 molitvena božja služba. Razkritje in počeščenje sv Križa. Maša prej posvečenega kruha. Prenos sv. Rešnjega Telesa v monšlranci v božji grob. — Popoldne ob 3 molitve duhovnikov. — Zvečer ob 7 pridiga in petje žalnih pesmi.
Velika sobota: Ob 6 blagoslov ognja, velikonočne sveče in krstne vode. Slovesna sv. maša, med mašo sv. obhajilo. Popoldne blagoslov velikonočnih jedil:
I.	Ob i>ol 2 pri Sv. Križu, ob 2 v Tomačevem, ob pol 3 v Šmartnem.
II.	Ob 1 v Bizoviku, ob pol 2 v Domu v Sp. Hrušici, ob 2 v Štepnnji vasi pri božjem grobu, ob j>ol 3 v Kodeljevem gradu.
III.	Ob 1 v mestnem zavetišču v Japljevi ulici, ob pol 2 v trgovini konzuma na Zaloški cesti, ob 2 v bivši šentpeterski vojašnici, ob 3 v župni cerkvi.
Slovesnost vstajenja Gospodovega: Ob 5 slovesne molitve; ob pol 6 slovesna procesija, ki pojde po tej-le poti: Iz cerkve mimo Šarahonove hiše do Vrhovčeve ulice. Skozi Vrhovčevo ulico, mimo Taliora in Hiralnice na sv. Petra cesto; nato povratek v cerkev, kjer je sklepni blagoslov.
Red procesije: Bandero sv. Rešnjega Telesa. Šolski otroci. Marijini vrtci. Križarji in Klarice. Farno bandero. Fantje prosvetnega društva z zastavo. Možje prosvetnega društva z zastavo. Dekliška Marijina družba z zastavo. Ženska Marijina družba. Člaiii bratovščine sv. Rešnjega Telesa. Eli-zabetna konferenca. Častite sestre. Godba. Kip vstalega Zveličarja. Duhovščina z Najsvetejšim. Ključarja župne cerkve, mestni svetniki in drugi zastopniki oblasti in uradov ter ključarji podružnic. Vincencijeva konferenca. Ostalo občinstvo.
Velika nedelja: Ob 9 slovesna sv. maša. Ob 7 po|ioldne slovesne lilanije Matere božje, nato za-obljubljena potresna procesija k sv. Jožetu.
Modni salon
ANKA PUČNIK
Šelenburgova ulica 1
izgotavlja obleke vseh vrst po najnovejših pariških in dunajskih modelih.
Gledališče
Drama: Veliki četrtek, veliki petek in velika sobota zaprto. — 28. marca, velika nedelja ob 15: Zadnji signal. Znižane cene. Ob 20 Simfonija 1937. Znižane cene. — 29. marca, veliki ponedeljek ob 20: »Dr.« Izven. Znižane cene.
Opera: Veliki četrtek, veliki petek in velika sobota zaprto, — 28. marca, velika nedelja ob 15: Navihanka, Znižane cene. Ob 20 Ples v maskah. Izven. Znižane cene. — 29. marca, veliki ponedeljek ob 15: Pod to goro zeleno. Izven. Znižane cene. Ob 20. Cavalleria Rusticana, Glumači. Izven. Znižane cene.
Prireditve in zabave
Drevi ob 8 ponove Frančiškovi križarji v frančiškanski dvorani lepo uspelo versko igro Pilat. Dobiček je namenjen za novo ljubljansko semenišče. Vstopnice v pisarni Pax et bonum, od 6 dalje pri blagajni. Cene znižane.
Sestanki
Fantovski odsek Šenlpeterskega prosvetnega društva ima v četrtek ob 8 zvečer (oziroma po molitveni uri) redni sestanek. Udeležba obvezna za vse člane zaradi procesije v soboto. Odbor.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va cesta 41; mr. Trnkocz ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
Zobozdravnik
dr. Jos. Tavčar
od 26. do incl. 30. t. m. ne ordinira
1 Samo še dvakrat bodo igrali Pilata. Drevi
ob 8 in v ponedeljek ob pol 6. Zanimanje je ve-
liko, saj je drama popolnoma nova in delo do-
mačega avtorja in letošnji veliki teden edina
predstava v Ljubljani, primerna za postne dni. Zato si vstopnice preskrbite takoj. Predprodaja v pisarni Pax et bonum, frančiškanska pasaža, od
6 naprej ee dobe vstopnice pri blagajni frančiškanskega odra. Cene znižane.
1 Celonočno češčenje v stolnici ee prične drevi po akupni molitveni uri. Od 9. do 12. ure ponoči «e bodo opravile molitve za veliki četrtek, od 12 do 4 zjutraj pa one za veliki petek. Molili bomo pred božjim grobom, kjer bo Najsvetejše.
I Dekliški krožek — Trnovo. Vljudno vabimo vse članice in mladenke, da se udeležite velikonočne procesije na veliko soboto v Trnovem. Zbi-
rališče ob četrt na 5 pred cerkvijo (jwoti Karunovi ulici). Pričakujemo polnoštcvilne udeležbe. Odbor.
1 Obreda umivanja nog se udeleže danes, na veliki četrtek, dne 25 marca 1937, v ljubljanski 6tolnici sledeči starčki: Janez Marolt iz Kostanjevice, star 97 let; Franc Mihelčič iz Dolenje vasi pri Ribnici, star 91 let; Janez Vičič iz Ljubljane, star 89 let; Jakob Koželj iz Šenčurja pri Kranju, star 88 let; Janez Metelko z Rake, star 87 let; Matija Peterim od Sv. Gregorja, star 86 let; Janez Kosec, iz Vodic, star 85 let; Alojzij Pittaro iz Ljubljane, etar 84 let; Anton Adam z Borovnice, star 84 let; Tomaž Bilenc iz Ljubljane, star 84 let; Albin Jebačin iz Št. Vida nad Ljubljano, star 84 let; Jakob Grčman iz Ljubljane, star 75 let. Skupna starost starčkov znaša 1034 let.
I Radijska postaja v Ljubljani bo prenašala Riharjev koncert Ciril-Metodovega zbora drevi že ob pol 20 na kar rad. jx>slušalce posebno jx> deželi, ojrozarjamo. Ljubljančani, zlasti Bežigrajci pa naj pridejo poslušat to ponovitev koncerta v cerkev k sv. Krištofu, kjer ga bodo lahko brez vstopnic neposredno slišali.
1 Na.gla smrt mladega dekleta. V torek zvečer se je po Milčinskega ulici v šiški sprehajala 26-let-na trgovska prodajalka Zdenka Dežmanova iz Knezove ulice 35. Naenkrat ji je postalo slabo, tako da je omahnila. Policija je poklicala reševalni avto, ki jo je res odpeljal proti bolnišnici, toda že med vožnjo je dekle izdihnilo. Reševalci so truplo prepeljali v Mestni dom, kamor je prišel tudi policijski zdravnik dr. Lužar, ki je ugotovil smrt zaradi srčne kapi.
1 Zak on o živilih še velja. Ljubljanski trgovci z živili in z drugimi vsakdanjimi življenjskim po-trebščnami dobivajo te dni kar moči neprijetno svarilo od policije. Policija se je namreč postavila na stališče, da zakon proti draginji živil in življen-skih potrebščin še velja in da mora sleherni trgovec e temi potrebščinami označiti v izložbi in v trgovini cene blagu, ki ga prodaja. Res je dandanes konkurenca huda in eo cene nizke ter so nekateri trgovci že pričeli misliti, kakor da zakon ne bi bil več v veljavi ter so označbo cen opustili. Tudi ljubljanski mesarji, ki prodajajo velikonočne gnjati. so bili najbrže istega mnenja, zakaj ekoro nihče ni hotel označiti cene gnjati. Policija jih je predvčerajšnjim in včeraj poučila, da ne delajo prav in so mesarji hitro označili svojemu blagu cene.
1 Iz trgovskih krogov smo prejeli sledeče pojasnilo z ozirom na notico v »Slovenskem Narodu« z dne 23. marca t. 1.: Ni res, kakor se trdi, da bi se šunka na trgu prodajala po 10 do 18 dinarjev za kg, pač pa je res, da se prodaja domača šunka po ceni 18 do 22 din. Ravno tako ni res, da bi prodajali ljubljanski trgovci uvoženo šunko po 28 do 30 din, pač pa je res, da se prodaja šunka, ki je izdelana na praški način, jx> ceni 26 din. Prav male šunke, približno 2 kg, katere se zaradi drage nabave prav težko dobi, pa se prodajajo po 28 din. Da bo pa občinstvu dovolj jasno, zakaj da je tako visoka cena, naj navedemo, da imajo trgovci na 1 kg uvožene šunke 6 din stroškov, in sicer 3.50 din je mestne trošarine in oglednine, 1.80 din je prevoz, 70 para pa prometnega davka. Ako bi torej ti ogromni stroški odpadli, bi se tudi uvožena šunka, ki je odlièné kvalitete, lahko prodajala po isti ceni kakor pa domača.
1 Ljubljana ima okus za šnuko in «alame. Takega okusa ni v vsakem mestu. Po tolikih šunkah, ki so se skozi desetletja prodajale v Ljubljani, je dosegla zdaj Kleefischeva šunka po kakovosti |>rvo mesto, o čemur svedoči veliko povpraševanje po njej. Da je tn šunka na višku kakovosti, je videti zlasti zdaj, ko se Ljubljančani zalagajo z velikonočnimi dobrotami. Mnogi vedo sami, druge pa je treba opozoriti, da je največja in naj-jirikladnejša izbera imenitne Kleefischeve šunke v delikatesni trgovini V. A. Janeš na Aleksandrovi cesti pri operi, telefon 34-55. Tam so na iz-bero šunke, primerne vsaki družini, Od jutri bodo tam v zalogi šunke od 2 kg naprej. Mnoge gospodinje so se že oglasile, ostale pa opozarjamo na bogato zalogo, ker je lažja izbera v pi vih dneh, kakor pa pozneje. Pridite, jioskusite in gotovo boste naročili. Ne jw.nbite tudi na Kleefischevo salamo, ki je salama vseh salam.
I Bufet »Rio« ima prvovrstno kuhinjo: golaž, vampi, kranjske klobase, hrenovke, sendviči itd. Vedno vse sveže.
1 Ni samo poceni, temveč je tudi odlične kvalitete naš temni ali 6vetli Vermut in Prošek ter stane le Din 24 liter. Postrežemo vas pa tudi za praznike z priznano dobrimi odprtimi vini in raznimi delikatesami. Fr. Kham nasproti kina Union, telefon 29-69.
1 20 kokoši ukradenih. Včeraj zjutraj so orožniki iz Št. Vida pri Stični sporočiji ljubljaneki jx>-liciji, da je v vasi Rdeči Kal nekdo ukradel posestniku Jožetu Štrusu 20 kokoši. Ljubljanska policija je postavila stražo na kolodvoru in res aretirala nekega ljubljanskega mesarja, ki je z dolenjskim vlakom pripeljal kokoši. Teh pa je bilo samo 17. Torej je moral meear, ki je evojo dobro kupčijo nekoliko žalil, po poti izgubiti 3 kokoši. Mesar pravi, da sam kokoši ni ukradel, temveč da jih je kupil od nekega kmečkega mladeniča. Opis tega mladeniča pa se točno ujema z onim, katerega sumi okradenec in ki ga sedaj iščejo oblasti.
I Namočena polenovka Fr. Kham, Miklošičeva cesta 8.
Ljutomer
Na praznik sv. Jožefa je govorila pri nas mladina. Zjutraj pred osmo sv. mašo «o se zbrali mladci in fantovski odsek v Katoliškem domu, od koder so v štiristopih odkorakali skozi mesto v cerkev k službi božji. Tudi našega Slomška emo nosili na praporu s seboj. Srednji del cerk>» je napolnila ta čreda mladih in starši in ostali eo s ponosom zrli na mladino, ki tako ponosno in neustrašeno prizna evojo vero. Med sv. mašo so vsi brez izjeme stopili k ev. obhajilu. Po sv. maši je korakala vsa mladina v dvorano Katoliškega doma, kjer jih je navduševal tajnik Prosvetne zveze iz Maribora, g. Camplin. Ne pozabimo glavnih misli, ki nam jih je podal, te misli eo: čistost, pogum in pokorščina, k vsemu temu nas pa navaja še ljubezen do Kristusovega nauka sama. Popoldansko akademijo fantovskega in dekliškega odseka je gledalo mnogoštevilno meščanstvo, med njim emo opazili gospoda okr. načelnika Farčnika in podnačelnika gospoda Stajnka. Mnogo gospodov je prispelo iz Gornje Radgone, Sv. Križa, Črenšovc, Kapele in drugih krajev. Izredna vrsta točk, 16 po številu, je bila skoraj preveč za začetek dela Pa eo mladci in fantje in dekleta vsi častno izvršili svojo nalogo. Seveda še ni bilo vse prvovrstno, pa eaj emo šele komaj vstali iz prejšnjega suženjstva. Pohvala gre posebno dekletom, ki so nastopale e simboličnimi vajami »Nmauv čiez izaro« in »Lepa naša domovina« s skupnim plesom kola. Z ozirom na orodno telovadbo ee moramo izraziti, da smo bili zadovoljni za njihovo izvajanje, prav gotovo bodo ti telovadci na prihodnji akademiji če ie ne triumfirali, pa vsaj brez vseh pridržkov pohvalieni kot odlični. Telovadne točke je spremljala godba tukajšnje Glasbene šole.
Bolniško zavarovanje 1936
Večji dohodki in prebitek, pa tudi večji zaostanki prispevkov
Okrožni urad za zavarovanje delavcev objavlja svoj računski zaključek za 1936, iz katerega je razvidno, da je bolezensko zavarovanje pokazalo boljši rezultat kot leta 1935,
Okrožni urad
Število zavarovancev je lani naraslo za 6654 na povprečno 85.917. Tudi povprečna dnevna mezda je narasla, kar je imelo vse za posledico povečanje dohodkov za 3.8 milij. Din. Na dohodke pa so neugodno vplivala lanska mezdna gibanja. V zdravstvenem oziru je bilo leto 1936 neugodno, povprečni odstotek je narastel od 2.79 na 2.92%. Luni je nadalje urad izplačeval višje podpore v obliki podaljšanja podporne dobe od 26 na 52 tednov. Teh je bilo izplačanih 1.3 milij. Din, od tega 0.26 milij. Din iz tako zvane likvidacijske imovine.
Skupni dohodki bolniškega zavarovanja so narasli od 39.25 na 43.07 milij. Din, od tega prispevki od 38.5 na 41.9 milij. Din.
Skupni izdatki zavarovanja so narasli od 39.2 na 42.8 milij. Din, od česar hranarina od 11.0 na 12.6 milij. Din, porodniške dajatve od 2.24 na 2.5, zdravniški stroški od 4.5 na 4.9, oskrbni stroški v bolnišnicah od 4.8 na 5.5, zdravljenje v kopališčih in zdraviliščih od 2.75 na 2.85, vzdrževanje ambulatorijev od 1.03 na 1.12 milij. Din; upravni stroški od 7.0 na 7.06 milij. Din. Odstotek upravnih stroškov pri vseh izdatkih se je zmanjšal od 17.85 na 16.38%. Upravni stroški so izkazani brez povračila nezgodne panoge. Po tem povračilu se bodo zmanjšali na 14.75% vseh izdatkov. Zavarovanci so skupno prejeli na podporah v denarju 15.34 (13.5) milij., v naravi pa 19.1 milij. Din.
Bilančna vsota je narasla lani od 30.5 na 32.7 milij. Din. Gotovina in naložbe so narasle od 1.86 na 2.17 milij., pripomniti pa je, da so se naložbe pod zaporo zmanjšale od 1.11 na 0.8 milij. Din. Zaostanki so se lani povečali od 16.3 na 18.1 milijonov Din ali 31.26% skupnega predpisa v letu 1936 (lani je znašal zaostanek 31.12% ali skoraj štirimesečni prispevek.
Neznaten prebitek v letu 1936 dokazuje, da bolniško zavarovanje le za silo vzdržuje ravnotežje. Visoki zaostanki povzročajo, da primanjkuje uradu sredstev za obratovanje. Pomaga si, da zadržuje in porablja denar nezgodnega zavarovanja.
Toda te zneske mora urad obrestovati. Dolg Osr. urada na njih je znašal na koncu leta 1936: 11.13 milijonov dinarjev.
višina prispevka je dosegla najvišjo v zakonu določeno stopnjo 7%. Toda tudi ta prispevek ne zadostuje vsem potrebam in zahtevam današnjih izrednih razmer. Pri tako neznatnih prebitkih, kakor jih je urad dosegel v zadnjih letih, ni mogoče dopolnjevati rezervnih skladov, ki naj služijo za izplačevanje višjih podpor (nad 26 tednov).
Urad izkazuje prebitka 0.3 (1935 0.04) milj. din.
Bolniška blagajna TBPD
Lansko leto je ta bolniška blagajna zaključila s prebitkom 102.461 din, dočim je znašal primanjkljaj za 1935 118.488 din.
Prebitek za 1936 se zviša radi bonifikacije stroškov nezgodnega zavarovanja za približno 80.000 dinarjev, dočim je lanska bonifikacija povzročila zmanjšanje primanjkljaja, ni bil pa še dosežen prebitek.
Lani je s 1. septembrom bila povišana prispevna tarifa od 36 na 39% in so se radi tega dohodki blagajne povečali za 114.000 din. Na finančni uspeh je vplivalo tudi dejstvo, da je šlo podaljšanje bolezenske dobe od 26 na 52 tednov na račun zaklada za dajanje višjih podpor. Skupne dajatve društva so bile v denarju in naravi manjše kot leta 1935 za okrog 4%. Iz poročila je nadalje razvidno, da je bilo skromno povišanje bolezenske prispevne tarife potrebno, kajti brez tega blagajna ne bi mogla uravnovesiti svojega finančnega stanja.
Število zavarovancev je naraslo od 7726 v decembru 1935 na 8255 v decembru 1936. Največ zavarovancev je bilo lani povprečno: v Ljubljani 3527, Mariboru 1292 in Celju 524. Na trgovinske obrate odpade nad polovico vsega članstva.
Lani se je predpis prispevkov povečal od 4.7 na 5.2, vsi dohodki pa 4.9 na 5.26 milj. din. Največ je bilo izdatkov (v oklepajih podatki za 1935): za hranarine 1.27 (1.3), porodniške podpore 0,15 (0.12), zdravniške stroške 1.1 (105), za lekarniške stroške 0.83 (0.93), stroški za oskrbo v bolnišnicah 0.55 (0.52), upravni stroški so znašali 0.51 (0.5) milj. din ali 9.79% vseh stroškov (1935 pa 10.46%).
Bilanca sama izkazuje povečanje vsote od 2.7 na 2.8 milj. din, od tega naložbe od 0.69 na 0.76, dolg delodajalcev za prispevke pa od 0.98 na 1.19 milijonov dinarjev.
Znižan fe
banovinskih doklad
Tz Belgrada poročajo: Z novim finančnim zakonom bodo banovine dobile nove znatne dohodke, katere cenijo na 3—8 milij. za posamezne banovine. Kot znano dobi naša banovina od skupnih banovinskih trošarin r. ozirom na. število prebivalstva 8.2%. Zaradi tega, ker se bodo tu banovinski dohodki povečali, bo finančni minister zmanjšal banovinske doklade na neposredne davke.
Jugoslovanski kurir navaja, da bo imela od »novih bahovinskih trošarin naša banovina dohodkov 4i6 milij. din. Kolikor poznamo mi položaj, se bo v naši hanovini plačalo veliko več, ker je ključ, po katerem se razdeljujejo ti dohodki, nepravilen. (Op. ured.) Zaradi tega smatra finančno ministrstvo za umestno, da se banovinska šolska doklada (za vzdrževanje ljudskih šol), ki je bila prvotno predlagana na 35, zniža na 26% in bodo tako skupne doklade banovine na drž. neposredne davke zmanjšane od 95 na 86%.
Koliko imamo kinematografov
Državna filmska centrala pri ministrstvu trgovine in industrije nam je poslala svoje poslovno poročilo za 1936, iz katerega posnemamo nekaj zanimivih podatkov:
Število kinematografov je naraščalo sledeče:
1933	319 (174 zvočnih in 145 nemih), 1934 336 (246 in 90), 1935 318 (263 in 55) ter 1936 349 (301 in 48). Število kinematografov se je od 1933 na 1936 povečalo od 319 na 349, toda od tega je število zvočnih naraslo od 174 na 301, ee je torej podvojilo, dočim je število nemih padlo od 145 na 48. število sedežev je naraščalo sledeče: 1933 89.951,
1934	95.549, 1935 92.905 in 1936 105.924. V naši banovini smo imeli leta 1933 46 obratov, od tega 29 zvočnih in 17 nemih, skupno z 11 tisoč 67 sedežev. Leta 1934 je skupno število padlo na 43 (35 in 8), število sedežev p ana 9701. V letu
1935	isto število obratov, toda zopet več zvočnih: 40, nemi so še 3, skupno z 11.592 sedeži. V letu
1936	pa je število obratov naraslo na 51, od tega 48 zvočnih, 3 nemi so še ostali, število sedežev pa 6e je znatno povečalo na 14.604.
Skupno je v kinematografe investirano v vsej državi 74.4 milij Din (1935 67.9), od tega v Sloveniji 13.08 (10.9) milij. Din.
Produkcija domačih filmov je dala lani M (100) filmov v dolžini 19.272 (23.136) metrov.
Število v promet danih inozemskih filmov je naraslo od 664 na 781, dolžina pa od 708.077 na na 759.194 metrov. — Največ filmov je prišlo iz Amerike 446 (436) s 344.339 (394.270) m, Nemčije 216 (144) z 219.049 (174,403) m. Francije 55 (27) s 95.857 (49.556) m, in iz Avetrije 41 (14) s 55.394 (48.396) in. Iz tega pregleda je razvidno, da je lani zelo narastel uvoz filmov iz Nemčije, relativno še bolj pa iz Francije, ki postaja tudi na našem filmskem trgu vedno važnejši faktor posebno zaradi drugačne kvalitete evojih filmov kot Nemčija in Amerika.
Zbor trgovcev iz okrafev Celje, Šmarje, Gornjigrad
Celje, 18 marca.
V torek dopoldne je bila v veliki dvorani Narodnega doma skupščina trgovcev za okraje: Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah.
1'rva točka dnevnega reda je bilo poročilo predsednika Združenja g. Ludvika Koširja, ki jc poročal, da se je lani borilo Združenje predvsem proti krošnjarstvu in šušmarstvu. Po krošnjarstvu so posebno ogroženi savinjski trgovci, ker je dolina ob hmeljski sezoni od krošnjarjev naravnost poplavljena. Že dolgo let je v zakonu določena ustanovitev gospodarskega sveta, ki bi mnogo koristil legitimni trgovini, zato je predsednik apeliral na navzočna zborn. svetnika gg. Fazarinca in Cukalo, da zastavijo vse svoje moči, da se vprašanje ustanovitve gospodarskega sveta čimprej reši.
Predsedniškemu poročilu je sledilo tajniško poročilo g. Coklina. Združenje je v preteklem letu odstopilo mestnemu združenju 102 okoliška trgovca. Osnovalo se je društvo izvozničarjev-komisijo-narjev z agilnim odborom na čelu, in to nam daje jamstvo, da se bodo vršile hmeljske kupčije po smernicah reelne trgovine, ki je ravno v tej panogi prav posebnega pomena. — Lesni trgovci so osnovali pod okriljem združenja svojo sekcijo, za katero bi morali imeti lesni trgovci veliko razumevanje, zakaj ravno^ ta stroka ima največ šuš-marjev. Uprava združenja je nehala izdajati le-litimacije za lesne nakupovalce, to pa zaradi tega ker je okr. načelstvo odklonilo nadaljnje vidiranje teh, z motivacijo, da se s takimi legitimacijami pospešuje šušmarstvo v lesni trgovini. Ta razlog je tudi vsega upoštevanja vreden, saj se je mnogokrat pripetilo, da je nakupovalec na podlagi legitimacije nakupil in prodal za svoj račun trikrat
toliko množino lesa, kakor pa za tvrdko, ki mu je I legitimacijo preskrbela. — Upostavitov telefonskega voda do Kozjega je še vedno na mrtvi točki,
dasi so pri poštnem ministrstvu intervenirali že v tej zadevi g. minister dr. Korošec, Trgovska zbornica in narodni poslanci. — Združenje je prejelo in odposlalo lansko leto 50 različnih ovadb zaradi šušmarstva. Iskreno zahvala okr. načelstvom, ki so v polni meri upoštevala težave legitimnega trgovca in so priznala, da jim krošnjarji in šuš-niarji prizadevajo ogromno škodo. — Združenje je imelo 573 rednih in 28 prostovoljnih članov Trgovin z mešanim blagom je 296, z lesom 152, z deželnimi pridelki in hmeljem 65, z živino 25, z usnjem 12, branjarij 19, sejmarstvo 20, z vinom 18 in raznih 44. Učencev v trgovinah je 73, učenk 74, pomočnikov 121, pomočnic pa 344.
K tajniškemu poročilu je pojasnil g. S. Oset, da so gospodje, navedeni v tajniškem poročilu, imeli v resnici veliko zaslug, da se je pravilnik o zavarovanju valute glede domačih hmeljskih iz-vozničarjev v korist tem preuredil, vendar glavna zasluga pripada le deputaciji interesntov, ki se je pod vodstvom celjskega mestnega načelnika g. Mihelčiča podala v Belgrad in tam osebno intervenirala pri pristojnih ministrstvih.
G. Maks Cukala, iz Sv. Jurija ob Tabora, ki je bil v tej deputaciji, je zatem poudaril velike zasluge naših ministrov gg. dr. Korošca in dr. Kreka v pogledu olajšanja izvoza hmelja iz naše banovine, zato gre tudi njima posebna zahvala.
G. Fazarinc se je zatem zahvalil članom davčnega odbora gg. Vizovišku in Dobovičnikti, ki sla zastavila vse sile, da sta odpravila, kolikor se je dalo, največ krivic, ki so bile poprej prizadejane trgovcem zaradi prekomerne obdavčbe.
Skupščina je z velikim odobravanjem sprejela predlog, da se odpošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru, ministru za notranje zadeve dr. Korošcu in ministru trgovine dr. Vrbaniču.
Bilance
S. H. Gutmann, Belišče izkazuje ze 1935-36 1.2 milj. din čistega dobička (za 1934-35 0.18 milj.), kar da skupno 1.76 milj. din s prenosom vred. Med j aktivi so se povečale zaloge od 19.84 na 22.3 milj.
din, gozdovi pa zmanjšali od 29.6 na 25.5 milj. din. : Med pasivi so upniki narasli od 49.26 na 50.03 mi-I lijonov dinarjev.
Bclgrajska zadruga, ki opravlja tudi zavarovalne posle in je lastnica hotela Bristol v Belgradu, izkazuje za 1936 na glavnico 40 milij. din povečanje čistega dobička od 4.4 na 5.6 milij. din. Dividenda, ki je znašala za 1935 333.50 din, se poveča za 1936 na 400 din za delnico, katere imenska 1 vrednost znaša 4000 din.
Komercijalna banka v Zagrebu, pri kateri je t udeležen tudi češki kapital, je imela pri glavnici 10 milij. Din 2.8 (3.0) milij. Din tujih sredstev ter 15.8 (15.9) milij. Din dolžnikov. Čistega dobička I je bilo 17.228 (14.333) Din.
Dubrovniška hotelska in kopališka delniška družba, ki ima sedež v Prani, izkazuje za I. 1936 pri rednih odpisih v višini 226.711 (108.934) kron čisti dobiček v znesku 45.003 (27.142) čeških kron, od katerega je porabila 5% 7.a doliranje rezerv, ! ostanek pa je prenesla n« nov račun.
Jugoslovanska destilacija lesa v Zagrebu, katere večina delnic je v državnih rokah, izkazuje za 1936 pri glavnici 20 milij. dobička 0.115 milij., dočhn je do konca 1935 bilo izgube 7.1 milij. dinarjev. Bilančna vsota podjetja se je zmanjšala od 122.87 na 116.8 milijonov dinarjev.
Tiskarsko založniško podjetje »Vreme« izkazuje za 1936 pri glavnici 3 milj. din 15 milj. din čistega dobička in to iz 15.8 milj. brutto dohodkov. Sam list »Vreme« je imel 15,7 milj. dohodkov in 13.8 milj. izdatkov. Bilančna vsota znaša 10.9 milj.
Vprašanje trošarine na tvorniške čevlje je še vedno predmet živahnih razprav v strokovnih in prizadetih krogih. Trgovina navaja, da ima znatne zaloge čevljev nemodernih oblik, katere mora prodajali za izredno nizke cene in bi pri njih obremenitev pomenila preveliko breme v primeri z novimi proizvodi. Industrija, ki ima n. pr. znatne zaloge, pa poudarja tudi, da ji bo pobiranje trošarine na zaloge odvzelo izredno velika sredstva. To se da zelo enostavno izračunati. N. pr. srednje dobra trgovina ima v zalogi okoli 1500 parov čevljev. Ce se računa najvišja stopnja za dve tretjini zaloge, kar je resnični položaj, potem bi moral trgovec naenkrat plačati 12.000 din, kar zahteva od trgovine, ki se itak bori z neugodnimi plačilnimi pogoji, preveliko obremenitev. Ce izračunamo že to številko, se vidi. kako velika bo Î obremenitev industrije. V Sloveniji pa tudi nova trošarina ne bo dosti pomagala obrti, ker se je prebivalstvo v veliki meri navadilo na tvorniško i obutev in bo pri tej tudi ostalo, kar bo dalo stalne velike dohodke državi, oz. banovinam, ne bo pa pomagano v toliki meri obrti. Končno je še važno odprto vprašanje tolmačenja pojma: navadno usnje in luksuzni čevlji. Ce bo finančno ministrstvo izdalo preveč ozkogrudna tolmačenja, potem bo breme postalo še občutnejše. Da bi se omilile naslajajoče trdote, bi bilo potrebno s posebno uredbo, kakor je bilo to pri uvedbi skupnih banovinskih trošarin, stopnje znižati, odnosno sploh vso ! prakso poenostaviti in izogibati se trdot.
Dolgovi belgrajske občine so se zadnji dve leti izredno zmanjšali radi sinotrene komunalne politike. Dne 1. januarja 1935 so znašali 889.1, 1. januarja 1936 773, dne 1. januarja 1937 pa samo še 620.5 milj. din, v dveh letih so se torej zmanjšali za skoraj eno tretjino.
Sušak dobi avtomatsko telefonsko centralo. Poštno ministrstvo je sklenilo, da se tudi na Sušaku montira avtomatska telefonska centrala, kot je to že v Splitu in Dubrovniku.
Pogajanja z Holandijo ugodno zaključena. V torek zvečer je bil podpisan med našo državo in Holandijo protokol mešane komisije o ureditvi plačilnega prometa med obema državama. Protokol v prvi vrsti tolmači gotove odredbe lanskega sporazuma glede doseženja ravnotežja v trgovinski bilanci.
Iz zadružništva. »List 3J11goslove11.ski zadru-gart prinaša vest, da je upravni odbor Osrednjo zveze jugoslovanskih kmetskih in gospodarskih zadrug v Belgradu izključil iz Članstva 27 zadrug, med njimi tudi zadrugo »Akcija za zaščito usnjarske proizvodnje, BeJgrad-Zagreb-Ljubljana«.
Borza
Dne 24. marca 1937.
Denar
V zasebnem kliringu je angleški funt na naših borzah oslal neizpremenjen v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.8(1.
Avstrijski šiling je ostal na naših borzah neizpremenjen ter je v Ljubljani in Zagrebu beležil 7.95 —8.05, Belgradu pa 7.9137 —8.0437.
Grški boni so beležili v Zagrebu 30.90 - 31.60. v Belgradu 31.26-81.95.
Italijanske lire so nudili v Zagrebu po 2.30, v Belgradu po 2.25.
Nemški čeki so v Ljubljani narasli na 11.90— 12.10, v Zagrebu na 11.88—12.08 za konec marca so beležili 11.82—12.02. za sredo aprila 11.84 do 12.04. za konec aprila 11.85—12.05, za sredo maja 11.8450—12.0450, za konec maja 11 89—12.09. zn sredo junija 11.91—12.11.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 1,409.808 dinarjev, v Belgradu 387.400 dinarjev V državnih papirjih v Zagrebu danes sploh ni bilo prometa, dočim je znašal v Belgradu 357.900 dinarjev.
Ljubljanska borza za blago in vrednote jutri ne posluje in l>o prihodnji borzni sestanek v torek 30. marca 1937.
o in.
-240П -1772
-	741 -1003
-	215 -4381
-	202 - 153
282
91 76 52 49 07 36 59
— zoi.77
Ljubljana. — Tečaji s	p r i 111
Amsterdam 100 h. gold..........2394.66
Berlin 100 mark............1759.03-
Bruselj 100 belg......736.70-
Curih 100 frankov............996.45-
London 1 funt.......213.43-
Newyork 1(4) dolarjev ....	4344.76-
Pariz 100 frankov............200.92-
1'raga 100 kron............152.49-
Trst 100 lir ..............229.69
Curih: Relgrad 10, Pariz 20.10, Undon 21.445, Newyork 439—, Bruselj 73 91, Milan 23.125, Amsterdam 240.15, Berlin 176.55, Dunaj 80.15 (82.— ), Stockholm 110.575, Oslo 107.775, Koneehogen 95.75. Praga 15 305, Varšava 83.10, Budimpešta 86.—, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, llels-iii»-fors 9.47, Buenos-Ai res 132.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% invest. pos. 87—88, agrarji 52 do 53, vojna škoda promptna 406— 40>8, begluške obveznice 78—75, -1% sev. agr. 51 53, 8% Blerovo posojilo 98—95, 7% Blerovo posojilo 83—85, 7% posojilo Drž. hip. banke 97 —99, Trboveljska 260 do 270.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 87.50 den., agr. 52—54, vojna škoda promptna 407—408.50, 8% Bler. poe. 93—95, 7% Bler. pos. 83—85. Deluire: Narodna banka 7325 den., Priv. agrarna banka 197.50— 202. Trboveljska 250—290, Gutmann 45—50 (50), Isis 17 den., Danica 42 bi., Osj. Iiv. 160—170, (165) Osj. sladk. lov. 200 den., Berčerek 700-8(4), Dubrovačkn 320 den., Jadran, plov. 400 den., Oceania 257— 280.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. pos. 86.50 den. (mali kom.), vojna škoda promptna 405—4(Ki (409, 406), 6. (409), begluške obveznice 74.50—76, dalm. agrarji 74.50 den., 4% sev. agr. 51.50—53, 8% Bler pos. 93.50 95.50, 7% Blerovo posojilo 84.50—87 (85), 7% posojilo DIIB 100 bi., 7% stab. pos. 87 den. Delnice: NB 7350 bi., Priv. agr. banka 196—200 (196).
Kulturni obzornik
Zgodovinska bogoslovna knjiga
Za letošnjo Veliko noč je obogatil slovensko slovstvo naš bogoslovni učenjak svetovnega slovesa univ. prof. dr. Franc Grivec z novim, edinstvenim delom svoje vrste, ki nosi globoko pomemben naslov. Kristus v cerkvi. Bogoslovno znanstvene knjige, ki bi v toliki meri zajemalo vse versko življenje, slovenski narod doslej še ni imel. Že bežen pregled vsebine nam priča o izredni širini obzorja in prodirni globini bogoslovne misli učenega pisatelja, ki s tako stvarno, kleno, a hkrati s tako vzneseno lepo besedo odkriva najgloblje osnove osebnega in družabnega verskega življenja. Tako delo je pač mogel napisali le človek, ki je ne le dospel na vrhove zapadne bogoslovne znanosti, marveč tudi okusil skrivnostni čar tako zaeonetnega krščanskega Vzhoda, a obenem z budnim očesom motril vse pojave in potrebe sodobnega verskega življenja pri nas in drugod. zlasti tam, kjer se stikata krščanski Vzhod in Zapad.
Pisatelj je ogromno gradivo jasno in pregledno razdelil na štiri dele. Prvi del prikazuje hla-govest in bistvo božjega Kristusovega kraljestva, notranjega v dušah, vidnega v družbi in poveli-čanega v nebeški slavi. Druei del z nazivom »Na trdni skali« zgoščeno in jasno obravnava izbrana vprašanja bogoslovnega nauka o Kristusovi cerkvi kot vidni družbi: o apostolski cerkvi, a na slednikih apostolov, a važnosti npostolata. o pomožnem apostolatu (katoliška akcija), o cerkvi kol popolni družbi, o Petrovem prvenstvu in prven-
stvu rimskega papeža, o duhu cerkvene oblasti, o nezuiotnosti cerkve ili rimskega papeža ter nje razmerja do svetosti, o učeči in poslušajoči cerkvi, o pokorščini cerkvi. Skratka — sama praktična in važna vprašanja tudi za vsakega laika. Tretji del »Kristus v cerkvi« temeljito in kolikor mogoče lahko umljivo obdeluje globoki katoliški nauk o cerkvi kol skrivnostnem Kristusovem telesu z vso njegovo življenjsko dalekosežnostjo. Tu nam razgrinja pisatelj skrivnostno videnje sv. apostola Pavla (Pavlovo doživetje), večno živi smisel Kristusove prilike o vinski trti pri zadnji večerji, tu nam prikaže utrip srca skrivnostnega telesa Kristusovega v evharistični daritvi in ves komaj sluteni, a resnični zakramentalni svet, po katerem se vršila naše rojstvo in naša rast v skrivnostno telo Kristusovo. Tu so z vidika skrivnostnega telesa Kristusovega podani in osvetljeni vsi sv. zakramenti ter označen ves njihov družabni in liturgični pomen. V luči tega nauka rešuje pisatelj nadalje najtežja sodobna vprašanja o razmerju krščanskega človeka do zakonite cerkvene obasti, o razmerju med ljubezensko in pravno cerkvijo, o cerkvi in osebnosti. Vse trdote, ki jih čuti moderni čovek o bojazni pred cerkveno organizacijo, pisatelj v luči skrivnostnega telesa Kristusovega pojasni in ožari. Četrti del je apologetski in spretno usmerjen na dojemanje sodobnega človeka. Pred nami se razgrinja čudoviti pojav božje ustanove Kristusove cerkve v teku stoletij in danes. V sklepni besedi so kratko označene dolžnosti vernikov do cerkve.
O modernosti in potrebnosti te knjige priča vsaka stran. Pisatelj je bogoslovno znanstveno vsebino po sestavi, slogu in izrazu usmeril praktično. da bi jo z lahkoto, užitkom in pridom mogli brati najširši sloji naroda. Bogoslovno izobražen
čitatelj bo našel v knjigi vse polno pobud, kako naj globoke verske resnice s pridom uporablja pri verskem pouku, in kritičnih opazk, kakšnega izražanja se mora čuvati. Seznani slovstvo in opombe mu bodo dragocen pripomoček pri znanstvenem proučevanju bogoslovnih vprašanj.
Pisatelju moramo biti vsi Slovenci res hvaležni, da hani je dal tako odlično knjigo, po kateri bo nedvomno z velikim zanimanjem segel tudi inozemski, zlasti slovanski katoliški svet. Knjigo je izdala Jugoslovanska knijgarna v Ljubljani. Cena moderni okusno vezani knjigi z 270 strani — 60 din, broširani — 52 din v primeri z inozemskimi publikacijami in z ozirom na naše tesne razmere ni pretirana.
P. dr. Tomaž Kurent.
Reswca o Heinrichu Kleistu
V včerajšnji številki »Jutra» je znani literat g. Ivan Mrak pod zgornjim naslovom dal duška svojemu negodovanju zaradi moje ocene »Hrin-richa Kleisla ki zanj res ni vzpodbujajoča. Nisem mislil, du bo g. Mraka moja kritika tako razburila, da se bo spozabil in mi očital neobjektiv-nost, dokazujoč jo z ugotovitvami, ki so hkrati netočne in nelogične.
G. Mrak v svojem odgovoru navaja, da sem zn dokaz njegove literarne nesposobnosti polvarjal zgodovinska dejstva. To skuša dokazati s citatom moje kritike, ko poleg drugih vzrokov navajam, da Kleistovi tragični smrti vzrok ni bil le tisti, ki ga Mrak v svojem delu poudarja, temveč »ker je spoznal, da ni lo, kar je hotel biti, ker je uvi-del. da se ne more meriti z Goethejem in navaja za dokaz neresničnosti moje trditve, da Kleist sam ni hotel hoditi po Goethejevih polih. Seveda je
Žitni trg
Novi Sad. Pšenico: bč. potiska 177—179, bč.,
srem., slnvon. 167—169, ban. 165—169. — Oves: bč., srem., slav. 102.50—105. — Rž: bč. 140—142.50. — Koruza: bč.. srem. nova 86—87, ban. nova 85 do 86. — Moka: bč., ban og ou'g 250—2(4), 230—240, 200—220, 180—190, šl. 7 in 8 neizpremenjena. Slom. slav. og, ogg 245—255, 225 —285. 205—215, štev. 6, 7. 8 neizprem. — Otrobi: bč., srem., ban. juta 88—87, bč. ladjo 85 —87. Vse ostalo neizpre-menjeiio. — Tendenca prijazna. — Promet velik.
шпшшишшвшјшшлнстш^: ч
jasno, da 7. mojimi besedami »ker je uvidel, da se ne more meriti z Goethejem« ni mišljeno kako Kleistovo stremljenje, da bi si Goetheja jemal za kažipot svojemu književnemu delu, temveč dejstvo, ila v nasprotju z Goethejem ni za svoje delo doživljal zaželjenega zadoščenja.
G. Mrak iinenujfe trditev, da Kleist ni dosegel tega, kar je hotel »smešno in absurdno», dasi na tem slonijo vsi motivi in vso zgradba njegove tragedije. Pri tem pa se preseli kar za celo stoletje in navaja umetnostne zgodovinarje in esejiste, ki so prav spoznali Kleistovo vrednost, ko je to že davno bil v grobu.
G. Mrak menda 11e zahteva, da bi katerosi-bodi klasično delo poznali do črke natančno, zato mu seveda tudi ne zamerjam, Če v istem stavku ko mi vkakšno pomanjkljivost očita,« »Ktttchen von Heilbronn« spreminja v »KStchen von Heil-brun«, dasi bi za to bil bolj upravičen, saj je Kleist njegov idol, ki bi ga vsekakor moral boljše poznati ko kor jaz. Hu jše pa je že, če v Istem stavku iz »Penthesileia«, ki je pri vsem tem ne nahajamo samo pri Kleistu, napravi »Penthesilev«. Resnici na ljubo naj omenim še to, da Kleistova spremljevalka v smrti ni bila ga. Vogel, temveč ga. Nagel.
O. Mrak je del moje kritike, ki govori o gradbi njegove tragedije, previdno obšel, moje »spolaknitev« ob njegovo slovenščino pa mnogo manj previdno pušča — poslušalcem v presojo.
Verjamem, da se je g. Mrak za svoje delo dolgo in temeljito pripravljal in da ima Kleistovo biografio in tudi točen vzrok njegove »mrli v malein prstu, zato pa bi svoje znanje moral v svoji trngediji uporabiti brez prozorne tendence, ali pa vsaj tako. da bi delu ne udarila neizbrisen l"?čat.	Marjan 8topar.
Od 600 ostalo samo 90 živih
Za oslabele in jetične.
Krompirjevi svaljki.
Na slonu od poroke sta se dala nesti nevesta Cecilija Ro<saires, hči cirkuškega lastnika v Londonu, in njen ženin Valter Shufflebottom, ki je bil uslužben pri nevestinem očetu.
Vzameš 1 kg kuhanega, ohlajenega krompirja, ga zribaš na strgalniku, dodaš 80 g moke. 3 rumenjake, 1 jajce, malo soli in zmešaš. Iz tega napraviš trdo testo, izoblikuješ majhne klobasice in kuhaš v elani vodi, dokler ne plavajo na vrhu. Potem jih vzameš ven, jih obliješ z mrzlo vodo in položiš na prt. V kožico daš presnega ma.sla, streseš evaljke v kožico in iih lepo rjavo opr.HU. Če hočeš, ubiješ nanje še 1—2 jajci ali pa stresel svaljke v razbeljeno mast b opražiš svaljke v masti.
Kdo je kriv šolske kafasitoie v Ameriki
Šola, ki ie zasebniku kradla plin za kurjavo
Manevri arabske konjenice pred Musisolinijem v Libiji.
Mednarodna zveza zoper komunizem
Šved Nils Bahr, ki je bil imenovan za glavnega tajnika organizacijskega urada za svetovni kongres zoper komunizem, je zastopniku United Press dal tole izjavo:
Na pobudo raznih protikomunisličnih organizacij različnih dežel se je zadnjo jesen vršila zaupna konfercnca zoper komunizem, katere se je udeležilo 44 zastopnikov iz 20 dežei. Nekateri zastopniki so bili uradni. Sicer pa so vsi bili pooblaščeni od svojih protikomunističnih zvez v svojih državah. Imenujem le »Mednarodni sporazum zoper III. intemacionalo« v Ženevi, »Zavod za proučevanje komunizma v Varšavi« itd. Na konferenci smo obravnavali poživljeno rovarjenje izza 7. svetovnega kongresa v Moskvi, nakar so bili sproženi predlogi in sprejeti sklepi, kako naj se to uničevalno delo najbolje in najbolj učinkovito pobija na duhovno-moralnem polju, da ga obrez-uspešimo.
V zvezi s tem je eeja sklenila, da di pobudo za svetovni kongres zoper komunizem. Konferenca je namreč spoznala nujno potrebo, da 6e skliče tak svetovni kongres, kateri naj duhovnemu boju zoper rdečega svetovnega sovražnika v vsej javnosti da novega in močnega ognja. Konferenca je dalje soglasno sklenila, da za organizacijo svetovnega kongresa takoj ustanovi mednarodni urad. Kot švedski udeleženec sem bil jaz določen za glavnega tajnika tega urada. Urad pa se bo po potrebi shajal zdaj v tej zdaj v drugi deželi, kakor bodo pač zahtevale potrebe pripravljalnega dela. Organizacijski urad ima torej jasen mednarodni značaj ter je docela neodvisen po evoji sestavi, delovanju in ciljih.
V Oslo so delali novo betonsko hišo. Med zimo, ko je delo počivalo, se je pa zaradi mraza beton udal in ee je hiša podrla.
Za pripravo bo najprej treba izdajati knilge, imeti predavanja, prirejali razstave in filme itd., da se javnost povsod pouči. Na temelju izvirnega dokaznega gradiva je treba pojasniti veliko nevarnost, ki preti od komunizma in njegovega ro-varenja na vseh poljih, zlasti pa je treba naglašati veliko nevarnost, ki preti evetovnemu miru -in kulturi. Pri tem pa se mednarodni urad nikdar nc bo mešal v notranje zadeve posameznih držav. Veaka država naj svoj boj zoper komunizem bojuje tako, kakor to zahtevajo njene posebne razmere. Priprava svetovnega kongresa je prva etapa delovanja tega mednarodnega urada.
Druga etapa pa so priprave za kongres sam. Kdaj in kje pa bo ta kongres, to še ni določeno. Udeležba pa mora na tem kongresu biti res taka, da bo resnično izpovedal misel tistih, ki ee bore zoper komunizem.
Moti pa ee, kdor bi mislil, da bi se ta boj mogel končati s kakim kompromisom. V tem boju moremo biti samo na strani tistih, ki so za komunizem ali pa na strani onih, ki so zoper njega. Zato moramo najprej izpodbiti miselnost tistih, ki mislijo v tem boju stati ob strani, češ da hočejo ostati nevralni. Ta boj ni boj med dvema mislima, marveč je boj zoper razdejanje, zoper brez-boštvo, zoper teror, prevrat, zoper državljanske vojske — za vero, red, pravico, pravičnost, sporazum in mir. — Tako je končal tajnikr medna rodnega urada svojo izjavo.
„Normandie" ie sedaj najhitrejša lad^a
Boj za modri Irak še ni končan
Iz Pariza poročajo, da boj za modri trak, to se pravi za to, katera ladja je sedaj najhitrejša, ; še ni dobojevan. Kakor poroča družba »Company ! Générais Transatlantique« je največja francoska ; čezoceanska ladja »Normandie« na svoji vožnji iz j Amerike v Evropo zopet potolkla hitrostni rekord angleške ladje velikanke »Qucn Mary«. Ta-: ko je francoska ladja angleški zopet iztrgala mo-i dri trak.
Kakor je kapitan francoske ladje »Normandie« brezžično brzojavil, je francoska ' ladja v četrtek dopoldne odplula iz Newyorka proti francoskemu pristanišču Le Havre. Ta pot, ki je dolga 2967 milj, je bila prevožena v 4 dneh 6 minutah in 23 sekundah. Torej je ladja vozila s srednjo hitrostjo 30.99 vozlov na uro. Angleška ladja »Quen Mary« , pa je na svoji vožnji dosegla najhitrejšo brzino i 30.63 vozlov na uro.
Ladja »Normandie« je v torek, 23. marca pri-' plula v luko Le Havre, kjer so jo vse ladje naj-slovesneje sprejele. Na zadnjem koncu ladje je vihral modri trak, katerega si je ladja na vožnji iz Amerike priborila.
Letalka okoli sveta ima smolo
Poročali smo že o letalki Američanki Ameliji Earhart, katera je sklenila, da bo večinoma sama preletela o-koli sveta. Prvi del poti iz Amerike do Honoluluja je srečno prestala. Nato bi morala poleteti na mal otoček Howland, ki leži 1700 milj daleč sredi morja, Ko se je hotela spustiti v zrak in je letalo na kolesih že teklo po tleh tik pred dvigom, je nenadno počila pnevmatika, nakar se je letalo prekopicnilo. Iz beneinskega tanka se je vlil bencin, ki je naenkrat začel goreti. Letalo je bilo v hipu vse v plamenih. Toda naglo so priskočili na pomoč reševalci, ki so bili prisotni pri odletu, nakar 60 ogei\j k sreči takoj zadušili. Vendar pa je letalo hudo poškodovano. Letalka in njena spremljevalca kapitan Maning ter Fred Roo-nan so pa ostali nepoškodovani. Sedaj letalo popravljajo ter bo treba najmanj 14 dni, da bo letalo dovolj popravljeno.
Pred kuhinjskimi vrati stoji berač, katerega kuharica nemiloetno nahruli: »Vi ete pa prišli prosjačit?«
Berač pa ji odgovori: »Ali ste mar pričakovali, da sem vas prišel enubit?«
Spomenica o trpljenju angleških prostovoljcev v Španiji
Vseh 455 smrtnih žrtev strašne eksplozije v šoli v mestu New London so že pokopali. Med njim je bilo 426 otrok, drugi pa so bili učitelji in učiteljice ter nekaj mater. Sedaj oblasti preiskujejo, kdo je kriv te strašne nesreče. Ker je bilo razglašeno v nesrečnem mestu obsedno stanje, je preiskavo vodilo vojaško eodišče. Pred vojaškim
Smrt pri motornih dirkah
V anvverpenskem športnem štadijonu se je v soboto pri motornih dirkah smrtno ponesrečil francoski mojster v motornem dirkanju Raynaud. Ko je na motornem kolesu z vso siio drvel, se mu je na enkrat pokvarila pnevmatika. Zaradi hudega sunka ga je vrglo na tla, kjer je obležal. Tik za njim pa je vozil njegov konkurent Belgijec Ronsse. Ker je tudi ta na vso moč drvel, ni mogel pravočasno zaviti vstran. Zato je zavozil naravnost čez telo padlega svojega francoskega tovariša. Takoj so prihiteli zdravniki, ki so bili na kraju dirke. Toda pomagati ni mogla več nobena pomoč, ker je bil Raynaud že mrtev. Ubil ga je voz, ki je peljal čezenj.
sodnikom je sedaj ravnatelj te šole Shaw, ki je pri nesreči tudi izgubil enega sina, podal to le izjavo, ki je vredna vse pozornosti:
Da bi šolska oblast po zimi pri kurivu čim več prihranila in da bi se stroškov za kurjavo čim bolj iznebila, je dala pod kletjo navrtati plinske cevi neke zasebne družbe, katere so šle pod šolskim poslopjem. Seveda tista zasebna družba za to ni nič vedela ter je šola tovarni plin tako rekoč kradla. Ravnatelj šole je te napeljave dal napraviti v šoli na svojo odgovornost, čeprav so ga strokovnjaki svarili, da bi utegnila vendar le biti nesreča. Njegova napeljava z ukradenim plinom ni imela nobenih varnostnih ventilov ter so konce nekaterih cevi, ki niso imel nikamor dovajati plin, kar zazidali v zid. Tam pa je plin najbrže uhajal in se kje zbiral. Ko je tistega nesrečnega dne neki učitelj prižgal elektriko, je preskočila iskra ter vnela nabrani plin, ki je nato tako etrašno eksplodiral.
Iz Londona poročajo: Kakor poroča londonski list »Daily Mail«, je meseca januarja odšlo z Angleškega nič manj kakor 600 angleških prostovoljcev pomagat rdečim na Špansko. Kakor je ta liât dobil sedaj zanesljiva poročila, je od vseh tistih 600 prostovoljcev sedaj samo še 90 mož živih. Vse drugo pa je v teku teh dveh mesecev že padlo na raznih frontah.
Med tistimi srečnimi, ki so ostali doslej še živi, pa se je samo trojici posrečilo, da so srečno ušli ter prinesli na Angleško strašno poročilo o usodi svojih rojakov in tovarišev. Preden so se rešili, so morali prestati velike nevarnosti. Kar oddahnili eo se, ko eo srečno prišli na rodna tla. S seboj so prinesli pisano vlogo, katero je podpisalo 31' njihovih eotrpinov, ki angleško vlado iskreno prosijo, naj bi jim pomagala ter jih rešila pekla, ki so vanj zašli.
Kakor rečeno, je prošnjo podpisalo 31 angleških prostovoljcev, ki so na Španskem med rdečimi četami. Podpisali bi jo bili vsi nesrečniki, ko bi bilo mogoče priti do vseh. 2e tako eo ti trije mogli prošnjo sestavljati ter jo dajati tovarišem v podpis samo z nevarnostjo za svoje življenje. Bili so štirje, ki so zbirali podpise, toda četrtega tovariša so boljševiki prijeli. Njegova usoda ni znana. Najbrže so ga ustrelili, ker eo zbiranje podpisov in opisovanje razmer imeli za vohunstvo. V podpisani spomenici pravijo prosilci takole:
■ Mi, katerih imena so tukaj podpisana, zahtevamo, da bi bili čimprej poslani nazaj v domovino. Prepričali smo se, da je neepoeobnoet političnega in vojaškega vodstva kriva nepotrebnih človeških žrtev ... Malo poprej, preden smo mi trije odšli, je prišlo na fronto 40 mož ojaÇenj. Ko so kake pol ure prečepeli v jarku, so dobili nato povelje, naj napadejo. Nihče izmed njih ni prišel dalje kakor 10 metrov. Vsi so padli,.. Morala
rdečih španskih in francoskih čet je silno slaba. Kakor hitro so prišli novi angleški prostovoljci, eo jih takoj vtaknili v prednjo črto, kjer so brez zamenjave morali ostati celih 21 dni. Ko so se pa nato uprli, češ da ne bodo več ostali v prednjih jarkih, so jim dovolili tri dni počitka, ki pa je bil v tem. da so kakih 600 korakov zadaj za prvo črto morali kopati nove jarke.«
Umrl je kot junak
Z bojem za Malago se je končal en del bojev med belimi in rdečimi. Ko so bele čete sedaj zasedle Malago, so naknadno ugotovili, kako so posamezni Španci junaško »umirali za svoje prepričanje. Boljševiške tolpe, polne sovraštva do krščanstva, so obsodile na smrt mladega 29 let starega redovnika patra Gonzalesa, ki se je pogumno postavil pred puške evojih morilcev. Preden so ga ustrelili, so še enkrat poskusili, da bi zatajil svojo vero. Začeli 60 ga še enkrat zasliševati. Takole nekako so ga zasliševali:
»Ali si menih?«
»Da, duhovnik in menih sem! Saj to lahko spoznate po obleki, ki jo nosiml«
»Zakliči: Naj živi komunizem! pa si rešiš življenje!«
»Jaz častim samo Kristusa Kralja!«
Nato so duhovnika odpeljali na prostor, kjer je že stal oddelek rdečega vojaštva, ki naj izvrši obsodbo. Pred namerjenimi puškami бо mu še enkrat rekli: »Zakliči: Naj živi komunizem! Pa boš prost!« Duhovnik pa je pokleknil, razpel roki, kakor jih je imel razpete Kristus na križu in je zaklical: Naj živi Kristus Kralj!« Takoj nato ee je zgrudil preluknjan od krogel svojih morilcev.
Narod, ki rodi take junake za svoje prepričanje, ne bo propadel.
Truplo maršala Focha so položili po 8 letih v grobnico, kjer bo počivalo ob Napoleonovi strani.
Dnevi za katoliški tisk med ameriškimi Slovenci
Katoličani vseli dežel so se v zadnjih letih začeli splošno zavedati velike važnosti katoliškega časopisja, ne samo nabožnega, ampak še posebno dnevnega političnega časopisja. Kajti na mišljenje in naziranje posameznikov predvsem vplivajo dnevniki.
Prav vesel pojav je, da se v tej smeri veliko dela v naši slovenski domovini; seveda, napraviti bo treba še več. Pri nas smo do nedavnega živeli in delomu še živimo v katoliški tradiciji. Vera jo bila pri hiši zaklad, katerega so skrbno čuvali očetje in sinovi. Toda v današnjih časih je to marsikje postulo drugače. Danes je časopisje, ki izo^ blikuje v duši svetovni nazor, tradicija je pri mladih ljudeh, zlasti v delavskih krajih, močno izgubila veljavo. Prav zato je treba, da ti mladi ljudje, ki so iztrgani iz tradicije, dobe v roko katoliško časopisje. Se manj moremo govoriti o vplivu katol. tradicije pri Slovencih v tujini, katere obdajajo nojraznovrstnejši vplivi. To dobro vedo njihovi' katoliški voditelji, duhovniki in neduhov-niki, ki v zadnjem času s povečano vnemo delajo za razširjenje katoliškega tiska med svojimi rojaki.
V tem so nani mogoče lahko kar za zgled ameriški Slovenci. Ti letos v raznih slovenskih naselbinah prirejajo posebne in dobro organizirane shode za propagando katoliškega tiska, kjer odlični govorniki pred številnimi poslušalci govore o važnosti katoliškega tiska in časopisja. Nastopajo duhovniki in svetni katoliški izobraženci, katerih imajo ameriški Slovenci že veliko v raznih stanovih. Ker se mora mladina tudi v slovenskih farnih šolah veliko učiti angleščine in je sploh angleščina občevalni jezik, ki ga vsakdo zna, se seveda agitira tudi za angleško katoliško časopisje.
Prvi tah shod je bil v znani slovenski naselbini v Jolietu, III. Jolietska slovenska naselbina v primeri s Clevelandom ni posebno velika, toda najlepše urejena. Saj je slovenska župnija sv. Jožefa nekak vzor vsem drugim slovenskim župnijam v Ameriki. Jako dobri slovenski ljudje — največ Be-lokranjci — so se naselili v Jolietu. Imeli so tudi vedno zelo dobre duhovnike, med katerimi bo brez dvoma na prav častnem mestu sedanji g. župnik Kev. John Plevnik. V dobro pomoč sta mu Rev. M. Hiti in Rev. G. Kuzma. s katerima že mnogo let res vzorno vodi obširno župnijo. .
Prav Rev. John Plevnik je vodil ta prvi shod za širjenje dobrega tiska in na njem izgovoril nekaj prav tehtnih besed o nevarnostih slabega in versko indiferentnega tiska kakor tudi o pomenu dobrega tiska. Omenil je tudi veliko prizadevanje svetniškega škofa Baraga za dobre knjige, katere je celo ob napornem misijonskem delu sam pisal. Zlasti je g. župniku pri srcu mladina, kateri preti loliko nevarnosti od slabih knjig. »Sami opolzki romani, družinski škandali in druge umazanije so dnevno v tisku in mladina to uživa in kdor tako duševno hrano uživa, se sam zastrupi.« Zato se je treba zganiti in mladini preskrbeti dobrega berila.
Glavni govornik je bil urednik mesečnika iAve Maria« Rev P. Bernard Ambrožič, ki je živo naslikal današnji položaj in važnost katol. ti-
ska in prave verske zavednosti katoličanov.
V skrbi za mladino je Kev. John Plevnik neka) dni za tem lepo uspelim shodom priredil jjoseben snod dobrega tiska za učence in učenke 5., 6., 7. in 8. razreda farne šolo. Bil je juko lep prizor, ko je nad 40 šolarjev zasedlo farno dvorano. Med njimi je bila vsa domača duhovščina, čč. šolske sestre in glavni tajnik KSK Jednote g. Jos. Zalar. šolska godba je zaigrala nekaj lepih komadov, na kar je g. župnik z molitvijo otvoril sestanek in pojasnil mladim poslušalcem pomen te prireditve. V lepem govoru jitn je fiolagal na srce, naj vedno čilajo le dobre katoliške liste in knjige, naj se udeležujejo le dobrih prireditev in obiskujejo samo lepe igre in'filmske predstave v gledališčih. Doma naj pa vplivajo na starše, da bodo imeli v hiši sv. križ in sv. j>odobe.
Mladini so govorili še drugi duhovniki in g. Jos. Zalar, ki jim je priporočal vstop v KSK Jednoto. Nazadnje je imeia prav lep spodbujevalen govor v angleščini sestra ravnateljica farne šole sv. Jožefa.
Kakor je nedeljski shod med odraslim poživil katol. zavednost in jih vnel za delo za katoliški tisk, tako je ta mladinski shod vcepil v srca mladih dečkov in deklic resen nauk o važnosti in koristi katol. tiska in dobrega katol. borila.
Za Jolietoni so začele tudi druge slovenske župnije in naselbine prirejali dneve za dober tisk. J-Veliki dan katoliškega tiska: se je že vršil v Milwaukee in West Allis, Wisconsin, dalje v Wau-keganu, 111. in Sheboyganu, Wisc. Sledile bodo še druge župnije. Pravi misijoni za dober tiski
Ker so Amerikanci praktični ljudje, je gotovo, da no bo ostalo samo pri lepih besedah, temvel bodo lepim beseduni dali tudi življenje z delom za katoliški tisk.
Za katoliško prosveto med ameriškimi Slovenci je velike važnosti KSK jednota, katere ne sinemo prezreti Je sicer mogočna podporna organizacija, a stori zelo veliko za slovensko katoliško prosveto. Premnoga društva, ki so pri njej včlanjena, so kakor našn domača slovenska katoliška prosvetna društva. Njeni glavni uradniki skrbno pazijo, da ostane Jednota trdno na slovenskem in katoliškem temelju in se radi udeležujejo katoliških prireditev Glavni predsednik Frank Opeka je bil do sedaj govornik v West Allisu in VVauke-ganu, v Jolietu ni mogel nastopiti ker je bil prav tisti čas bolan, Tudi glavni tajnik Josip Zalar, ki ima loliko skrbi z gospodarstvom v tako veliki organizaciji, pri vsaki priliki zastavi besedo v prid katoličanstvu in slovenstvu. Uradno glasilo Jednote, ki izhaja vsak teden v več kot 20.000 izvodih, je pisano zgledno katoliško. Zadnji dve strani sta ga potili športa, ta del lisla je namenjen mladini in pisan angleško, toda vse preveva čisti katoliški duh.
Ker se zavedamo, kakšne važnosti je KSK Jednota tudi za duhovno usmerjenost naših slovenskih rojakov v Ameriki, zalo ji ponovno želimo, ko nastopi sedaj že 44. leto svojega delovanja, kar največjega razmaha in procvitanja
i
Roparski napad v Dobu
Domžale, 24. marca.
V	noči na včeraj je bil v Dobu pri Domžalah izvršen krut roparski napad na ostarela zakonca Antona in Frančiško Sotlar, ki sta stanovala kakšnega pol kilometra stran od naibližnjih hiš. Oba starčka, od katerih ima Anton Sotlar kakšnih 70 let, njegova žena pa ima le nekoliko manj, sta okoli 7 zvečer še pregledala svoj hlev in odpravila živino, pri tem pa sta zaklenila po svoji navadi hišo. Neznani roparski vlomilec se je pred tem najbrže že skril v hišo, tako da sta ga oba zakonca zaklenila. Frančiška Sotlarjeva je pomolzla krave ter se z mlekom vrnila v hišo. Ko je odklenila vrata, jo je ropar takoj napadel in jo udaril z nekim predmetom po glavi ter ji razbil čre-pinjo. Za ženo je prišel še mož Sotlar sam. Stopil je med vrata, toda tudi nanj je navalil ropar, vendar ga je Sotlar takoj opazil ter se mu j*>-stavil v bran. Sotlar je skočil hitro pred vrata in jib naglo zaklenil, tako da je bil ropar zaklenjen v hiši Sotlar je pričel klicati na pomoč sosede, ropar pa je zaslutil nevarnost ter je pobegnil pri zadnjih vratih iz hiše. Sotlar sain ni dobil razen manjših prask nobene poškodbe, pač pa je njegova žena pod udarci morilskega roparja obležala nezavestna. Poklican je bil takoj domžalski zdravnik dr. Krenižar, ki pa jo takoj spoznal, da je stanje ranjenke brezupno. Danes popoldne je Frančiška Sotiarjova bila še vedno nez.avestna, vendar je se pri življenju. Domžalski orožniki, ki so bili kmalu na mestu, so uvedli obsežno preiskavo, vendar se jim do danes še ni posrečilo ujeti roparskega morilca. O Sotlarjevih so ljudje govorili, da imata precej denarja in tega se je neznani zlocinec hotel polastiti. Zločin je v vsej okolici povzročil veliko vznemirjenje in sočutje. Sotlarjeva sta oba zelo verna in poštena človeka. Ljudje domnevajo, da je roparski napad izvršil nekdo, ki je oba starčka dosedaj že štirikrat okradel.
Nevaren požar v Grobljah
V	torek zvečer (23. marca) okoli tri četrt na 11 je ua še nepojasnjen način začelo goreti zidano gospodarsko poslopje samostana v Grobljah. Poslopje stoji med cerkvijo in hlevi V poslopju je bilo precej žaganja, stelje, pod streho nabito polno slame pri tleli pa tudi 5 vozov, od katerih sta bila dva s' trugami peska, ki ga vozijo za nasipavanje cest. Poslopje je bilo takoj v celoti v plamenu. Komaj so domači in najbližji okoličani opazili požar, so rdeči zublji že dosegli višino cerkvenega zvonika in razsvetljevali okolico daleč okoli. V Domžalah so začele klicati na pomoč tovarniške sirene. Peš in na kolesih so pritekli okoličani in začeli požrtvovalno pomagati pri omejitvi požara, kajti iz gorečega j>oslopja itak ni bilo mogoče ničesar rešiti. Največja nevarnost je bila, da se ogenj ne bi razširil na hleve ter ostala poslopja. Hlevi so komaj kakih 6 metrov oddaljeni od zazganega poslopja.
Prvi so pritekli domžalski gasilci s svojo mo-torko. Ker niso mogli takoj dobiti obalnega voznika. so se sami vpregli in privlekli brizgah» ter takoj napeljali močan curek vode iz vodnega rezer-varja pri tiskarni na vroče dele zraven stoječega hleva in nato na goreča mesta. Za njimi eo prihiteli še gasilci iz Stoba. z Vira, s Homca in iz Mengša. Ob 1 je bil p°žar "gascn-
Na kraj požara so dospeli tudi domžalski orožniki pod vodstvom komandirja g. Skoka ter takoj začeli s preiskavo o vzroku požara. Suni je lete takoj na brezposelne, ki vsako noč prenočujejo v Grobljah iu jih je bilo čez zimo dnevno 10-1/v V zadnjih tednih so jih orožnik, nekajkrat pregledali. Pred dnevi so med njimi zasledili nevarnega zločinca. Možno le torei. da se ie skrival splazil
v to poslopje tudi tak brezposelni. Zažgal je morda po nesreči, ni pa izključeno, da iz hudobije. Preiskave se vodijo tudi v drugih smereh. Vendar kakega otipljivega sledu ni. Škoda je večjidel krita z zavarovalnino pri Vzajemni zavarovalnici.
— Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in
glavobolom je naravna »Franz-Joselova» grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Joželova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Offl. rej. S. br. 30174/35.
Posmrtni in bolniški sklad dri. in banovinshih uslužbencev
Podporno društvo državnih in lianovinskih uslužbencev dravske banovine v Ljubljani je imelo preteklo nedeljo svoj 7. redni letni občni zbor, ki ga jo vodil predsednik Dolžan Janko, ki je po uvodnem fiozdravu povdarjal važnost in veliki so-cijalni pomen društva zn celoktipno državno in banovinsko uslužbenstvo, ker nudi članstvu v času bolezni brezplačno zdravljenje in brezplačno dobavo zdravil, svojcem pa v slučaju smrti člana po-smrtnine do din 5000.
Iz tajnikovega poročila, ki ga je podal Markič Viktor, je razvidno, da je v posmrtnem skladu vpisanih 1510 članov, od katerih je v bolniškem skladu, čigar članstvo je vezano lia članstvo v fiosmrt-nem skladu, včlanjenih 896 oseb. Tekom leta je umrlo 8 članov. Društvo je v več primerih uspešno l>osredovalo pri kr. banski upravi v Ljubljani za znatno znižanje oskrbnin v zdravilišču na Golniku.
Blagajnik Bischof Viktor je podal izčrpno sliko letnega računa ter obrazložil vse jxisamezne postavke bilance. Za ordinacije zdravnikov je izplačalo društvo 77.970 dinarjev, za dobavo zdravil 86.139 dinarjev, za porodniške podpore in za višinsko zdravljenje pa 6 172 dinarjev. Na posmrtni-nah je izplačalo društvo v lotu 1936 40.000 dinarjev. Celotno društveno premoženje je poročal Čosnik Mirko, da je društveno poslovanje v najlepšem redu ter je predlagal odboru razrešnico s pohvalo, ki jo je občni zbor izrekel soglasno. Pri nato sledečih dopolnilnih volitvah sta bila odbornika Ko-kot Ferdo in Poje Janez, ki jima je potekla funkcijska doba, ponovno soglasno izvoljena v odbor. Prav tako namestnika Korošec Blaž in Kunnver Franc ter revizorja Zajec Albin in Česnik Mirko.
Občili zbor je sprejel sledeče predloge odbore: 1. Za vsako prejelo zdravniško in lekarniško nakaznico morajo člani tudi od 1. I. 1937 dalje do-plačevati po din 5. — 2. Preko letno jiorabe v znesku din 400 se tnore posamezni član okoristiti z ugodnostmi bolniškega sklada le z odobritvijo društvenega odbora — 3. Onim, ki pristopijo v društvo do 30. VI. 1937, se dovoli znižana pristopnina po din 40, izrednim članom (otrokom) po din 10.
__4. Vstop v društvo se dovoli le osebam, ki niso
še prekoračile 45. leta starosti. Le organizacije državnih in banovinskih uslužbencev, ki se prijavijo v društvo najpozneje do 30. VI. 1937 v skupinah z najmanj 50 osebami, so sprejmejo v društvo ne oziraje se nn starostno dobo svojih članov, vendar le jwd jwgojem, da nI med njimi nad četrtino čez 45 let starih oseb.
Poizvedovanja
lapestna brUjantna ura Jo Min izgubljena «Inočl na poti o«I Mirja do glavnoga kolodvora. Najditelj s« naproša, 'la Jo odda proti nrlmcrnl nnsrrnđl na pollcl.1l. Pozor pred nakupom!
Maribor
Občni zbor mariborskih gasilcev
Maribor, 24. marca. Snoči je bil ponovni občni zbor mariborske gasilske čete [>od vodstvom predsednika bančnega ravnatelja llogdana Pogačnika, ki jo uvodoma povedal, da je župa prvi občili zbor razveljavila ter odredila njegovo ponovitev. Sledila so poročila fiinkcijonarjev, ki so bila ista, kakor na prvem občnem z.lwru, o katerem smo takrat obširneje pisali. Pred prehodom k volitvam novega odbora je jiodal v imenu članstva .lovčič naslod-njo izjavo: Na sestanku rednih članov dne 22. tega meseca je bilo soglasno ugotovljeno: 1. da so dogodki na zadnjem občnem zboru, ki se je vršil dno 3. februarja, bili povzročeni samo zaradi nesporazuma in . ker ni bilo prehodno potrebnih razgovorov. 2. Po zaslišanju vseh rednih članov čete til nikakih sporov v Četi in če so kateri bili, so bili na tem sestanku likvidirani. 3. Članstvo je na sestanku soglasno sprejelo kandidatno listo zn četno upravo, ki bo predložena občnemu zboru. 4. Z ozirom na tovariško soglasnost je predsednik čete Bogdan Pogačnik izjavil, da je pripravljen prevzeti zopet predsedstvo čete s predlaganimi poslovalci. Poveljnik Ranišak je nato prečital kandidatno listo, ki je bila soglasno sprejeta. *
m Mestni župan dr. Juvan je odpotoval službeno v Belgrad ter ga nadomešča v vodstvu županskih poslov podžupan Franjo 2ebot.
m Puškinovo proslavo so danes dopoldne v Kazinski dvorani priredili dijaki realne gimnazije. Pozdravne besede je spregovoril prof. dr. Janko Kotnik, vee ostali del pestrega eporeda pa eo Iz-borno podali dijaki sami. O Puškinu je govoril di-jak-frančiškan Čokan, ki je navzočim dijakom razgrnil življenje in delo velikega ruskega pesnika. Z občutkom so dijaki in dijakinje deklamirali Puškinove pesmi v ruščini in v slovenskem prevodu, glasbene točke pa so dijaki izvajali tako dovršeno, da tudi izvežbani godbeniki ne bi mogli boljše. Ob koncu proslave ee je dijaStvu za trud in agilnost zahvalil ravnatelj dr. Heric.
m Obmejni promet v februarju je pokazal za ta mesec precejšnjo živahnost. Preko Maribora je prekoračilo severno mejo 8349 oseb, od tega je prispelo v državo 3818 ljudi, odpotovalo pa v inozemstvo 4531. Med došleci so na prvem mestu Avstrijci, odpotovalo pa je iz države največ Jugoslovanov.
m Velikonočni repertoar gledališča je pester. Na velikonočno nedeljo popoldne se vprizori opereta »Zemlja smehljaja«, zvečer ob 20 pa je premiera drame »Sveta Ivana«. Na velikonočni ponedeljek bo popoldne Nušičeva komedija »Dr.«, zvečer pa Rasbergerieva opereta »Rdeči nageljni«.
m Kulturno delo francoskega krožka. Pod vodstvom agilne predsednice, goepe Maistrove, je imel francoski krožek v Mariboru evoj redni letni občni zbor. Iz poročil društvenih funkcijonarjev je bilo razvidno izredno pomembno kulturno delo, ki ga krožek vrši. Za bodoče leto si je nadelo društvo kot program pritegnitev v svoj krog tudi tistih, ki hočejo, da ostane prijateljstvo z našo naj-zvestejšo zaveznico Francijo vedno živo in dela-tvorno. Izvoljen je bil končno zopet dosedanji odbor, v katerega je prišla še mesto obolele gospe JJernčeve gospa prof. Vogelnikova.
" m Za in proti odcepitvi Tezna od PobreXja. Na Teznu se je pojavila akcija za odcepitev ka-taetralne občine Tezno od Pobrežja ter zopetna vpostavitev samostojne tezenske občine. Pobirali so so tudi že tozadevni podpisi, proti odcepitvi pa je nastal sedaj nepričakovano odpor pri tamošnji industriji in pri posestnikih, ki navajajo, da bi ee z vpostavitvijo občutno zvišale občinske doklade. V kratkem se bo sedaj vršil sestanek vseh občanov, na katerem bodo razpravljali o vprašanju odcepitve.
m Smrt kosi. V bolnišnici je umrla v starosti 71 let zasebnica Marija Mohar. — Pogreb tragično umrle posestnice Suzane Kurbus iz Lokavca, ki je podlegla etrelom, katere je sprožil na njo njen lastni mož — o žalostnem slučaju smo poročali v včerajšnjem »Slovencu« — bo danes popoldne ob 3 na pobrežkem pokopališču. — Naj počivata v miru!
m Ljudsko univerza. Prihodnja prireditev bo v petek, 2. aprila in sicer se vrši v Kazinski dvorani koncert »Nova francoska glasba«. Prireditelj večera je izboren naš pianist L. M. škerjano iz Ljubljane. Dne 9. aprila bo 15. letnica Ljudske univerzo. Predaval bo pisatelj Fr. Finžgar o temi: Zvestoba narodu in zemlji.
m Sladki kmečki kruh, — Pekarna Rakuša, Koroška cesta.
m Perutnino v veiiki izbiri in posebno znane klobase za velikonočne praznike dobite v trgovini Travizan, Stolna ul. 4.
m Drzen vlom je bil izvršen sredi mesta v opoldanskem času na najprometnejši točki — v drogerijo Kane na vogalu Slovenske in Gosposke ulice. Vlomilec je odprl vrata v drogerijo s ponarejenim ključem, izpraznil registrirno blagajno, v kateri je naše! 1400 Din gotovine, ter zopet mimo odšel. Zaenkrat manjka za njim vsaka sled.
m Izgubila se je od trgovine »Bata« do stolne cerkve listnica z večjo vsoto denarja, raznimi službenimi legitimacijami in drugimi listinami. Najditelj se naproša, da vrne veaj legitimacije in listine na naslov, ki je na pismu med lietinami, denar pa si lahko obdrži, če ga je potreben.
MatibecsSic glcđnltšli
Cetrtok, potok, sobota: Zaprto.
Nedelja, 28. muren oh 15: Drieln smehljaja. 7.nlžone oeno. — Ob 'JO: Sveta Ivana Premiera. Ponedeljek, 29. mnrna ob 1Л: «DB«. Zniianc cene, Ob 20: llrlcčt nageljni.
St. Vid nad Ljubljano
Vojna drama »Konec poti«, ki jo je vprizorila Blaž Potočnikova čitalnica na Cvetno nedeljo, je prav lepo uspela. Stari vojaki smo strašne pretekle čase kar doživljali v duhu. — V zadnjem času sc tudi po naših krajih pojavljajo večje in manjše tatvine, tako na Glinci, v Podutiku in drugje. Nekje so pokradli vse kure, drugje enako, a pustili petelina ter mu na rep privezali listek z napisom: sedma »Ne kradil« — V torek pa so si znali vlomilci vprav na raliniran način pravoščiti gostilno g. Jagra. Med 1. in 2. uro zjutraj so si s ponarejenimi ključi odprli gostilniške prostore, mesnico in shrambo za jestvlne. Odnesli so več gnjati — šunke, preccj masti, sira sladkorja 5 kg, cigar, cigaret in drugih užitnih dobrot. V posmeh vsemu so v gostilni jiopili nekaj litrov vina. Da jih ne bi mogli domači pregnati, so jim zaklenili vhod i i I. nadstropja, luč na dvorišču pa ugasnili. Ko 6o se do dobra okrepčali, so odnesli bogat plen ne-znanokam, prazen koš pa vrgli za garažo g. Magistra. Upamo, da jih roka pravice dohiti. Nenadni tatinski nočni obiski kličejo po izdatnejši nočni straži v katerikoli obliki ter primernejši nočni razsvetljavi.
Pomlad prihaja!
A.<$
Skabernè
LJubljana
Cette
c Služba boïja na veliki »eden. Jutri, na veliki petek se začno v farni cerkvi sv. obrodi ob 7 zjutraj; na veliko soboto ob 6 blagoslov ognja, velikonočne sveče in krstne vode. nato slovesna sv. maša, ki se bo jiričela okrog 7. Popoldne blagoslov jestvin ob 2 v Marijini in ob pol 3 v farni cerkvi. Velikonočna procesija bo v farni cerkvi ob pol 6 in ee bo raz.vila skozi Gosposko ulico, po Dečkovem trgu. Prešernovi ulici, Glavnem trgu; pri oo kapucinih bo Vstajenje ob 4. Na velikonočno nedeljo ob 10 slovesna sv. maša, pojioldne ob pol 3 pridiga in darovanje za uboge. Na velikonočni ponedeljek v slučaju lepega vremena ob 10 sv. opravilo pri Sv. Miklavžu, v farni cerkvi pa ob pol 11 tiha sv. maša.
c Opomin nnvijalrom cen. Iz raznih strani prihajajo tožbe o prevelikem navijanju cen zlasti pri mesnih izdelkih. Mesarjem jo dovoljena naslednja razlika med nakupno ceno živo vago in prodajno ceno: za prvovrstne pitane vole in telleo 05%, druge vrsto vole in telet 105—110%, mrštive vole in telice 115—120%, debelo kravo 115%, srednjo krave 125- 135%, mršave krave od 140—150%, debele bike 110%, srednje bike 115%, teleta prve vrste 56%, toleta drugo vrele 64%. Pri nas se mesarji ne drže teh odstotkov, n. pr. teleta kupujejo mcearji po deželi po 4 do 4.50 Din, telečje meso pa prodajajo po 12—14 Din, govedino kupujejo po 3—3.50 Din, prodajajo pa jio 10 Din. Želeti ie, da bi mesarji nikjer ne prekoračili dovoljenih odstotkov.
c Spomladansko gramoirnje test. Na svoji zadnji eell je sklenila meetna občina, da bo posipala lepo število cest in ulic. Za j>osipanja je odobrila mestna občina znesek 150.000 Din. Razglas za dobavo gramozni za to ceete je razpiean na občinski deski.
c Napad v gostilni. V ponedeljek zvečer okrog 11 so prišli v buffet g. Bana, gostilničarja in trgovca v Vojniku, trije razgrajači — domačini in začeli izzivati gospodarja in gospodinjo. Ko pa je gospodar zahtoval drugačno obnašanjo v svojem lokalu, eo ga hoteli napasti, prav tako tudi njegovo gosjro. K eroči pa sta jim ušla v zgornje prostore. Ker se niso mogli razgrajači nad njima znesli, so pograbili etolo in pobili šipe na vratih in oknih in fie nekatero druge etvari. Skoda znaša okrog 800 Din. Razgrajača je orožnišlvo aretiralo.
c Mariborska poslovalnica ohrtno-pospešoTal-nega zavoda sporazumno s Tvornico za dušik d. d., priredi v Celju od 6. do 17. aprila aulogeno-varilni tečaj, v katerem se bo podučevala praktično in teoretično moderna varilna tobnlku od prvih počet-kov do specijalnih del. Tvrdko ii. osebe, katere so žele udeležiti tega tečaja, naj evojo udeležbo prijavijo najkasneje do 28. t. ni. pri Celjekem združenju kovinarjev in kolarjev, ali pa direktno pri Mariborski poslovalnici obrtno-pospešovalnega zavoda, število tideležencov jo maksimirano. Natančnejši pogoji za aktivno udeležbo pri tečaju se dobe pri Coljskeni združenju kovinarjev. Oni, kateri so tečaja ne bodo aktivno udoleževall, pa imnio zanimanje za razvoj te moderne tehnično veščine, se vljudno vabijo, da se udeležnjojo 6trokovnth predavanj, katera ee bodo vršila s pomočjo ekioptičnih «lik, vsak dan in sicer v pozno popoldanskih urah. Vstop k tem predavanjem Jo vsakomur dovoljen. Priporočamo to obrtno-pospeševalno akcijo, ki je namenjena povzdigi in napredku domače obrti, predvsem kovinarjem, pa tudi praktičnim tehnikom. inženjerjem in obratovodjem.
c Kino Metropol. Danes ob 16.15. 18.15, 20.30 »Vaški zdravnik«.
Cadrant
Naše Katoliško prosvetno društvo si je v gve-sti svoje velike naloge, ki jo mora vršiti med ljudstvom, osobito med mladino. K temu plemenitemu smotru sodelujejo z vzgledno požrtvovalnostjo najboljše prosvetne sile toga kraja. Na Jo-žofovo je društvo obhajalo svoj katoliški prosvetni praznik. Cerkveni govor je imel predsednik Prosvetne zvezo g. dr. llohnjec. Vsi člani in članice Prosvetnega društva so pristopili k mizi Gospodovi ter prejeli sv. obhajilo. Mogočen vtis na ljudstvo je napravilo zborno ljudsko petje, ki so ga prav lepo proizvajali člani in članice društva. Popoldne je društvo vprizorllo v Katoliškem prosvetnem domu Iojh), učinkovito delujočo Silvin Sardenkovo versko igro: >Mater dolorosa« v režiji gospe učiteljice Anke Mnjorič. ki je vprav Izvrstno podala naslovno vlogo. Tudi oslalc vlogo so bile v prav dobrih rokah. Pred igro je g. duh. svetnik Franc Hohnjer v |K>ljudno nazorni besedi rnztomačll vse bino igre. Vprizoritev, ki je napravila na občinstvo globok vtis, se je na cvetno nedeljo ponovila. Ob tej priliki so nns tudi obiskali zastopniki sosednih prosvetnih društev, za kar jim bodi hvala.
Odlikovanje. Načelnik Kmečke zveze in obenem načelnik krajevne organizacijo JRZ Ignac Potočnik je bil odlikovan г redom sv. Save V. stopnje. V nedeljo, 14. marca, mu jo gospod okrajni načelnik Matija Malešič v prisotnosti vseh občinskih odbornikov izročil odlikovanje ter Je pri tej priliki poudaril veliko zasluge odlikovanen kot vneleira zadružnega delnvca — že dolgo let je načelnik tukajSnje posojilnice — In vzornega kmetovalca. Našemu vrlemu pristašu, delavnemu in uglednemu Ignacu Potočniku naše srčne čestitke!
— Pri snprijo motnjah ♦ preba»! vzemite zjutral aa prazen želodec kozarec naravne »Pr.me-Josel grenčleet.
Gledališče in koncerti
Koncert mariborskega klavirskega tria
Važen dogodek, ki upravičeno zasluži našo največjo pozornost in ki ga moramo z velikim veseljem pozdraviti, je bil koncertni nastop novega mariborskega klavirskega tria, ki nam obeta za bodočnost mnogo lepega v našem mariborskem glasbeno-kulturnem življenju.
Mlado, na novo se porajajočo glasbeno edinico sestavljajo gg. dr. Roman Klasinc (klavir), Taras Poljanec (violina) in Oton Bajde (čelo). Upamo, da je bil ta njihov prvi koncertni večer krstni nastop, kateremu bodo po pogumno začrtani poti sledili redni novi, v katerih nam bodo lahko mladi glasbeniki odkrivali v vedno popolnejši obliki vedno nove glasbene umetnine.
Njihov samostojni koncert, ki so ga priredili v sredo, dne 17. marca v veliki kazinski dvorani ob dokai številni in odlično izbrani udeležbi, je temu lahko zanesljiv dokaz. Saj je kljub nekaterim nepopolnostim, ki so spričo začetnega udejstvova-nja takšne edinice povsem razumljive, v lepi in dovršeni obliki uspel.
Na spored so vzeli Beethovna (Trio op. l,št. 3), Schuberta (menda Sonatino, ne Sonato? za klavir in violino) ter Dvoraka (Dumky, trio op. 90).
V	izvedbi gre med posameznimi člani tria prednost vsekakor g. dr. R. Klasincu, ki imenitno obvlada tudi najtežjo klavirsko tehniko, pa mu na drugi strani vendar ton ne poje še dovolj blagoglasno. Togosti tona — bi dejaii — je še nekoliko preveč v njegovem igranju. Človek pogreša pri njem le še tiste doživete prepričevalnosti, ki je porojena iz umetnikove notranje stvariteljske sile in ki je tudi v najpreprostejših, najelementarnejših oblikah vsebinsko tako polna in bogata ter ve toliko povedati, da poslušalca ob prvih zvokih spontano prevzame in potegne za seboj. Na nekaterih mestih smo v sporedu to sicer doživeli, a vendar ne še v zadostni meri. Zelo dobra in primerno diskretna je bila klavirska igra v primeri s celotno ubranostjo tria. Prešibak pa je bil V prvih dveh točkah čelo, ki se je uveljavil šele v Dvoraku s svojo vodilno vlogo v prvih dveh stavkih (Lento maestoso in Andante).
V	glasbeni interpretaciji je bilo čutiti mnogo skupnosti in ubranosti. S stalnim in trajnim udej-stvovanjem tria pa bo enotnost podajanja prišla gotovo še do popolnejše veljave, tako da bo igranje vseh treh kot izliv skupnega in homogenega doživljanja. Kajti tokrat je bila n. pr. v Beethovnu njegova značilna izraznost medla in premalo podčrtana; tudi v Schubertovi Sonatini ni zaživela prava in resnična komponistova duša — v tem smo čutili skoro nekoliko površnosti. Polna ubranost je resnično zazvenela v bogato in slikovito se prelivajočih harmonijah prvih stavkov Dvora-kove Dumkv. Navzoči poslušalci so z očitnim zanimanjem sledili izvajanju tria ter ga nagradili s toplim in zaslužnim priznanjem ter odobrava-
njem.
Bb.
Produkcije šole
Glasbene Matice
Šola Glasbene Matice je manifestirala svoj pouk z nekaj lepo uspelimi javnimi produkcijami.
—	Prva je predstavila uspehe, ki so se javili v delu na otroškem glasbenem vrtcu. Po Uvodnem govoru gdč. Mahkotove so nastopili malčki posamič in v skupinah ter v petju, plesu in v dekla-macijah dokazovali svojo ljubeznivo vnemo za tako >umetniško« udejstvovanje, kar je bilo prav ganljivo in vzpodbudno. Tako delovanje ima zelo obsežen in odgovoren delokrog, v kolikor gre tudi za organiziranje glasbenih sposobnosti in svoj-stev v malo zavedni otroški duši.
Druga produkcija je posegla že stopnjo više in je pokazala, kako si utira mladina j>ot k višjim stopnjam glasbene umetnosti na najrazličnejših osnovah. Dolga vrsta malih solistov je zapustila zelo povoljno sliko vsestranskega dela in uspehov, ki so mestoma že kar presenetljivi z ozirom na to, kako so se utrinjale reproduktivne iskre nedvomnih mladih pianističnih in violinističnih talentov.
—	V produkcijo je lepo uvedel skrben govor, s katerim je skuša! osvetliti pouk na glasbenih zavodih Pavel Šivic.
N tretji in poslednji produkciji, katero je z zanimivim govorom o ansamblskib (skupinah) vajah in o obstoječih možnostih domačega igranja uvedel L. M. Škerjanc, so se končno razkrili lepi sadovi skupinskega umetniškega študija najmlajšega naraščaja, deloma na vokalnem, deloma na instrumentalnem polju. — S silno obsežnim mladinskim zborom je izvedel najprej zborov vodja Viktor Sonc vrsto slovenskih mladinskim zborov v stilni mešanici, ki so jo sestavljale skladbe starejših in najmodernejših domačih sklaadteljev. Izvedba, ki je zahteval marsikaj trdega dela za pripravo, j ebila na dostojni višini. Kar je bilo nekoč ze ugotovljeno glede prečiščenja zbora, to je še vedno spodtika — seveda s čistega umetniškega stališča, ki pa utegne tukaj stopiti v kompromis s stremljenjem, da si mladina v čim večjem številu pridobiva sposobnosti nastopanja v skupinskem izvajanju — Drugi del produkcije so sestavljale orkestralne točke, ki jih je pod vodstvom dirigenta Karla Jeraia izvedel nekoliko dopolnjen mladinski orkester šole Glasbene Matice. Prikupno je bil sestavljen spored iz skladb raznih časovnih stilov od prvih izrazitih početkov samostojne orkestralne glasbe do naših časov; seveda se je dirigent pri zadnji točki nekoliko pošalil. — Izvedba pestrega sporeda je bila lepo izoblikovana in je dihala iz podajanja ljubezen do u elnosti in spoštovanje do njene pristne podobe.	V. U.
Si>. Boštjan iz predmestja na celjskem odru
Čeprav pozna svetovna literatura veliko pisateljev in še več del, ki iščejo jiravo podobo delovnega ljudstva, čeprav se ta dela problematiki časa več ali manj približujejo, ji dajejo njen stvarni obraz in še kažejo na tisto, kar jo ustvarja in poostruje, se mi zdi Ilerwigov »Boštjan iz predmestja« edinstven, v svoji krščanski osnovi najbolj jedrnat in jasen. Boštjan, menih — delavec, ne živi iz materijalnih prilik, njega ženo in vodi v življenju njegova duša in Ikig v njej. Boštjan, duhov-nik-proletarec, ne pridiguje, ne sodi, on nosi v svojih delih lik Kristusa, s svojimi dobrimi rokami in čistim srcem riše njegovo lice v duše delavcev in jim ga približuje. Boštjan ni oseba, je krščanski socialni program, je vademecuni današnjemu katoliškemu človeku, posebej katoliškemu intelektualcu, ki ne le da ne zna v teh razrvanih razmerah «vti drugim luč, temveč pada v iste grehe s tisoči in tisoči, ki je v njih tema.
Jugoslovanska strokovna zveza, ki je Be-noit-ovo dramatizacijo Boštjana iz predmestja dala na celjski oder, je storila s tem svojo lepo dolžnost: v žal. premajhno število poslušavstva je dahnila loplo. čiste misel, ki želim, naj ne bo brez plodu.
Kar zadeva tehnično plat predstave, imam v
vidu težke razmere, s katerimi se ima boriti vsak naž amaterski oder, posebej delavski oder. Zdi so mi, da je v Jugoslovanski strokovni zvezi že nekdo, ki se je tem problemom približal in jih čuti, kei bi sicer Boštjan v Celju ne zaživel niti na deskah. Ta in vsak, kdor živi z delavskim in ljudskim teatrom sploh, mora nujno zadeti ob dejstvo, da bolehajo naše amaterske igralske družine na nesistematičnem delu, ki le periodično zaposluje ad hoc zbrane igralce, kar pač pušča na predstavah občutne jKisledice.
To se je poznalo tudi nedeljski prireditvi Jug. strok, zvezo. Nad vso igro je doininiral Boštjan (Jurač), premalo umirjen in prepričevalen, a močan dovolj, da je ušel slabotni režiji. — Skupinski nastopi so trpeli na nesigurnosti. Scenerija je bila izredno slaba, kar je spričo niaterijala, ki je na razpolago, razumljivo. Mogoče bi bilo rešiti to vprašuje z zavesami,
Družini Jug. strokovne zveze bi želel, da bi prihodnja predstava, ki naj se od te ideološke linije ne odmakne, pokazala tudi več tehnične na-obrazbe.	F. F.
Zbor učiteljev meščanskih šol v Celju
V	soboto so se sestali v Celju učitelji meščanskih šol dravske banovine v izredno lepem številu k svoji letni skupščini. Zborovanju je prisostvoval prosvetni inspeklor kr. banske uprave g. prof. Dolenc. Predsednik je uvodoma prav toplo (»ozdravil g. inšpektorja z željo, da tolmači oblasti vse predloge, ki se bodo obravnavali. Kot prva točka dnevnega reda je bilo na vrsti predavanje učitelja Žerjava iz. Maribora o učnih knjigah. Predavatelj so je zavzemal za uvedbo novih didaktičnih snovi v naših učnih knjigah, ki so bili doslej le »učbeniki« v pravem pomenu besede, ne [ia vodniki k samostojnemu delu učencev. Predavanju je sledila živahna debata, ki je sicer v jedru odobravala izrečene misli, vendar so se oglašali pomisleki, ker sedaj veljavni učni načrt to otežkočuje. Višek razpravljanja dnevnega reda je bilo obravnavanje stanovskih vprašanj, zlasti tistih, ki se tičejo napredovanja učiteljstva meščanskih šol. Ugotovljeno je bilo, da je učiteljstvo meščanskih šol, dasi se zahteva od njega višja izobrazba. ki jo more doseči le s študijem na višji pedagoški šoli. Dejansko ne more doseči niti tistih pravic, ki so mu z zakoni in naredbami zagotovljene. Zato mora z neomajno voljo nadaljevati borbo za svoje osnovne pravice ter z nezlomljivim idealizmom vršiti še nadalje svoje težko delo.
Urednik in upravnik mladinskega lista »Razor« sta fioročala o stanju lista ter ugotovila, da se stalno jzboljšuje tako glede kvalitete kot po številu naročnikov. Sklenjeno je bilo, da se prenese celotna uprava lista iz Maribora v Ljubljano v upanju, da bo to dvignilo kakovost in iinančni položaj lista.
Med zborovanjem sta prispela tudi predsednik združenja g. Rukavina iz Zagreba ter tajnik sekcije za savsko banovino. Predsednik Rukavina je podal marsikatera zanimiva pojasnila glede jxiloža ja učiteljstva meščanskih šol. Kljub trenutnemu neugodnemu jjoložaju je treba vzdržati borbenost in optimizem, ker je g. prosvetni minister obljubil, da se bodo vsa pereča vprašanja uredila z novim zakonom, ki se bo z uredbo uveljavil še v teku tekočega šolskega lela.
Po določitvi delegatov za letni kongres v Zagrebu, ki naj iznova potrdi kompaktnost celotne organizacije, se je zborovanje zaključilo po 5 urnem napornem delu. Ali pa bo rodilo tudi za-željeni uspeh, bo pokazala bodočnost.
Obrtno sodišče
Odpoved. Odpovedni rok službenega razmerja za delavce znaša po § 243 obr. z. najmanj 14 dni; za nameščence veljajo drugi predpisi. Zakon ne predvideva, v kakšni obliki se mora podati odpoved, ustno ali pismeno, nejx)sredno ali po pooblaščencih, zadostuje, da ena stranka drugi na razumljiv in resen način priobči svojo voljo, da hoče službeno razmerje razvezati in da za to izjavo druga stranka točno izve. Nekatere tvrdke, posebno v stavbinski in gradbeni stroki, ki zaposlujejo veliko število delavcev, so vpeljale kaj enostaven način od|x>vedi. Običajno je vsako drugo soboto zvečer po končanem delu izplačilo. Za vsakega delavca je pripravljen ovitek, na katerem je z mehko štampilj-ko odtisnjeno število ur, skupni zaslužek, odtegljaj za bolniško blagajno in davek ter čisto izplačilo v znesku toliko in toliko. Po vsem tem je pa še »14 dnevna odpoved«. To se ponavlja vsako drugo soboto pri izplačilu. Ob taki priliki je nekoč rekel palir nekaterim delavcem, da je danes za njih službeno razmerje končano, da prihodnji ponedeljek ni treba priti več na delo. Eden izmed delavcev pa ni bil s tem zadovoljen, pač pa se je obrnil na obrtno sodišče in vložil tožbo za izplačilo odškodnine za 14 dnevni odpovedni rok, ki mu gre jx> § 241 obr. z. Trdil je, da je bil predčasno odpuščen brez važnega razloga. Pri razpravi tožena tvrdka ni hotela tožniku priznali nikake odškodnine in trdila, da je imel tožn;k itak vsakih 14 dni odpovedano službo, kakor tudi vsi drugi delavci in da je to tudi običaj pri tej tvrdki. Sodišče je smatralo, da je odpoved v taki obliki veljavna in je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Vsled tožnikovega priziva je prizivno sodišče obsodilo toženo tvrdko v plačilo odškodnine za 14 dni iz razlogov, da označba »14 dnevna odpoved« ni dovolj jasna, da bi se mogla smatrati kot pravilna od|>oved, iz nje le izhaja, da obstoja med strankama 14 dnevni odpovedni rok; jrosebno pa se ne more smatrati take štampiljke za pravilno odpoved, ker je toženka navadno na vse plačilne vrečice pritiskala tako štampiljko.
Vurberg pri Ptuju
V	petek, 19. marca ie bil občni zbor tukajšnje protituberkulozne lige. Predsednik, g. dr. Bol. Mo-lokulak, ki je ob enem vodja protituberkuloznega dispanzerja v Ptuju, nam je živo orisal delo v boju zoper jetiko v ptujskem okraju. Navedel je veliko število bolnikov, ki so iskali pomoči v dispanzerju, in kako se jim je pomagalo. Povabil je navzoče, da pristopijo kot člani k domači proti-tuberkulozni ligi, ker s tem korisiiio narodu. Je-tika je namreč socialna bolezen. Vsi prisotni so bili za jasna izvaianja priznanemu strokovnjaku hvaležni. Tajnica ie poročala o uspešnem delu lige. G. doktor zdravi brezplačno domače revne in bolne na pljučih ter šolske otroke vsako eredo od 10—12. Šolski otroci so popili z vidnim uspehom že 20 kg najfinejšega ribjega olja. G. blagajnik je poročal, da ima liga trenotno 55 članov in jc vse navzoče povabil, da pristopijo k njej. Mi le želimo ligi in njenemu predsedniku veliko uspeha v boju proti tej nevarni bolezni.
Spet
SK Orient (Sušah) v Ljubljani
Za velikonočne praznike gostuje v Ljubljani elitno sušaško moštvo Orijenta proti agilnemu ZSK Hermeeu. Da je moštvo v odlični formi nam pričajo lepi rezultati, ki jih je doseglo proti Sla-viji (S) in Concordiji. Ker zaigra Hermes res lepo v prijateljskih tekmah, bomo imeli priliko prisostvovati lepemu nogometu.
Mladinski dan v Ratečah
Športni klub v Ratečah-Planici je priredil preteklo nedeljo, dne 21. marca mladinski dan s skoki, smukom in slalomom. Skoki so bili izvedeni na 25 meterski skakalnici Združenja smučarjev Planica, smuk in slalom pa na severnem podnožju Ponca, na Goričicah. Tekmovalo je v skokih 13, v smuku in slalomu pa 27 tekmovalcev, domačinov, ki eo bili razdeljeni v skokih na skupini A in B (mladino od 14 do 18 in mladino od 12 do 14 let), v smuku in slalomu pa še na skupino C (na mladino izpod 12. leta). Za skupini A in B je bila odrejena proga za smuk v dolžini ca. 800 m in z višinsko razliko 250 m, za slalom pa v dolžini ca. 600 m in z višinsko razliko 200 m; za skupino C je bila določena proga za smuk v dolžini ca. 580 m in z višinsko razliko 150 m, a za slalom v dolžini ca. 300 m in z višinsko razliko 100 m.
Kljub slabemu južnemu snegu so bili tako v skokih kakor v smuku in slalomu doseženi ko dobri uspehi. Najdaljši skok v skupini A je bil 18 m (Mežik Janez), a v skupini B — 17 m (Mežik Jože). Najboljši čas v kombinaciji (smuku in slalomu) v skupini A je znašal 2,32 min. (Ko-pavnik Lojze), v skupini B 2,20 min. (Mežik Jože) in v skupini C 1,19 min. (Mežik Jože ml,).
Pri razglasitvi rezultatov so bili v vsaki skupini najboljši tekmovalci obdarovani s primernimi darili, za katere so blagodušno prispevali sami Ratečani, za kar jim bodi izrečena prisrčna zahvala, ker eo tako vidno podprli svoj domači klub.
Občni zbor kolesarskega društva
,Sava"
XII. redni letni občni zbor kolesarskega društva »Sava« se je vršil preteklo nedeljo v gostilni pri »Amerikancu« v Ljubljani ob veliki udeležbi članstva.
Občni zbor je vodil neumorni predsednik gospod Batjel 1er ee uvodoma spomnil prerano umrlega člana tov. Dachsa. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da se društvo vedno lepše razvija ter tudi poročilo blagajnika g. Lazarja je bilo zadovoljivo.
G. Križnar kot revizor izjavlja, da je društvene knjige pregledal, jih našel v najlepšem redu ter predlaga celokupnemu odboru absolutorij, kar je bilo soglasno sprejeto.
Nato so sledile volitve ter je bil eoglasno izvoljen sledeči odbor: za predsednika g. Batjel Franc, v odbor pa: Rozina Ivan, Lazar Ferdo, Mi-lavec Jernej, Kristan Franc, Gregorčič A., Dolenc Janko, Slamič Milko; revizorji: Križnar Ivan, Štu-lar Franc; v razsodišče: Aberšek Vid, Kulot Kari, Ahačič Luka, Jereb Rudi, Južnič Karol.
Pri slučajnostih so se obravnavale nekatere društvene zadeve, nakar se je vršilo žrebanje za lepa praktična darila.
•A
SmuStci klub Ljubljana poziva vse tekmovalce, cla se sigurno udeleže sestanka tekmovalcev v četrtek dne 25, t. m. ob 18 v dumski sobi kavarne Emona. Vsi in točno.
Mengeš
Z velikim zanimanjem smo čakali, kakšna bo predstava Gregorinovega pasijona. Ze več dni prej so bile vse vstopnice razprodane za oba dneva: za sv. Jožefa, posebno pa še za cvetno nedeljo. Vdrugič je bila dvorana polna do kraja. Polni zbranosti so gledalci spremljali sliko za sliko, ki so jih igralci pred njimi odkrivali. Težko je povedati, katera slika je bila najlepša in katera je najbolj genila. Ljubek je bil prizor, ko je Jezus sedel med otroci in ljudi učil. Pozabili ne bodo nikoli onega prizora na Kalvariji in ob Jezusovem grobu.
Ko se je zavesa zagrnila pa je cela dvorana res ubrano zapela kitico primerne postne pesmi ter tako obdržala vtise, ki jih je na gledalce napravil prizor na odru.
Napovedana je bila samo še predstava za šol. mladino na belo nedeljo. Ker pa je bilo povpraševanje po vstopnicah zlasti iz okolice, se na resnično splošno željo predstava ponovi za odrasle na velikonočni ponedeljek popoldne ob 3. Vabljeni prav iskreno vsi.
Razpis
propagandnih smučarskih tekem SK Ilirije
v tekih in skokih.
Športni klub Ilirija priredi 29. marca v Planici propagandne smučarske tokme v tekih in skokih za seuiorj». JuniorJe in mladino.
Seniorskn proga je dolga 12 km, juuiorska 6 km in mladinska 3 km.
Skoki so vršijo na novi 40 m skakalnici v dveh skupinah; v seniorski in mladinski.
Start in cilj za teke je ob 9.45 dopoldne pri domu Ilirije.
Start za skoke ob 13.15.
1'ruvleo nastopu imajo verificirani in neverlfi-cirnni člani klubov JZSZ ter Se noorgahizirani smučarji Itntoč, 1'odkorcnn, Kranjske gore, Mojstrane, in Jesenic.
Prijavnine ni. Prijave se sprejemajo od ljubljanskih smučarskih klubov do sobote 27. marcn opoldne v tajništvu Ilirijo, ftolenburgovu ulica 7/IÏ.. od gorenjskih klubov pa v domu Ilirije do sobote zvečer. Naknadne prijave se sprejomajo v izjemnih slučajih še eno uro pred stnrto > v domu Ilirije.
Žrebanje startnih številk se izvedo v nedeljo oh 19 v domu Ilirije. Rezultati tekmovanja v tekih bodo objavljeni pred domom Ilirijo dopoldne. Rezultati tekmovanja v skokih pa popoldne istotnm.
Zmagovalci v poedinih skupinah bodo primerno nngrnjeni.
Tekmuje se po pravilih JZSZ.
Kaj je s Planico?
Tako se sprašuje dunajski »Šport Tagblatt« in pravi, da je po najnovejših poročilih FISa prepovedala sodelovanje inozemskim skakalcem na treningu v smučarskih poletih, ki bi se morali vršiti v času od 22. do 29, t. m. Kakor znano, bi morali v tem času študirati razni strokovnjaki FISe smučarske polete in velike skakalnice. Če bodo pa sedaj sami člani FISe ali pa domači (jugoslovanski) skakalci v »študijske svrhe« preizkusili mamutsko skakalnico v Planici, je treba še malo počakati. Vsekakor — pravi omenjeni list dalje — se pa smemo veseliti v upanju, da bo Bradlov svetovni rekord tudi to priložnost še preživel.
Uradna vremenska poročila
Zvez- га tujski promet v Sloveniji. Ljubljana, Tujsko-prometne zveze v Mariboru, Jugoslov. Zimsko-športne Zveze, Slovenskega planinskega društva in Meteorološkega instituta ljubi \anske Univerze
Po stanju z dne 24. marcn 1937 ob 7. uri zjutraj.
Hateče-Planica: +2, snoži, 20 južnega snega.
Planica-Slatna': 0, sneži, 5 pršiča na 45 podlage, skakalnici 25 in 40 m uporabni.
Peč, Petelinjek: —2, sneži, 20 pršiča na 110 pod-dlngo.
Pokljuka: —1, 30 pršiča na 70 podlage.
Bistrica, Boh. jez.: -(-ti, oblačno.
Kocbekov dom na Korošici: 210 snegn, pršič.
Frischaufov dom na Okrešlju: 150 snega, pršič.
Mozirska koča: 40 snega, pršič.
Po stanju z dne 23. marca 1937.
Vskovica: 20 pršiča na 40 podlage.
*
(Iz seja n. o. in tehn. o. 18. marca 1937.) Pozivajo se vsi klubi, da zadostijo sklepu JLAZ-e in nemudoma pošljejo preko Zveze naslednje podntko: datum, ko so bili osnovani, datum pristopa In' vse spremembo v članstvu JLAZ-e (izstopi, črtanja itd.). — Pozivajo so naslednji klubi, da praMočasno pošljejo Zvezi v 2 izvodih propoziclje za prireditvo: Jugoslii-vijaCclja za 24. april. Maraton Maribor, za prireditev koncom aprila nli začetkom maja, КОгоГап Ljufeljann, Bratsvo in Litija za 2. mnjn, Mura in Апцјјег za S. mnjn ter Železničar za 9. maja. — Pozivamo SK Planino, da do 1. aprila poda končno izjavo, pod kakimi najnižjimi pogoji stavlja na razpolago Stadion za tro-boj (tekmovnlišče mora biti pripravljeno za tekmovu-nje in odgovarjati predpisom). — SK Korotnn (SK Kranj). Kranj se po čl. 62 kozn. prav. kaznuje z ukorom, ker nI zadostil svojim dolžnostim po pravilih: prijnvn terminov prireditev, pošiljnnje atletov, ki so nastopili v letu 1936 in atletov ki jih žel iimeti verificirane v bodoče predložitev overovljenega zapisnika občnega zbora, ki obravnava spremembo klnbovegn imena. Tem sklepom ima zadostiti do prihodnje seje v i/.ogih nadaljnjim sankcijam. — Pozivamo vse klube, dn do 1. aprila prijavijo vso one ntlete, ki po njihovem mišljenju pridejo v poštev zn reprezentanco Zveze, ki nastopi na troboju Belgrnd. Zagreb, Ljunljnnn od 27. do 29. npriln v Ljubljnni. Isti poziv velja članom tehn. odbora Stnrnšini. Jordanu. Trnčlu, Samudi. Konstituiran je propagandno-tehnični odbor. Za sodelovanje v slednjem se naprosi gg. Kermnvncr, Sanein, Danilo, Megušnr. Letnnr, Oregorin Janez. Fridrih, ravn. Setinn. višji inšpektor Zaje, Verovšek, ing. Knvčič. Grnselti, ban. svetnik Senekovič, vojaško upravo, da delegira enega svojega zastopnika. Tajnik I.
/ISK Primorje, (Centralni odbor). Važna seja centralnega odbora v petek, dne 26. t. m. ob 20 v posebni sobi restavracije Slon Hadi sklicanja klubovega občnega zbora udeležba vseh gg, odbornikov obvozna. Tajnik.
ASK Primorje, (lahko atletska sekcija), četrtek, soboto, ter prihodnji ponedeljek in sredo so na igrišču obvezni cross-conntry treningi za naslednje: Krevs, Krpan. Sraknr Ivan, Kranjec, Tavčar, Pavičevič in Bezlnj. Pere, Berčič in Clorešk naj izvršijo treninge po dobljenih navodilih.
Album planinskih slik 'Iz naših gorn«, ki gn jo založilo Slovensko planinsko društvo je najprimernejše darilo planincu zn velikonočne praznike. Mnogo slike tegn albuma kažejo probujnnje narave, ki so žo uvotjavlja s pestrim cvetjem v dolinah, ko so vrhovi šo globoko zasneženi. Albnm je nn razpolngo v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4.
Smučarski klub Ljubljana. Pozivamo članstvo, da se v čimvečjem številu udeleži pogreba našega zaslužnega člana Bogomira Sramla. Pogreb bo danes ob 15 izpred mrtvašnice deželne bolnišnice.
Nesporazum. Dobrosrčna dama: Dragi starček, v tem stanovanju, v katerem so celo stenice, se pač ne morete počutiti dobro. Kaj ne, da jih štejete gotovo že osemdeset? — Starček: Preteklo noč, ko je sijal mesec na posteljo, sem jih naštel celo 90.
Hranilne vloge
celjskih denarnih zavodov, Zadružne Gospodarske banke in članic Zadružne
zveze Vam vnovči najbolje takoj v gotovini Al. Planinšek, Ljubljana, Beethovnova 14-1.
+
Tvrdka J. J. Naglas v Ljubljani naznanja, da je njen dolgoletni in zvesti
uslužbenec, gospod
Franc Naglost
danes, dne 24. marca 1937 ob štirih popoldne umrl.
Pogreb bo v petek, dne 26. marca 1937 ob štirih popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv Križu. Podjetje ga ohrani v trajnem spominu.
Ljubljana, dne 24. marca 1937.
Radio
Programi Radio LJubljana i
Četrtek, a. marca: 3 Cas, poročila, spored — 9.15 Ploščo — !M5 Verski govor (g. prlor Valorian Učak) 10 Orgelski koncert (g niai Aruič) — 10.45 Berlioz: Fantastična simfonija (plošče) — 11.30 Otroška urn: Velikonočne zgodbe in posnii (g. Vinko Bitenc) — 12 lîadijski orkester - 13 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 13,15 Radijski orkester — 16 Pomlad v vrtu: Tulipani in narcisi (g. Jože Kregar) — 16.20 Koncert Akademskega pevskega kvinteta — 17 O pa-sijouski procesiji v škofji Loki (g. prof. Prane Planina) — 17.20 1'oooldanski koncert. Sodelujeta ga. Kranja Bornot-Ciolobova in Itndijskl orkester — 19 Cas, vrome, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. urn: Skoplje kot kulturno in vzgojno srediSčo (dr. M. Pavlovi«) — 19 50 llnrfa solo (plošče) — 30 Trpljcnjo Gospodovo. — Po besedilu koroškega kmeta poetn An drnja Drabosnjnka (1768 -1811) iz leta 181S za radio priredil in vedi prof Niko Kuret. — Izvajajo člani rnii. igr. družine, vmes ploščo. — 21 J. Ibert: Pristajanj«, suita v 3 delib (konc. ork. Strnram, ploščo) — 21.15 Pronos koncerta Gregorja Iîlcharja iz cerkve sv. Cirila in Metoda — 22 C as. vremo, poročila .spored — 22.15 Citrnški koneert (g E. Mezgolits).
Dragi programi»
Četrtek. 25. marca,- Belgrad: 20 Simfonični koncert — Zagreb: 20 Cerkveni koneert — Dunaj: 19.45 PloSčo — Î1.10 Igra — 22.20 Sehubertnva komorna glasba — 23 Verdijev rekvijem — Trst-Mllan: 17.15 Vokalni koncerl — 21 Varšava — 22.15 — It im-tiari: 21 Pasljon sv. Mateja — 22.30 Koralni koncert — Praga: — 20 Draniatska pesnitev «Faust« — Varia va: 19.30 Grška glasba - 20.15 Slmfouifni koncerl — 22.30 Zbor — 23 Bnoliove skladbo — Kffnlgtbcrg-Hamburg: 20.10 Himne — Koln: 20.10 Komorni orkester — Frank tur t: 20.10 Wagnerjev koprert — 21 Chopinove skladbe — Пегп-munster: 20.05 Pergolnsijeva rStabat Materi — ttuka-re.Sta: 2(1.15 Simfonični koncert.
Razpis
Dravska finančna direkcija v Ljubljani sprejema pismene, kolkovane ponudbe do 3. aprila do 11 dopoldne glede dobave raznega papirja in drugih pisarniških potrebščin v približni vrednosti 49.000 Din.
Pogoji za dobavo in vzorci so proti položitvi takse 20 Din na vpogled pri ekonomu, Poljanska cesta 2-11., soba 49, med uradnimi urami, istotam se oddajo ludi ponudbe, ki naj bodo zapečatene in opremljene г naslovom: >Ponudba za dobavo pisarniških potrebščin K št. 7/63-1-37«. Rok za oddajo ponudb je 3. april do 11.
Za Veliko not
Za praznovanje Velike noči je prav prikladno
NOVO BOK PIVO
PIVOVARNE
UNION
Ne pozabite ga pokusiti!
Umrla je naša dolgoletna trgovska sotrudnica, gospodična
Zinka Deiman
Pogreb se bo vršil 26. t. m. ob dveh iz mrtvašnice Vidovdanska cesta. Pokojnico ohranimo v častnem spominu.
Tvrdka G v i il o Čadež, Mestni trg, Stritarjeva.
rasjja
Naï dobri soprog, oče, stari oče, gospod
Frane Naglost
je v sredo, dne 24. marca 1037 bogu vdano umrl.
Pogreb bo v petek, dne 26. marca 1937 ob štirih popoldne izpred mrliške veže splošno bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 24. marca 1937.
Globoko žalujoči ostali.
Nenadoma nas je zapustila naša ljubljena hčerka, teta in svakiuja. gospodična
Terezifa Dežman
trgovska pomočnica
Pogreli drage pokojnice bo v petek, dne 20. marca 1937 ob 14 popoldne iz mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 24. marca 1937.
Globoko žalujoči: Franc, oče: Marija, mati; Frane. Ivan,
Ludvik. Leopold, bralje; .losipina. sestra, in ostalo sorodstvo.
Meteor pade z neba
66.
Debeluhar se je kar sesedel.
Lahko si mislile, kako so se dečki prestrašili, ko jo Tinček spet priplaval na (>ovršje in jim pomolil mrtvaško lobanjo pod nos. Debeluhar se je od strahu kar sesedel.
^trašnol-r je zastokal. 'Nemara je tudi la pred sto ali celo tisoč leti iskal meteor po reki, pa je namesto meteorja našpl tam ž-alontno smrt.«
»To je moralo biti čieto drugače,« se je učeno oglasil Profesor. >Prav gotovo je siromak postal ž.rtev zločinca, ki ga je s kamnitim batom udaril po glavi. Poglejte, oster kamen mu tiči v lobanji!«
Dečki so v duhu odromali nazaj v pradavnino in kar groza jih je stresla ob poglndu na morilca, ki so ga razločno videli pred seboj.

+
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po dolgi in mučili bolezni, večkrat previden s tolažili sv. vere, zapustil naš ljubljeni mož, najboljši oče, dedek, brat, tast in stric, gospod
Josip Jakše
sodni upokojenec
v starosti 74 let. — Pogreb blagega pokojnika lx> v soboto, dne 27. marca 1937 ob 0.30 iz hiše žalosti v Lukoviri na farno pokopališče na Brdu. Hkrati se bo darovala maša zadušnica. Lukovim, Ljubljana, 1'isarovina, Maribor, dne 24. marca 1937.
Globoko žalujoči ostali.
Rudolf Timmermans:
Junaki iz Alcâzarja
»V petnajstih minutah bodite naréd s puško, ba-jouetom, pasom in naboji!«
To butne v speče, da planejo kvišku. Kaj pa je? A kdo bi utegnil razmišljati! Že so vojaki naréd v vrstah. Tedaj pa razporedijo vse vrste po drugem načinu. Tvorijo štiri skupine po dvajset mož.. Kratek zajlrk in potem naprej: te pošljejo k vojaškemu poveljstvu, one k hospitalu de afueras; druge skupine odkorakajo proti Miraderu in še k nekemu poslopju v bližini, ki z vzvišenega mesta nad vhodom v Toledo na daleč obvlada vso pokrajino. Povsod naletijo vojaki že na guai dijo civil. Tudi mestna vrata in mostove so oni že zasedli. Postavijo zapreke in barikade — ves materijal zanje je že pripravljen! —
Potem pa mir; počakati! Večina vojakov že sluti, kaj se je zgodilo; vendar še ni vest potrjena! —
Točno ob sedmih odide majhen oddelek vojakov in podčastnikov — vodi jih slotnik Vela — z rezkimi udarci na boben iz Alcâzarja. Na Plaza Zirodmer: Vsa čela. stoj! Bobni zaropočejo v dolgem, vrtinčastem bobnnnjti. Nato prebere Vela začudenim Toledancem, ki naglo pritečejo ali gledajo skozi okna ta prizor, razglas polkovnika Moscardôja: mesto Toledo je v vojnem stanju.
Razglas nabijejo na velika lesena vrata — nato dalje po mestu — in na raznih krajih se ponovi isti prizor. Tako je zavesa odstranjena — s tem se je polkovnik Moscardô javno izjavil proti Madridu in /.a Franca!
Med branjem razglasa zakliče nekdo in dvigne stisnjeno pest: ïMuere el ejercito!x — »Dol z armado!« — Migljaj — in že zgrabijo kričača krepke roke vojakov in ga potegnejo s seboj po mestu in nazaj do Alcâzarja, kjer ga zapro k obema ujetima vohunoma.
Skoraj ob istem času se začne pomikati od orožarne, ki je severovzhodno Toleda, ob reki Tajo, dolga karavana sivih tovornih avtomobilov, ki so do vrha natovorjeni z zaboji municije. Nekateri šoferji dvignejo pest v pozdrav, ko zapustijo tvornico. Naprej, v Madrid!
2e dospe prvi avto do vrat Visagra na ovinku, kjer ceste za v tvornico ostro zavijejo na cesto za v Madrid. Tedajci pa planejo kadeti in častniki nn pol, držeč v rokah lesketajoče se pištole.
%Stoj! Kaj peljete?«
»Municijo v Madrid.«
:>Ta ni za Madrid!«
»Imamo ukaz vojaškega poveljstva.«
»To nas nič ne briga. Alo k Alcâzarjuk
»Toda...«
Kadet se usede poleg šoferja. In namesto na levo proti Madridu, zavije avto na desno skozi vrata navkreber proti Alcâzarju. Tudi ostali avtomobili dobijo svoje spremstvo in sledijo v dolgi koloni prvemu. —
Polkovnik Moscardô je Ze od ranega jutra pri delu. Neprestano prihajajo in odhajajo častniki, ordo-
nanci, civilne osebe: povelja in navodila sledijo drugo za drugim.
Spet se prijavi Madrid.
:Kje je municija?«
»Pravkar, mislim, da so se odpeljali vozovi... Trenutek, prosim... Da, prav zdajle so dospeli — v Alcâzar!«
»Caramba, kaj to pomeni?«
»To, da ostane municija tukaj in ne pride v Madrid.«
»Torej se upirate španski vladi?«
»Za vee sem pripravljen, da bi Španijo rešil, a ničesar ne bom storil, da bi jo uničil!«
»Ali se zavedate, kaj to pomeni?«
^Popolnoma!«
»In ne boste Alcâzarja dali iz rok?,-
»Nikoli!«
»Bomo čete poslali nad vas.«
»Prav!«
»In čez uro bodo naša letala ondi in vas bodo bombardirali.«
.\Prosim!«
Kôpico psovk in kletvic ne čuje Moscardô nič več. Vozi med Madridom in Tolfdom so pretrgane. — Zdaj pa naréd za bitko!
Prve luiiii be.
V hospitalu de afueras so vojaki in guardia civil v napetem pričakovanju. Moscardô je pravkar sporočil majorju Villalbi, ki vodi tukaj obrambo, kaj je telefonsko govoril z Madridom.
Torej vsi nizdol v spodnja nadstropja! Letalska nevarnost! Zaeno pa vse naréd za alarm. Le nekaj mož ostane zgoraj za opazovanje. Nekaj oddelkov odide na stražo cest. —
I II <
qQQ O
O g g S,
5	11 *
6	2 s M Šfl0<
ВД8
■9. « « M
a a o ^
3SS> iSS o
o
.. Л o e i 3
C -S	^
n
ЈИ џ
eo »
o— o
G &
g o £ 0
Ml
C >-o s
9
«a O O
O J! -K
e aii
" « £ JS
T -JN-v;
MUZIKA?. . . • Da, toda samo dobra I
SPOMLAD JE POIZKUSNI KAMËN ZA RADIO
Najmanjše motnje Najmanjša poraba toka Najtočnejša reprodukcija Največja selektivnost
I
Pooblaščene prodajalne v vseh večjih mestih. Genera no zastopstvo za Dravsko banovino Bruno Klemenčič, L|ubljan«, Miklošičeva c. 30. Teleton 35-58 Dolgoročna odplačila pod ugodnimi pogoii
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »seka beseda Din 1'—{ îenltovnnjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglnsl se plačujejo tako.l pri naročilu. — Prt oglasih rekiamnega značaje se rečunn enokolonske 5 mm ifcel» petilna vrstica po Din 2-50. Ze pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
Velikonočna darila po znatno znižanih cenah, v veliki izbiri in najboljše kakovosti, priporoča cenjenemu občinstvu tvrdka
F. M. SCHMSTT
Pred škofijo 2 LJUBLJANA Lingarjeva 4
Ogled blaga in cen brezobvezen !
»M» i »
Zastopnike
Ea prodajo srečk državne razredne loterije, sprejmemo pod usodnimi pogoji. Ponudbe upr. »S1.« pod št. 3558.	(b)
Vinski potnik
ki ima zvezo z veletrgov-ci z vinom ln žganjem na Hrvaškem ln Sloveniji — naj pošlje pismeno ponudbo z referencami na Pu-blicitas d. d., Zagreb, Illca D, pod št. 45690. (b)
Starejšo trgov, sotrudnico
al! sotrudnika, mešane Etroke, vešče tudi želez-nine — sprejme Norbert Zanier & sin, Sv. Peter v Sav. dolini.	(b)
Čevljarski prikrojevalec
Bornjih delov za eksport-no delo. zmožen Izdelovati modele, so sprejme takoj v stalno službo. — Plača po možnosti. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Izvežban« št. 4655. (b)
Kuharica
z dobrimi spričevali, vešča večjega samostojnega gostilniškega gospodinjstva, zanesljiva, pridna ln snažna, dobi mesto. -Nastop 1. ali 15. aprila. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Skrbna gospodinja« št. 1660. (b)
Hotelskega vratarja
zmožnega jezikov, z najmanj 2000 Din kavcijo -sprejmemo. Pismene ponudbo z referencami upr. »Slov.« pod »Vratar« št. 4646.	(b)
Vrtnarski pomočnik
priden in posten, vajen tudi drugih del. išče pri-perno zaposlitev. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 4540.	(a)
Upraviteljstvo večjih hiš
v Ljubljani prevzame pod ugodnimi pogoji starejši uradnik in posestnik, ki je verzlran v davčnih in upravnih zadevah. Dopise upravi »Slov.« pod »Zanesljiv upravitelj« 4643.
S 1. aprilom oddam
stanovanje velike sobe in kuhinje, v sutercnu. IIo-timlrova ul. 14 (Sp Šiška), z velikim kosom vrta za 300 Din mesečno. (č)
Trisobno stanovanje
B pritlkllnami, tik sodišča - se odda. — Naslov pri Alotnn Company, d. z o. z. Ljubljana. Aleksandrova cesta 2-1.	(č)
ШШШ
Spalnice 6400 Din
orehovo korenina, polltl-rane, s petletno garancijo. Velika razstavna zaloga. Pohištvo Malcnšek. Ljubljana, Dravlje. (š)
Vsakovrstna
zlato kupuje
po naivišjih cenab CERNE, luvelir, Ljubljana Wolfova ulioa št. 3,
Kupujemo
staro železo, litine, kovino, vsakovrstne stroje in kovinske predmete ter plačamo v resnici najvišjo cene.
JUSTIN GUSTINĆIČ Maribor, Tattenbachova 14

II»
Mlekarna
pripravna za stanovanjsko hišo, za obrt ali trgovino, pol uro oddaljena od Bleda, naprodaj. Informacije daje mlekarska zadruga v likvidaciji Rib-no pri Bledu.	(1)
Modroce
otomane, dlvane Itd., naročite najceneje pri Ivanu H a b 1 č u , tapetniku. Poljanska c. 17, Ljubljana.
Trechcoate
vetrne suknjiče, novosti za športne obleke • nudi cenen Presker, Sv. Petra cesta 14.	(1)
Velikonočne šunke
Klefišcve in Wôgerer-jeve, kakor tudi namočeno polenovko — dobite prt : I. Buzzollnl, Lingarjeva ulica.	(1)
Nogavice, rokavice
srajce, kravate, modne potrebščine
najceneie pri tvrdki
los. PETEUNC, Uubljana
Iza vodo, blizu Prešernovega spomenika'.	Teleton 29-13.
Gumbe, plise, entel, ažur
pred tisk In monograine hitro izvrši Matek «■ Ul-keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj.	(t)
Moško perilo za pomlad
v ogromni Izbiri po najnižjih tovarniških cenah se dobi pri »Kreko«, Tavčarjeva ulica 3.	(1)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno oa-obraženl posredovalec. Cesta 28. oktobra 6, telefon 37-33 - Ima naprodaj večje število parcel, Kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In stanovanjskih hiš tn vil. Pooblaščen graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago	(p)
Ugoden nakup!
Lepo stavbno parcelo v Zg. Pirničah pri Medvodah, ki meri 985 m', prodam za 24.000 Din. Vprašati je pri Francu Godnov v Tržiču.	(p)
Posojila dajemo
državnim In privatnim nameščencem v Ljubljani v gotovini In blagovnih bonih normes. Informaci je : Tavčarjeva 2.	(d)
Bančno komerc. zavod
Maribor. Aleksandrova 40. Vam vnovči vloge prt de narnlh zavodih Gotovina tako.1 Z a odgovor a Dtn v znamkah
Ai. Planinšek. Ljubljana
Beethovnova 141, telefon 35-10. vnovči vloge vseh denarnih zavodov najkulantneje takoj v gotovini In daje Informacije brezplačno.	(d)
Lokal za trgovino
z mešanim blagom, na prometni točki, vzamem takoj v najem. Ponudbe upravi »Slov.« v Celju.
Plošče in gramofone
bivše tvrdke A. Rasber-ger, v najnovejši izbiri, dobite po razprodajni ceni: Dalmatinova 10 (nasproti hotela štrukelj).
Erfurtska semena
pristna, dobite v trgovini Pintar. Gosposvetska 14 (Novi Svet).	(1)
Platno, gradi, šifeni,
prti, servett, zavese, posteljne opreme najcenejše v novi specialni trgovini GORICAR, Sv. Petra cesta 30.	O
Za pomladno
sezono!
Ptočne torbico, najnovejše oblike, potni kovčki v vsaki velikosti, nahrbtniki. športni pasovi, nogometne žoge Itd Velika izbira po najnižji ceni Ivan Kravos, Mari bor, Aleksandrova c. 13
Nogavice, rokavice
In pletenine Vam nudt » veliki Izberi najugodneje tn najceneje tvrdka Kan Prelog, LJubljana. Židov ska ulica in Stari trg. (I)
Tri nemške kvalitetne znamke :
»Kappel« pisalni stroji, »Brennabor« dvokolesa, »Mundlos« šivalni stroji!
General zastopstvo Klein dlenst & Poech, Maribor. Aleksahdrova cesta 44.
Gostilna »Ljubljana«
v Slbenlku (na obali). Izvrstna kuhinja, najboljša vina In druge specia-lltete; sobe za tujce - vse po najzmernejšlh cenah. Priporoča se žuljan. (L)
«V»
£ ш Veliko noč
74295-16'
Novosti ВЧЦаШп! Itotenr-eeveljtki iz tir. tina. » lepim olTtuom v želeni in rulavi barvi. Elaetifno podstavljen gum-podpln-lovi.jStav.ejo samo Din 59.
453BM4	, .
Za tepe dneve najprikladnejtt in najce* ntJH otroSIH platneni (evIH i vsnjattm podplatom. Od Stev. It-/4 Min li.-. ođ 29-35 Din 15-
2962-44863
''lahke ln moine otroške sandale l najboljšega matcrijala г шфНт podplatom. Stanejo samo Din m,-
2325-44793
Zadnji nvtdel elegantnih tevljev it semiitl e Španijo, z lepim okrasom, vsnjutlm podplatom in polviioliom petam. Stanejo J>in 129.''
Otrokom m mtano priliko, takaste X i f" ' sP"ngo. Od Ste. ■ 27-30 Dtn 4S.-4 od 31-34 Din 60,-
2305-64231
Elegantne Čevlje za sprehode in obiske ođ trnega semiia z vsniatim podplatom in polvisoko pelo Din li».*
2967-44600
Udobne ln lahke moSke sandale i usnfatim podplatomJn gumiJqstçjji pflom Din 6D-
5305-09
Za elegantno damal Čevlji It semital eT. soka jyelo ln lepim okrasom. Din .129.—
5927-44827
Elegantni niolkt polievlji iz finega tet-boksa t usnjatim podplatom in gumi-jastom petom. Çrne.Qli rujavt Din 109.-
2927-44884
KajnovejSl spomladanski model ta gospode. Iz finega perfuriranega boksa in 2 motnim usnjatim podplatom Din 79.-
ШШ
Ш ;
... ч-жм
:• Ч . v,;

Danes ob 9 zjutraj je. previdenega s tolažili sv. vere, po dolgi bolezni, Vsemogočni rešil trpljenja in poklical k sebi našega očeta, tasta in starega očeta, gospoda
Frana Stopica
odsluženega javnega notarja pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
K večnemu počitku ga bomo spremili v petek, dne 26. marca 1937 ob pol štirih popoldne na pokopališče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 30. marca 1937 ob pol sedmih zjutraj v župni cerkvi pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah, dne 24. marca 1937.
Dr. Marijan Štupica, sin; Cvetana Sarnitz roj. Štupica, hči; Hilda Štupica, snaha; Henrik Sarnitz, zet; Helga, Dora Sarnitz, Marta, Rupert Štupica, vnukinje in vnuk.
Urednik: Viktor CenčiJ
Našim materam za god!
Misli matere
ji je. da ne bo vej dolgo trainlo. Iznenada jf1 stara mati odprla oči, videti je bilo, da se je zbudila iz globoke omotice. Rosno in pametno se je s pogledom pogreznila v hčerine oči. Potem je oči počasi zaprla, zadihala je nekoliko hitreje, naio nič, potem še enkrat prav globoko, nnkar se je malo potegnila.
Zdaj leži vsa majhna in tiha v mrzli veži. Roko je poslušno in neredno prekrižala ko majhna deklica in noge so v belih nogavicah videti ko nožice lutke.
Kje bi si bila mislila, da l>o nekoč ležala pod to streho in da ji bo pel mrtvaški zvonček te vasi! Mogoče je bila šla kdaj prej kot mlado dekle tod mimo, noeeč na hrbtu koš sliv, ki jih je nesla v mesto in si je mislila: »Kdo neki stopa čez ta prag?c
Kako prisrčno bi ee bila zasmejala, Če bi ji bil tedaj kdo rekel, da je io ti*ti prag, čez katerega jo bodo nekoč nesli vso trdo in mrzlo!
(Češko: Jan Čop.)
Kar priznajmo si: precej sitno je nain, materam, kadar obhajajo materinski dan in povsod častijo matere, bodi olroci bodi možje in časopisje in radio.
Saj materinstvo ni zasluga, ampak je dar, ki se zanj zahvalimo, dasi nam ne daje vedno sreče in veselja.
Toda — katera zdrava ženska bi pa zamenjala evojo otroke za prijetno življenje? Katera zdrava ženska bi se samo radi bolečin in skrbi odrekla tisočeri ereči, ki nam vzklika iz naših otrok? Ali ei ne zaželimo spet in spet, da bi imele tako majhno novo bitje v naročju, kadarkoli zagledamo par okroglih, otroških ročic, ki hlastajo krog sebe?
S pametjo ni mogoče doumeti sreče, da 6i mati. Materinstvo je izpolnitev naše ženskosti, ki hoče življenje dajati in življenje ohranjati.
In za vse to sprejemamo zahvalo, zahvalo otrok, ki ве veselijo svojega življenja, zahvalo svojega naroda, ki živi v naših otrocih. Ali ni to čudovito lepo, da sprejemaš zahvalo za nekaj, ki nam ni bilo v dolžnost, ampak v srečo ?
če nas zjutraj zbudi pesem v materinski dan; če stojijo namesto budilke — otroci s pesemco pri naši postelji in se smemo vsesti za okrašeno mizo, ki jo za nas okrašena; ali če sprejmemo kak prav prisrčen pogled, poljub, ki velja materi, tedaj eo to vrednote ljubezni — in ne denarja. Spominjamo se prošlih dni, ko smo imele prvikrat in ko smo imele zadnjikrat novorojenčka na rokah in kako je bilo v vseh letih od onega do tega časa in kako so otroci metli, zraeli in postali samostojni ljudje. Prešinjene emo z zahvalo, da smo matere, da smemo biti matere in da smemo živeti za svoje otroke.
Ali se naj za vee to damo častiti? Ali se s m e -m o dati za to častiti?
Smemo ee! Zakaj, naši otroci so sreči.i. da se nam morejo kdaj za svoje življenje zahvaliti. Celo r.ah. anjši so srečni ,da smejo — ko veliki —, kdaj razveseliti mater, namesto da le sprejemajo veselje od nje. Napačna bi bila taka materinska ljubezen, ki hoče le sama dajati vse dobro otroku i rt ne pomisli tudi na to, da mora v otroku zbuditi hvaležnost in skrbnost za očeta in mater.
Materinski dati pa obhajamo tudi radi moža, ki ostane vedno ein evoje matere, ki mu je za zgled najčistejše in najlepše ljubezni. Šola, listi in radio pripravljajo materinski dan in tudi me, matere, ga pripravljamo. Ne z vznesenimi besedami, ampak prav preprosto in razumljivo, da se bodo že majhni otroci zavedali, da sta mati in otrok — celota.
Zakaj pa obhajamo materinski dan 'in zakaj ne privoščimo tudi očetom njihovega dne?
»Očeta imamo radi,« je dejala nekoč neka deklica, »a mater imamo še rajši.« In nalo je dodala: »Ker smo iz matere in nae je ona rodila.«
Tako preprosto in prirodno so druga z drugo prepletene vezi otroka in matere. Na materinski
Naša najboljša Mati. (Gérard David iz 1. 1500. Slika je znana z imenom »Madona z juho«)
dan se pa tudi epomnimo, da sta ljubezen in zahvala, ki ju prejemamo matere — velika milost.
Spominjati se hočemo svojih mater in se jim zahvalili za svoje življenje, ki se je smelo v vsej ženskosti izpolniti in ne smemo pozabiti materinskih žena, ki sicer niso rodile svojih otrok, a so postale matere otrokom iz krvi svojega naroda.
V nedelfo popoldne
Prišla je, tiho pozdravila in sedla na klop pod oknom. Zunaj se je blestelo sinje nebo in sonce je sijalo na nepremično listje. Kokoši na dvorišču eo leno brskale po pesku. Pražnji mir je držal vse reči v pravečni dalji.
Otroci so se bili po malici razkropili, eleherni je šel, kamor ga je bilo veselje iti. Malka in večje deklice so šle na sprehod v gozd, najmlajši, Fran-cek, je stikal po podstrešju občinske kašče za gnezdi vrabcev.
Oče in mati sta nekaj časa obsedela za mizo, kjer so še stale skodelice. Spel sta bila sama ko pred dvajsetimi leti, ko še ni bilo dekletca in vseh drugih. Sedela eta mahoma eredi samote, držeč roke v naročju. Odsev sonca je drhtel na njiju glavah. Tako je drevesu, ki so mu pokradli eadje. Stoji pokoncu, ima zeleno listje, a je vse žalostno na njem.
Prav nič jo nista bila videla, da je šla skozi vrt in nič slišala, ko je govorila na dvorišču s psom in v hlevu e kravami. Kako je prej vendar donel njen glas!
Starka ni nikoli počasi hodila. Bilo ji je več ko eedemdeset let, a je izlalika vzdignila koš trave s tal, si ga oprtala na pleča in si ni nikoli obula čevljev, kadar je šla na strnišče plet. Če doma ni
bilo nobenega dela. pa je dobila pri zetu in hčeri vedno dosti opravkov. Že navsezgodaj je bila tu s cepcem, si bose noge brisala z rosno travo in je vse priganjala k delu.
Biii 60 trenutki blagoslovljenega ravnovesja, ki pa, žal, ne obstane dolgo. Na odru življenja so etarčki, očetje, tudi vnuki: življenje je polno topline in sijaja. Najstarejši so še polni moči na poti. ki drži od Kladeka do Lipova, in pomagajo ob žetvi delati. Mlajši še ne občutijo, kako jim ginevajo moči in najmlajši se vedejo ko odrasli, podzavestno uživajo var^vo obeh rodov.
Toda nekega dne se staremu očetu na poti od Kladeka v Lipov nenadoma zvrti in tuji ljudje ga morajo odnesti domov. Najprej je sedeval na pru-čici, je šel še kdaj pa kdaj na dvorišče, celo nekoliko pred hišo, nato pa je moral — hočeš nočeš — v posteljo. Kako se je, revež, tega branil! Vedel je, da ne bo nikoli več shodil, čim se bo ulegel.
»Kako rad bi ostal še nekaj časa pri vas. otroci!« — a vse ni nič pomagalo. Nekega dne leži v Krsti s čudovitim nasmehom mrličev in potem, potem ga odnesejo sinovi in vnuki čez potok. Ravnovesje je za zmeraj izgubljeno.
»jutri ne bom prišla k vam,« je bila dejala včeraj etara mati hčeri, »kako nedeljo moram biti
Radost družine
turi i doma.« Zdaj pa je tu. še preden se je bil zet odpravil k njej.
Oba sta jo začudeno pogledala in sram je je, da se opraviči: »Tako hudo mi jo bilo, nisem mogla ostati.« Nato sede na klop, si |>odpre glavo z roko, gleda predse. Ne joka se, le molči.
Stare oči gledajo nekam zmedeno, ko takrat, ko jo je bil zet dobil v mestu. S koškom na plečih, vsa tiha in preplašena, ga je bila vprašala: Lepo te prosim, Jože. kako pa pridem ven iz mesta? Kar naenkrat se mi je začelo vrteli v glavi in kar ne vam, kje sem.«
Petdeset let je živela z rajnim. Ni trenutka v njenem življenju, da bi se ne spominjala njega, da bi ne bil njegov obraz pri njej. (Njena dekliška leta so druga dežela; v lo je žc zdavnaj izgubila pot.) Pa kar iznenada — je sama.
Sama je med starim zidovjem, sama na vrtiču, poraslem s koprivami in prepreženim z mahom, sama za mizo nasproti prostoru, kjer je stal njegov krožnik. Kar ne more sesti za mizo in je juho rajši stoje pri štedilniku.
Če se zdaj v hlevu prička s kozo, tedaj vé, da govori res samo s kozo. Njega ni več, ne sliši je in si ne misli zraven, »aha, naša mati se prička s kozo!«
Iludo in pusto ji je. Ura tiktaka v tišini, ki je nič več ne prekinja drugačni glas ko njen. Vse je na mah otrpnilo, stene so se pogreznile v otožnost in jo tuje gledajo. Ne, nič več ni tistega, kar je bilo prej in nikoli več ne bo. Le kaj naj počne?
Vzame molek v roke in moli. A njene misli zbežijo proč; slana ji leži na duši.
Mimo njenega okna hodijo fantje, puhajo cigaretni dim v zrak; načičkana dekleta se hihitajo. Stara mati ne pozna nič več te mladine, vse jo je preraslo, svet je obljuden z drugimi ljudmi. Le ona je ostala ko pozabljen čevelj.
Nenadoma je vstala, vzela rulo in je odhitela iz koče. — Zunaj se smeje svetel dan, ničesar se ne zgane, ves hrup je zamotan v otožnost. vse življenje ee nekje drugje izživlja. Roke ji visijo nizdol, brada j: podrhteva v pridržanem ihtenju.
Malka sedi resna in bleda materi nasproti, zel bolšči na okno. Le kako naj bi potolažila tega starega človeka, kakšno upanje bi se izmislila zanjo? Tudi najino popoldne se bo nekoč nagnilo h koncu.
»Slišile, mati,« pravi Jože, » k nam sc boste preselili. Tjale v kot bomo poeti,vili vašo posteljo, lepše in bolj prijetno vam bo pri nas.«
Kolikokrat je stara mati že odklonila to ponudbo! Ne, ne, nikomur noče biti v nadlego... A to pot je privolila, ni ugovarjala, kar hlastno je bila za to.
Kar koj v ponedeljek so ji na lojtrah pripeljali črvivi postelnjuk, koš s pisano posteljnino in nekaj drv. Kozo je mesar kar precej orignal s seboj.
Koča kraj potoka se je še bolj sesedla, žalost je zastrla okna. divji plevel je pokril sledove mnogih korakov. Nekoč so |ioslali Francka, da je prinesel pozabljeno pručico. Stara mati je jo bila navajena, da ni mogla sedeti na drugi. A fant bi ee bil skoraj brez nje vrnil. Komaj je bil odprl mala vrata, pa je planila nanj grozotna tišina, praznina, ki sta ostali |K> glasovih, ki so časih tu zveneli. Škripanje vrat v neobljudeni hiši ga je zbadulo v srce. V steni so tičali zarjaveli kavlji, prag je bil oguljen od nog, ki jih ni biio več. Niti na vrt ni šel več, kjer se je pogrezal brusilni kamen z žlebom v zemljo.
A stara mati je pri zetu kar kopnela. Navadno je eedevala z molkom v roki na prifeici in je šepe-taje molila. A hipoma ee njena usta niso več pregi-bala in bela glava ji je zlezla na |>r«i. Noge so ji okorele — nikoli bi si ne bila mislila, da ji bosta te dve zvesti služabnici odpovedali službo — in v njenem spominu se je staro |>oniošulo z novim. Sredi pogovora so jo ustavilo, ko da se hoče nečesa spomnili in blede oči so bile e strahom napolnjene.
»Dremala bo. dokler ne bo za zmeraj zaspala,i je dejal zet svoji ženi in Malki so se udrle solze.
Duli so jo v posteljo in jo prevideli. Stara mati ni skoraj ničesar več uživala, kar dremala je od jutra do noči. A v poslednjih dneh jo je prevzel čuden nemir. Branila «e je spanca, vsak hip je vstajala in tekala ven. Morali eo pazili nanjo in zakleniti vrata. Stresala jih je, govorila napol glasno in je hudo gledata.
Nekega večera je ležalo zaprtih oči in je prav tiho dihala. Malka se je sklanjala k niej, zdelo se
Sinova
»Mama, zakaj pa sediš v temi?« je vprašal Valerio, ko je šel po hodniku, da bi prišel v svojo sobo, vendar ni čakal na odgovor, 6aj je itak vedel, kaj je njegova mati delala v temi; molila je.
Res je rekla: »Ce molim, mi ni treba videti —« in je prižgala luč: prikazala se je miza, skrbno pogrnjena, a le za eno osel*).
»Ne,« je dejala mati tiho in s težavo, »tvoj brat je povabljen v mesto.«
Ona sama ni nikdar večerjala; izpila je nekaj mleka, preden je legla, a z vso |X)zornostjo je skrbela za sinova, da jima je lepo jxistrcgla in je bila vsa srečna, da ju je gledala, kako jima večerja tekne.
Valerio ee je usedel za mizo, razgrnil je j>rtič in je zaiel jesti. Medtem se je ozrl v večerni časopis. Molk je bil tako hud, tako globok, da mu je bilo kar strašno. Dvignil je glavo in |>ogledal mater, ki je sedela vsa sključena pred njim na stolu, držeč roke v naročju.
»Kaj pa je?« jo je strogo vprašal. »Rajši mi kar precej povej, s čakanjem le vse poslabšaš.«
»Zaradi Nanija.«
Valerijev obraz je okamenel. Uprl je svoje temne in blesteče se oči v mater.
»Ah ..., no, kaj se je pa zgodilo z mojim ljubeznivim bratcem?«
»Veš, ob slu/bo je.«
»Ali ie to že četrtič ali petič, mama? je trpko in porogljivo vprašal mater.
»Nc, dragi moj. a zdaj ni on kriv. Njegov šef; ne bo več imel podjetja. Samo... Veš, upravljati je moral majhno blagajno, saj ni bila velika vsota, tisoč dinarjev, šel mu jih je bil izročil za malenkostne izdatke. In glej...«
»Zdaj jih nič več nima, seveda ..«
»Veš, saj »nu je hotel vrniti teh tisoč dinarjev, ko bi dobil plačo, a zdaj ga jc tako nepričakovano zadela ta nesreča ...«
»No, zdaj jih nima, kajne?«
»Jaz tudi ne,« je rekla mati |x>tiižno, »o, če bi jih imela ...«
»Ali veš, mama, kaj je tvoj ein? Ali veš, kako pravimo ljudem, ki tako storijo?«
»Valerio, za božjo voljo te prosim ...«
Valerio je tako hrupno vstal, da se je stol za njim bobneče zvrni! na tla. Potem je šel v svojo sobo in zaloputnil vrata za seboj. Mati se je s čelom naslonila na mizo, molila je in drhtela. Dolgo je morala čakati. Valerio se je preoblačil, da bo šel s svojo zaročenko Tanjo v gledališče. Ce le ne bi šel jx> hodniku, nc da bi še enkrat prišel v jedilnico! Potem je vse izgubljeno... Toda — vrnil sc je. bled, mrk. z okanienelim obrazom. Z mirno kretnjo jc počasi, pa odločno potegnil bankovec za lisoč dinarjev iz listnice in ga i>olo/il pred mater na inizo.
»Valerio, ti si svetnik!«
»Nisem svetnik,« jc bridko dejal, »a moj brat je baraba! Kar vztrejietala si, mama, in bi ga rada zagovarjala. Vendar bi se morala zavedati, da to zame ni majhna žrtev, da trni dam tisoč dinarjev. Dobro veš, da sem si nekaj prihranil, da bi se mogel čim prej oženiti in ta denar pomeni, da bo treba spel malo odložiti s poroko, ker hočem vse poplačati in se oženiti brez pare dolga. Ne vem, ali si moreš le moje žrtve zadostno zavedati! Zmeraj si mi dajala Nanija za zglul in si ga imela rajši. Daj, da povem! Res je lep, zabaven, pleše lepio, za njim dekleta kar norijo: zato je bil tuctt vedno tvoj ljubljenec. Jaz pa? Tovorna živina! Le če prinesem denar, tedaj sem nekaj vreden...«
»Valerio!«
Zdaj je ni niti več poslušal. V mali predsobi se je naglo ol lekel in vzel klobuk. Nato so se zaloputnila vrata. Le s težavo si je mati ojxmiogla, preden je šla odpirat Naniju, ki je bil ves čas skrit v veži pod stopniščem.
»No, torej! Ali je dal?«
»Je — ubogi Valerio! A ti, Nani. mi moraš enkrat za vselej obljubiti...«
»Oh, mama, pridige! Saj si mi že prej zadosti dolgo pridigovala! Pusti me rajši, da jem! Ali je kaj pustil zame, ta požeruh?«
Sedeč za mizo je na polna usta goltal. Njegova plavolasa glava se je svetila pod svetilko. Njegov obraz, dasi mračen in jezen, je bil videti prijeten s svojimi jasnimi, deškimi očmi.
»Nani, glej, da boš zdaj pameten! Lejx> te prosim! Pomisli na žrtev, ki jo je moral darovati zate Valerio.«
Oh, ta Valerio! Zmeraj imaš le Valeria na jeziku, on je vseh čednosti |ioln, jaz pa vseh hudobij; on je angel, jaz hudič! Odkar sem na svetu, sem moral vedno |x>s!ušati, kako si mi ga dajala za zgled. To je pač zato, ker imaš njega rajši ko mene, ki sem bil zmeraj za |îeto kolo pri hiši.«
»Nani!«
»Pa je res, mama. odveč ie, da bi ugovarjala. Ce pomislim na to bi vse razbil! Glej, rajši grem v kino, saj me ne boš oštevala za to?«
Ne, nc — le pojdi Nani. le pojdi...«
Mati ostane sama... Nekaj časa je vsa zatopljena v misli; utrujena in zbila je. da niti ne more več moliti Tisto mleko bi morala popiti, a tako ji jc, ko da ima oteklino v žclodcu, ko da ji je grlo zadrgnjeno ..
Potem pa se začne počasi, počasi odtekati val grenkobe, s katerim sta jo njena sinovala opljus-kala. Vse se nekam raztaja, razblini in izgine. O. ta dva ljuba, krivična, ljuba, sebična sinova! V tem hipu sedi Valerio s svojo lepo Tanjo v gledališču, a Nani je s svojim prijateljem v kinu. Skupno doživljata pustolovščine na platnu in sanjarita ko dva fantka.
Saj nista hudobna ta dva sinova, ne ta ne oni nima hudobnega srca. In zdrava sta. to je poglavitno! In prav zdajle se nemara veselita svojega mladega življenja.
llvala Bogu!
Sin piše materi za veliko noč
Vprašaš me, draga mati, v pismu, kdo je z menoj v bolnišnici? Z menoj so večinoma bolni delavci, v veliki sobi z več steklenimi vrati, a pred vrati so dolge verande nad morjem. Tako, lej, mati. spimo ob šumenju morja, a nad nami vso noč stojijo zvezde ali pa se mešajo vetrovi z oblaki.
Sicer smo, draga mati, utrujeni od mirovanja in ležanja. — V sosednji postelji, kraj mene, leži delavec, ki že kar pet let boleha; drugi pa dve leti, tretji tri in tako po vrsti, drug za drugim. Tukaj, mati, ne merimo bolezni z dnevi in tedni — nego kar z leti. Pa 6e zavedamo tega; zavedamo se, da vse, kar pričakujemo, pričakujemo od miru, od vremena, od Boga.
Mnogo bolnikov prihaja in odhaja, ker nihče noče več zanje plačati; pa se bolni in bedni vračajo v svoje siromaštvo, v družino, če jo imajo.
Najtežje, mati, mi je bilo v prvih dnevih na večere, ko so misli prišle z mrakom, ko molitve, izročene Bogu, niso utešile duše; ko so se svetile zvezde in je bila mesečina na verandi; ali ko je bičal streho dež in je tulila burja nad viharnim morjem.
Ali, draga mati, tudi to se je končalo! V teh bližnjih dneh pa sem doživel čudeže in moja radost je brezmejna. — Mati, v neki sobici, v naši bolnišnici, živi Kristus v skromni, čisti hostiji. In ko me vprašaš, kdo je z menoj v bolnišnici. Ti javljam še radostno vest o tem novem življenju svojem: Jaz, mati. glej, živim s Kristusom pod isto streho!
Glej, draga mati, ta misel me je tako pretresla, da sem vesel ko dete in ves vzhičen in ne vem, komu bi razodel veselje svoje. Pa ga sporočam jutranjim zvonovom na Kvarneru, sporočam ga meglam in morski burji. Le bojim se, da
ga ne |x>vem ljudem. Tebi prvi, glej, ki si vsa v skrbeh zaradi mene, kaj da sem že tako dolgo v bolnišnici, to povem. Mati, ali poiiniš veličino teh besed: Jaz živim s Kristusom pod isto streho?
Zdai so moje noči in ure najhujših bolečin — zaeno najlepši trenutki mojega življenja; polni eo svetlobe, polni so lepote. In kadar vse potihne, ko se umiri bolnišnica, ko zadremljejo bolniki, zdravniki, sluge in častite sestre, pohitim, da nihče ne ve, v duhu k Njemu, svojo dušo mu razkrivam, z Njim se pogovarjam. Prosim ga za svoje druge, bolne delavce; prœim ga za vse trpeče; prositn ga za vsakega, le ne nič zase, ker meni pod to streho ni ničesar treba: Jaz živim, o mati, s Kristusom jx>d isto streho!
Vidiš zdaj pač, draga mati, da odveč vsa tvoja skrb je. ko mi praviš: »Sinko dragi, kako je tebi, piši s kom živiš, mi vsi smo v skrbeh zaté...« Ne boj se, draga mati, Bog je tu z menoj v bolezni; Kristus zmeraj je pri onih, ki največ trpijo.
In drugače, mati? — Zdaj se na veliko npč pripravljamo. Komaj čakamo, kdaj bo prišel Kristus v našo sobo Neprestano 6e o tem vsi bolni delavci jxigovarjajo z menoj. 2e so nestrpni, že je sonce tu, že je pomlad in dasi ne vidimo zelenja, je zrak le poln dišav in mile vse topline. Vrata na verando eo nastežaj odprta, sneg na Učki 6e je že otajal; na morski površini mehki veter v jadra se zaganja: vse je, ko da čakamo samo še Kristusa.
Iu zdaj, ko sklepam pismo, bi Mu rad povedal, da naj Ti tudi On kaj sporoči... Ali ee bojim hoditi zmeraj v duhu k Njemu, dasi, glej, je On tako usmiljen, tako ljub. je tako blag tn kar preveč je dober. Čeprav, veš, mi On v duši pravi, da naj Ti rečem: da še vse bo dobro in nikar skrbeti zame in da Te blagoslavlja in pozdravlja za veliko noč...
Dobra žena
Ko ie mati še enemu otroku dala življenje, je umrla in je umrl tudi otročiček iu oba so dali v eno krslo. Ko se je oče izmota! iz žalosti in je spet videl svojo hišo, je šel v šolo, da oprosti svojo najstarejšo hčerko šole. da bi doma gospodinjila. Bilo jih je pel —, ta je bila najstarejša, najmlajši pa je bil še v krilcu.
Tako so pripovedovali v prošlih dneh. v katerih je dobra žena začela svoie življenje. Ona sama nam je med dnevom in nočjo, ko so se v peči pekla jnlxilka, točila kapljice v utiša srca. kako besedo, kako podobo — in bilo je, ko da je teta z lučjo obdana. V naši hiši ni bilo nežnosti, najmanj pa bi si bil kdo upal teti pokazati kako solzo. Ker smo jo spoznali, ko je bila že v letih, smo jo videvali, kalco je pokoncu sedela s svojo visoko postavo in je delala v hiši, ko da bi se igraje »prevajala med naznimi deli in opravki. Ostre so bile poteze na obrazu, le oči so toplo gledale. Krog uet je bila začrtana vsevedoča poteza, ki bi jo mogel imenovati žalost ali ludi srečno ljubezen.
V sfwminih nanjo mi podrhtevajo njene besede v mislih. Že zarana je šla k maši. Ni se vprašala, ali more iti ali ne: bodi sneg ali mraz, vročina ali vihar: vsakemu dnevu je dala krščansko obliko.
Vedno je bila lef>o in pravilno oblečena. Kadar je šla ob nedeljah v cerkev, se .ji je marsikdo odkril in kjer je ona bila, ondi so bili glasovi tišji. Tn vendar ni bila drugega ko navadno kmečko dekle, ki je na enem in istem prostoru pod nebom vaei živela in ljubila sedemdeset let.
Čudili smo se, da je toliko ljudi iz vasi prihajalo k njej. Ljudje so boječe potrkali na šipo, češ, ali bi mogel ter smel govoriti s teto? Potem je vzela ljudi v hišo in njihovo bolečino je sprejela vase. Šla je sama z njimi, časih na vrt, časih na polje in je na stežaj odprla vrata, da bi ljudje našli v svoj dom. Kar je hodilo ondi jx) stezah, to je bil velik del trpljenja naše vasi: položili so ga v roke dobre žene. V vse skrivnostne zadeve poedinih družin je bila posvečena Imela je pečat molčečnosti. ker je le ljubila in pomagala.
Čudili smo se, da so ljudje prihajali k njej, pa nam je povedal naš oče: To je zato, ker je teta dobra in deli veliko blagoslova. Odtlej smo gledali na njene roke; karkoli je delala, so bile lepe in plemenite; kar videli je bilo, kako ji dobrota kaplja s hladnih prstov.
Prišlo je bilo dekle, ki so s prstom kazali nanjo. Bratje so bili ubogo revo vrgli iz hiše, ker je nosila sramoto. Teta Je lepo sprejela dekleta in je šla z njo k neusmiljenim bratom. Dekle je ostalo spet doma, a da ji ni bilo treba poslušati očitkov in da ji kupa gorja ni bila pregrenka, je hodila teta v mraku k njej sedet. Tudi v tisti težki uri ji jo pomagala in ko brat ni hotel biti otročiču za botra, mu je bila teta botra.
Prinesli so ji prepir in zlé beeede; teta je šla in jih umirila. Marsikaka stisnjena pest, ki je bila vajena tolči po mizi, se je razklenila, ko je ona vstopila. Hodila je v hiše, a nihče je ni videl, da je šla vanje. Hodila je vedno v mraku. Ni prišla praznih rok; vendar eo bile polne roke še najmanj, kar je prinesla.
Ne mislite, da je bila vsa prežeta s temi dobrimi deli, da se je izživljala v njih! Nikakor; niti govorila ni o svojih potih drugače, ko z Bogotn v molitvah, šla je molit v kapelo in je nas vzela s seboj. Sedeli smo v klopi in smo jo gledali, kako je hodila od postaje do postaje in molila križev pot. Kapela je bila svetla in ona je stala prav sredi svetlobe.
Doma ni pozabila na nobeno dolžnost Dejali eo. da ni nobena hiša tako urejena in da ni nikjer takega zadovoljstva in miru ko ondi. kjer je ona gospodinjila. Oče je njo izpraševal za svèt in ona je odločala v vprašanjih naše družine. Njeno delovanje je bilo ena sama ljubezen, je bilo bogastvo. Vse je pustila, ni tožila, ne pridigovala. marveč je nalivala olja in vina v rane in časih se je le žalostno nasmehnila in to je bil že blagoslov za tistega, ki je prišel po pomoč.
Na starost je bila svetlejša in čistejša in lepša. Plavi lasje so pobledeli, postava ji je ostala vzrav-
Pisana mati
nana in visoka; oči pa so zrle v daljno daljo, odkoder so prihajale, kadar jo je bridkost poklicala na pomoč.
Ko je zbolela, so rekli ljudje: »Kdo nam 1н> zdaj dober?« Občutili so, da so osamljeni in osiroteli. A ohranili so si v dušah in hišah njeno podobo in njene jasne besede. Saj je njeno notranje življenje časih zažarelo ko velika, rdeča roža.
Ko so jo pokopali, se je vsa vas jokala. Oče nain je dejal: Zdaj vam lahko povem, odkod je zajemala teta vso svojo ljubezen: iz strtega srca, ki je bilo strto po božji volji. Redovnica je bila po srcu, a je ostala doma, ker sta ji smrt matere in | bolečina vaei preprečili pot. Njena ljubezen je izvi- | rala iz darovane želje njenega srca. Zato je tako ! blagodejno vplivala; zato je bila tako dobra, ker v njenem srcu ni bilo nobene lastne volje.
(J. Edmond s.)
Jezusa je nesel....
(Missionary Annales)
V	revni majhni koči, v globinah brazilskih gozdov je ležala žena vsa izčrpana od mrzlice. Poleg nje sta klečala njen mož in sinček Jakob in molila. Vse, kar sta mogla storiti, da bi olajšala bolnici trpljenje je bilo to, da sta ji dajala požirek kave, pomešane s kininom. Bolnica je odprla oči in zašepetala svojemu možu: »Anton!«
»Kaj je?«
»Zdi se mi, da umiram. Pojdi in privedi tni duhovnika.«
»Ni mogoče, predraga. Najbližji misijonar je tri dni hoda od tu. Ne morem te pustiti ves ta čas same. Lahko bi...« Mož je umolknil in tiho za-šepetal besedo... »umrla!«
Jakob se je tiho dvignil, pristopil k ležišču in se sklonil nad materjo, ki mu je poljiibila čelo. »Lahko noč, revček moj!« je dejala. Tiho se je splazil v kot in бе vlcgel, a spati ni mogel radi težkega materinega hropenja.
Proti jutru je Anton šel pripravit kavo. Ko se je vrnil, je bilo Jakobovo ležišče prazno. Na tleh pa je ležal košček papirja, na katerega je bil deček napisal: »Draga oče in mati! Ne bojta se! Odšel sem na misijonsko jsostajo in v treh dneh bom nazaj z duhovnikom. Gozd poznam in očetovo puško sem vzel. — Jakob.«
Anton je prebral listič, bolnica pa je zamr-inrala. »Kje je Jakob?«
»Odšel je,« je odvrni! mož. »Poslal, — poslal sem ga po duhovnika. Vse bo uredil. Gozd pozna in mojo puško ima.«
Za trenutek se je Jakob obotavljal, ko je prispel na rob gozda, potem pa se je ob misli na mater pognal v goščo in pričel teči. Videti je mogel zvezdo severnico, dokler je svetila in mu kazala pot.
V	mali koči sta čakala oče in mati en dan, dva dni. Anton je že razmišljal, kje bi mogel biti njegov sin. Zdaj se mu je zdelo, da je na misijonski postaji, zdaj da se zavihti z duhovnikom na konja, potem, da je na poti. —
Jakob je prišel šele na večer drugega dne na misijonsko postajo ves izčrpan in opraskanih nog.
»O, ..«, se je začudil brat, ki mu je odprl vrata, »kaj nisi ti Jakob, sin onega...?«
»Duhovnik, kje je duhovnik?«
»Kaj pa bi rad?«
»Duhovnik, duhovnik, duhovnika bi rad.«
»Je zdoma.«
Jakob se je zgrudil na tla. Brat ga je dvignil, odnesel v hišo in ga |K>!ožil na duhovnikovo posteljo ter mu dal okrepčila.
»Moja mati... umira,« je dejal deček, brž ko je mogel govoriti —, »in rada bi Boga. Vi ga ji nesite!«
»Ah, ne moreni. Sem samo brat.«
»Ampak duhovni oče je naročil, če bi bilo potreba...«
»Urban Rehar in trije otroci«, je bilo zapisano v smrtnem naznanilu, ki je poročalo o smrti mlade matere, lu ti trije otroci bi je bili še jako potrebni: dve leti je imel najmlajši,- pet in sedem pa »velika dva«.
Toda — bila je mrtva. Tega otroci še niso mogli razumeti. Imeli so preplašene obrazke iti so ee tudi jokali. A že čez nekaj ur po teh prvih solzah eo ee epet igrali — sicer tnalo bolj po tihem, a ne drugače ko sicer.
Dva sta prišla k stari materi, Rudi, šolarček, pa je ostal pri očetu. Stara mati je zbolela, tedaj sta se mala dva spet vrnila k očetu. Teta, gospodinja, otroška vrtnarica so prišle druga za drugo k njim. Čeprav še zdavnaj ni bilo vse tako kot pri materi, vendar je ta eprememba zanimala mala dva. Nove ženske niso nikoli vedele, kaj je bilo dovoljeno in kaj ne, in so si kmalu vsi trije znali pridobiti vse prepovedano za dovoljeno. Sosedje so govoričili, kako so postali Reharjevi otroci »nesramni«.
Tedaj je nekoč oče prišel k njim v sobo in jim dejal, da ne more biti nič več tako in da bodo dobili r.novo mater«, ki bo pa vedno ostala pri njih in pri kateri jim bo bolje, kot jim je bilo poslednje čase.
Oče je bil ganjen, ko jim je to govoril. Otroci so občutili očetovo radost in eo se tudi oni veselili.
Navzlic temu je dejal Rudi svoji starejši sestri,
Çreden sta zaspala: »Hm, ti, Lizika? Novo mater? i, ali pa tudi veš, kako se ji še reče? — To je pisana mati — mačeha! Mačehe so pa zmeraj hudobne. V mojem razredu je eden ,ki ima pieano mater. In ta nima nikoli nič na kruhu in kadar kaj narobe naredi, jih takoj dobi. To mora biti prava pravcata čarovnica! — No, jako sein radoveden!«
Lizika še ni vedela, da je »nova mati« — pisana mati, a mačehe je ludi ona poznala iz pravljic. In če je tisti fant iz Ruditovega razreda to povedal... z globokim vzdihljajem je zaspala.
Oče je kmalu vsem trem j>okazal sliko nove matere in jim veliko dobrega povedal o njej. Pisala je otrokom pismo in jim je v njem povedala, da se jili veseli in »da jim hoče nadomestiti njih mamico«. Ko so otroci to zaslišali, sta obema večjima prišle solze v oči, — fantu pa še kljubovalnost. Najmlajši je vprašal: »Ali bo nova teta prinesla čokolade?«
Prišla je. Čim bolj ee je bližala svojemu novemu domu, tem bolj se je bala. Toda njen mož jo je tolažil: »Saj še ne veš ne, kako se te otroci veselijo! Pa eaj boš videla, vsi trije so dobri otroci in če jim človek dobro hoče, jih je tudi lahko vzgajati.«
Hrabro se je vzravnala, ko so se vrala odprla. Otroci so jih bili okrasili s »Prisrčno dobrodošla!«. Bili so v pražnjih oblekah in najmlajši je koj vprašal po čokoladi in ko jo je dobil, je novo mater tudi poljubil. Lizika je bila — čeprav ni hotela biti — naravnost prisrčna, ko jo je nova tnali vzela v naročje. Rudi se je dal poljubiti, čeprav se je nekam upiral in je pri sebi dognal, da je »z grdo dišavo odišavljena«.. Potem se je ozrl na sliko svoje prave matere in se je razjokal. In kmalu je izginil na brcanje žoge.
Kako je mladi ženi, ki pride v dom, ko je že ves narejen in najde povsod, v vsakem predmetu njej tujo ženo, ki je prej že vse uredila in pripravila in kako plaho čaka, kdaj ji bodo otroci prvikrat rekli mati —, lega otroci seveda niso mogli vedeti, a tudi njen mož je komaj kaj razumel o tem, koliko tujega je padlo na njegovo mlado ženo.
Gospa Brigita ni bila nerodna z otroci. Kjer se je le dalo, je navezala na prejšnje«. A težko je bilo najti tradicijo. Otroci so imeli zmeraj isti, važni izgovor: »Prej tudi lega nismo vedeli -, ona pa ni hotela vprašati, ali je bil tisti »prej« še ob času njih matere ali tedaj, ko ni bilo nobene matere. A tudi tisto, kar je bila mati naredila, ni bilo gospej Brigiti vee všeč. To in ono je predrugačila, kar pa ni bilo lahko, posebno pri Ruditu ne. Se niti enkrat ji ni dal kakega imena. »Halo!« je bila beseda, s katero jo je klical, če ni bila v,prav pri njem. — Če bi ue bilo malih dveh, posebno najmlajšega, ki je po vsem stanovanju navdušeno trobenlal »mama, mainak, bi skoraj obu|iala in si ne bi mogla vsak dan sproti obnavljati trdne volje, da ostane.
»Ne tega ne smem.«
Jakob ni črhnil besedice več. Ne da bi trenil z očmi, je s slastjo pojedel juho, ki jo je bil brat dobil zanj od nekega Indijanca. Potem je vprašal: »Brat, ali smem v kapelo malo pomolit?«
»Gotovo!« je odvrnil brat, »a ne mudi se predolgo. Postelja je zate že pripravljena.«
Jakob se je splazi! v kapelo, klečal nekaj časa pred tabernakljem. |>otem pa šel tiho po stopnicah k oltarju, razgrnil zastor in odprl vrata tabernak-
1 ja. Drgetal je in šepetal: »Odpusti mi, Gospod!«, ko je jemal malo hostjo in jo skrbno položil med dve deščici, ki ju je skrival iia notranji strani suknjiča. Ko je prišel iz kapele, je tiho zapustil misijonsko postajo in se podal na pot proti domu.
Povratek je bil zanj pravi križev pot. Čeprav je imel noge zatekle in opraskane in niti je v glavi kar gorelo, je tekel naprej in naprej, ure in ure, dokler se ni zgrudil na tla pojx>lnoma izčrpan. Bil je še daleč od doma, a ni zmogel uiti koraka več. Domislil si je puške in je dvakrat sprožil.
Njegov oče je bil ves obupan, kje je sin. Zaslišal je strel, skočil na noge tn hitel v gozd. Uro kestieje se je vrnil v kočo z nezavestnim sinom v naročju. Ko mu je stregel, se je deček počasi zavedel in njegovo prvo vprašanje je bilo: »Mati?«
»Še je živa,« je dejal oče. »Pridi in poglej! Dobro ji bo delo.«
Jakob je pokleknil poleg svoje matere in ji večkrat na lahno zašepetal: »Mati. Boga sem prinesel!« Razumela je in se smehljala, ko je jemal iz suknjiča dragoceni zaklad in ji spoštljivo podelil sveto obhajilo.
Jakobu mati ni umrla. Njena radost, tako trdita on in njegov oče, jo je čudežno ozdravila. Danes srečna živita oče in mati v nekem brazilskem mestu. Jakob odpira tabernakelj vsak dan, da ju obhaja pri svoji maši. —
Tedaj je začutila prve nalahne gibe svojega lastnega otroka. Rehar, ki je svojemu prijatelju veselo govoril o tem in ki je mislil, da se bo zdaj omililo razmerje njegove nove žene z otroci, je po tem razgovoru prišel ves potrt domov.
Da to ni tako zanesljivo pričakovati, mu je bil dejal prijatelj. Celo nasprotno! Žena bo zdaj — hočeš nočeš — vedno bolj občutila, da ti trije otroci le niso njeni in bo razumljivo, da .bo svojega bolj odlikovala. Drugi otroci bodo ljubosumni... Nastali bodo razdori... Že večkrat je razmišljal o tem... Še nedavno je kot sodnik imel tak primer ..
Goepa Brigita ee je veselila. Njen mož ni pokazal, da čuti senco, ki mu je zatemnila to veselje. Rekla je, da bo to novico otrokom ]>ovedala, a Rehar ji je odsvetoval. Tisti srazdor «je hotel še odriniti vsaj za nekaj časa.
Gospa Brigita pa je otrokom navzlic temu povedala. Bil je prav pokojen večer, ko je v mraku prisedla k otrokom in jim pripovedovala o novem bratcu ali sestrici. Rudi si je mislil: »To je pa res lepo od nje, da nam to pripoveduje!« In poljubi za »lahko noč «so bili prisrčnejši ko sicer.
Potem je bilo rojstvo, ta najlepši in najhujši trenutek v življenju ženske! To doživljanje, ki more srce žene razširiti v največje materinstvo, ki sega daleč čez lastno malo bitje, ki ji leži na rokah — ki more pa tudi razviti ozkoerčno ljubezen, tisto »vse le za mojega otroka!« Gospa Brigita pa ni spadala k majhnim materam.
Ko so prišli njeni »pastorki« k postelji«, je dejala Ruditu: »Lepo te prosim, daj mi sliko vaše matere, da jo bom večkrat gledala! In potem — oglejte si svojega novega bratca in zdaj se bomo še bolj radi imeli — ali ne?«
In vsi srečni so vsi trije po prstih odšli iz sobe »njihove nove matere«, kateri je zdaj tudi Rudi iz vsega erca rekel »tnaina«.
Pri Reharjevih je bilo vedno bolje in lepše. Urban je to ves srečen povedal tovarišu. Oni je menil: »No, seveda, saj ni, da bi moralo biti po-vsod narobe! A tvoja žena je pač izredna!«
To je Urban ponosno povedal svoji ženi. »Nikakor,« ee je nasmehnila, »prav nič nisem izredna. In če sem, potem ti tole povem: Če bi bila od začetka vedela vse to, kar vem zdaj in če bi vse pisane matere lo vedele, bi bilo lahko marsikako trpljenje prihranjeno.«
»In kaj je tisto? «
»Na kralko povedano, je tole:
Treba se je zavedati, da ntore imeti vsak človek santo eno mater in da ee za to mesto ne srne nihče borili. Čim bolj bi kdo to delal, toni bolj bi se mu zaprla mala srca. Čim manj zahtevano in skromnejše se — recimo »materinska prijateljica« vede z osirotelimi otroci, tem hitreje in iskreneje jo vzljubijo. Večji otroci naj se zavedo, da nova mati ni proti njihovi materi, marveč jo hoče v njih in z njimi ljubiti. — A mogoče ti ne boš mogel razumeli, koliko in kaj je treba v sebi premagati in uničiti in koliko pripomore k temu rojslvo takšnega malega črviča. — A če bi človek prej vsaj malo vedel o tem —, laže bi bilo!«
— -J—1 * ..... .-.i!"^
" t ' I
^ -t.	. 'V** v
.... V 'i! ■
Mame ni več...
Ali bodi žena zgolj mati in gospodinja?
Ce so žene po vseh modernih zakonih tudi moževe tovarišice. tedaj tudi katoliška žena ne sme misliti, da je izpolnila vso svojo dolžnost, če je rodila vrsto otrok, ki jih odgaja in vzgaja in skrbi za gospodinjstvo. Premalo je! Ce ob vsem tem, zares težavnem, mučnem delu, ne stori ničesar za svojo oeebo in je spričo svojega moža vedno v isti izprani, vseh lepot oglodani domači oblekici; če nikoli ne utegne, da bi šla z možem kam iz hiše, da bi se z njim pomenila še o čem drugem ko le o otrocih tn gospodinjstvu: potem ne dela pravilno in živi dvakrat nepravilno kot mati. Da si mati, to je več, ko da le odgajaš otroke, kuhaš in šivaš zanje! Mat! mora otroke tudi voditi, mora jim biti vodnica, gospa in vzvišena osebnost, čeprav je le kmetica ali delavka! Vse to pa ne more biti, če samo sebe popolnoma zapusti — duševno in telesno. Za današnjo dobo ni zadosti, da si vzorna gospodinja! Bili moraš več, čeprav je tisto »več« že muka in nekakašna askeza. Zvečer, ko bi mati najrajši kar omahnila v posteljo ko je do smrti utrujena, mora vendar najti še kako urico, da kaj prebere in tnalo poskrbi za nego svojega telesa.
To je videti brezpomembno, plehko, pa je treba le pomisliti na to, da se zakoni ne porušijo toliko radi velikih zadev in grehot, marveč bolj radi vsakdanjih malenkosti.
Zahteyajte v vseh javnih lokalih najboljši dnevnik »SLOVENEC«!
Oflidj&ù se nmlrqàiï
Jio Lafmâi vsCed nove banovinske trošarine.
ЗшШМоЈк se dams
Najnovejše vesti:
Ciano je v Jugoslaviji
Prvo srečanje z italijanskim zunanjim ministrom
Rakek, 24. marca.
Nerodno je reporterju, ko lovi dogodke v tako mračnem in deževnem dnevu, privide vtisov in dogodkov, ki pomenijo v diplomatski zgodovini navadno toliko. Še težje je loviti vtise v zunanji politiki, kjer je vse že usodno in enodnevno, obenem tudi že trajno in nesrečno ali pa blagohotno za vse človeštvo, sreča je. kdor na tej j)oti ujame korak z usodo, to je s tistim njenim bistvom, ki hoče ujeti tudi lejišo usodo vsemu človeštvu. Takšno občutje je lahko zelo enostransko posebno tedaj, če je dan tako monoton in s snegom zabrisan, kakor so bili prvi vozovi, ki so to poj»oldiie prihajali tam od Krasa in od Postojne. Le|jše pa se zazdi človeku, ko pogleda v jasen in bister obraz najmlajšega zunanjega ministra na svetu, ki te mladega človeka objame okoli vratu in ti zaupa to preveliko skrivnost: včeraj je bilo v Rimu oblačno in deževno, tako vreme me je kar bolelo, sedaj pa vam lahko rečem, da vreme in čas tudi delata za vas .. Tako se razveže vsa tista usodnost v prisrčen odnos razgovora med dvema človekoma in težko bi bilo reči, da se dâ 6 katerim zunanjim ministrom govoriti danes na tako priprost in demokratski način, kakor je to bilo v teh bežnih trenutkih mogoče jiogovorili se z italijanskim zunanjim ministrom grofom Oaleazzom Cianom.
Sprejem na Rakeku
Na Rakeku so počakali na visokega italijanskega gosta g. ban dr. Natlačen, ki je gosta pozdravil v imenu g. predsednika vlade in zunanjega ministra g. dr. Milana Stojadinoviča in v imenu j>rebivalstva naše banovine. V imenu našega zunanjega ministra so pozdravili še grofa Ciana svetnik zunanjega ministra g. Sibe Miličič. italijanski generalni konzul v Ljubljani g Natali Umberto v spremstvu tajnika konzulata. Bili so še zastopnik Pres-biroja iz Belgrada. v Ljubljani pa so pozdravili g. ministra še g. Šečerovič iz zunanjega ministrstva.
Ko je privozil vlak v postajo, je stal zunanji minister gro! Ciano ob oknu voza. goloelav in preprost. da je bilo skoraj težko ugotoviti, da je to resnično odgovorni voditelj zunanje politike italijanskega imperija. Roka je bila pripravljena v pozdrav in živahne oči so iskale oseb, da se pozdravijo s sosedi, ki si žele tako iskreno vsega, kar bi moglo koristiti vsej tisti dobri stvari, ki si jo želi ves svet in ki more biti sosedom še podvojeno pri srcu. Toda kdo bo iskal izhoda k resnici, Ciano se je že ogrnil z zimsko suknjo in pristopil k vratom: »Evo me. sedaj sem med vami,« in stik je bil vpostavljen tak, da so odpadle marsikatere formalnosti. ki jih je v diplomatskem protokolu danes še toliko, ki so pa brez pomena tedaj, ko se prvič srečujejo jugoslovanski časnikarji z italijanskim zunanjim ministrom v Jugoslaviji. Vrata salonskega vagona so se na stežaj odprla in uradno sta pozdravila g. ministra najprej g. ban dr. .Natlačen in svetnik • zunaniega ministrstva g. Miličič. Gosnod ban dr. Natlačen je imel ob tej priliki naslednji nagovor na g. ministra:
Pozdrav g. bana
Gospod minister!
V izredno čast mi je, da Vas lahko pozdravim v imenu predsednika ministrskega sveta, v imenu kr. vlade, v svojem imenu in v imenu celokupnega prebivalstva dravske banovine. V trenutku, ko ste stopili na naša tla. izražam Vam svoje veselje radi zbližanja, ki se uresničuje med Vašo državo in med nami in želim, da bi bilo to zbližanje prisrčno in trajno. Gospod minister, dobrodošli! Naj Vam bo bivanje v naši državi prijetno!
Grof Ciano se je g. banu zahvalil za prijeten ]X>zdrav, med tem pa je sam opazil časnikarje pred vagonom in takoj odšel med nje. Pozdravil se je z njimi in jim takoj prav rad podal prvo izjavo:
Cianova izjav a
»V trenutku, ko stopam na tla Vaše države, sem srečen, da prihajam v poslanstvu, ki Vam je znano. Upam, da bo moje .potovanje in moje bivanje v Jugoslaviji koristilo obema državama in da bo delo. ki ga bomo opravili, koristilo vsej Srednji Evropi in Balkanu in da bomo tako skupaj služili ideji svetovnega miru. Vesel sent, da se bom srečal z Vašim predsednikom vlade in zunanjim ministrom g. dr. Milanom Stojadinovičem, ki ga mi vsi resnično in zelo cenimo.«
Ko je grof Ciano opazi! fotografski aparat v rokah našega tovariša, je bil takoj pripravljen, da se slika skupaj z našimi časnikarji v svojem salonskem vozu. Hitro se je še pozanimal, ali bo njegov vagon pač dovolj svetel za tak aparat, toda bil je že med njimi in vešče spremljal fotografi v njegovem delu. Kaj hočete, športni tip, ki dobro pozna vse tehnične rekvizite modernega človeka!
Ciano kol človek
Obrnil se je takoj med nas, razvil se je pogovor, ki je bil neprisiljen in preprost, razgovor s človekom, ki je poln realizma in stvarne presoje sodobnih problemov. Presenetilo ga je, da govorimo italijanski in ves je bil v zanimanju ia naše delo in probleme. Opozorili smo ga, da vemo, da je bil na Kitajskem, da je ttil včasih sam časnikar in da je pisal tudi drame. Pa nam je prijiovedoval, kako to, da potuje sam.
»Kaj hočete, slabo vreme in moja žena se ni čutila ravno dobro. Bil sem sam časnikar, ko sem začenjal svojo karijcro. Kot časnikar sem začel de lati ko' literarni poročevalec in gledališki kritik in napisal sem tudi dve diami. Tovariš ob levi ga je hitro v|irašal, ali sta mogoče bili futuristični in hitro je z nasmehom odklonil, ne. prav nič futuristični. Sin se mi je rodil tamkaj, tedaj, ko so Japonci obstreljevali Šangaj... Duce se je vrnil včeraj iz Libije... Neverjetno kakšna sila je že v njem. Ves prekipeva v moči in fizični sili in še danes je ves v šjx>rtu in treniranju telesa...« Omenili smo mu, da sam mogoče malo spominja na Duceja. Odvrnil je, da jc to pač neverjetno in da mogoče časnikarji, ki o tem pišejo, malo pretiravajo. Sicer pa, saj vem, da je vaš poklic težak in kaj vse je treba spraviti v časopisje, ki mora danes nuiogo dati in včasih se posreči časopisju tudi kakšno prerokovanje, ki je lepo', če se lahko uresniči, kakor se je sedaj uresničilo tisto, kar je nehote napovedal neki naš časnikar prehitro že pred meseci, ko sem prvič jxitoval skozi Vašo domovino... Lahno smo ga opozorili, da smo opazili železni prstan na roki. Pokazal nam ga je: surov železen poročeni prstan, nad njim pa širok srebrn prstan z dragocenim kamnom v sredini. Hitro je parkrat zavrtel prstane, železni |>rstan je zavrtel ves še enkrat in kol zaključek smo omenili, tla smo videli slike z njegovih poletov in njegove eskadre.
Vlak se je začel pomikati in pred vagonom se je zbrala že lepa množica ljudi. Njegova lepa moška j;ostava je bila tedaj vsa v okviru okna in najbrž je bila slika tako lepa, da se jc spontano dvignilo ploskanje na peronu in ob tirih Grof Ciano se je trikrat sklonil skozi okno in trikrat odzdravil množici s pozdravom svoje domovine. Pomešal nas je med časnikarje, ki njega spremljajo na tej poti. Večina jih je prvikrat prišla iz Libije in sedaj so zopet na poti, da pospremijo svojega zunanjega ministra v njegovem poslanstvu. Bila зо med njimi znana imena Maria Nordia iz Trsta. Solarija od »Giornale d'talia« in urednika revije »Regime fa-scista«, vseli skupaj 10 urednikov italijanskih največjih listov. Tod in tatu je zabliskalo znano inu.', toda bili smo že zopet med bežnimi vtisi, grof Ciano se je umaknil, nas pa je gosood ban prijazno povabil v svoj salonski voz do Ljubljane.
Na kolodvoru v Ljubljani se je g. Cianu jired-stavil zastopnik zunanjega ministrstva g. Šečerovič Svojega šefa je čakalo tudi osebje tukajšnjega italijanskega generalnega konzulata, na peronu pa je bil se g. upravnik ljubljanske policije g. dr Hacin. Vlak je postal le za kratek čas in nadaljeval kmalu pot proti Belgradu.
Roparski napadvDobu
Domžale, 24. marca.
V noči na včeraj je bil v Dobu pri Domžalah izvršen krut roparski napad na ostarela zakonca Aniona in Frančiške Sollar, ki sta stanovala kakšnega pol kilometra stran od najbližnjih hiš. Oba starčka, od katerih ima Anton Sotlar kakšnih 70 let, njegova žena pa ima le nekoliko manj, sta okoli 7 zvečer še pregledala svoj hlev in odpravila živino, pri tem pa sla zaklenila jio svoji navadi hišo. Neznani roparski vlomilec se je pred tem najbrže žc skril v hišo. lako da sta ga oba zakonca zaklenila. Frančiška Sollarjeva je pomolzla krave ter se z mlekom vrnila v hišo Ko je odklenila vrata, jo je ropar takoj napadel in jo udaril •/. nekim predmetom po glavi ter ji razbil čre-pinjo. Za ženo je prišel še mož Sotlar sam. Stopil je med vrata, toda tudi nanj je navalil ropar, vendar ga je Sotlar takoj opazil 1er so mu postavi1 v bran. Sotlar je skočil hitro pred vrata tn jih naglo zaklenil, tako da je bil rojuir zaklenjen v hiši Sotlar je pričel klicali na jiomoc sosede, ropar pa je zaslutil nevarnost ter je pobegnil pri zadnjih vralih iz hiše. Sotlar sam ni dobil razen manjših prask nobene poškodbe, pač pu je njegova žena pod udarci morilskega roparja obležala nezavestna. Poklican je bil takoj domžalski zdravnik dr. Kremžar, ki pa je takoj sjioznnl, da jo stanje ranjenkc brezupno. Danes popoldne je trančiška Sotlarjeva bila še vedno nezavestna, vendar jo se pri življenju. Domžalski orožniki, ki so bili knuilu na mestu, so uvedli obsežno preiskavo, vendar se jim do danes še ni posrečilo ujeli roparskega morilca. O Sedlarjevih so ljudje govorili, da imata precej denarja in lega se je neznani zločinec hotel polastili. Zločin je v vsej okojici povzročil veliko vznemirjenje in sočutje. Sollarjeva sla oba zelo verna in poštena človeka. Ljudje domnevajo, da je roparski napad izvršil nekdo, ki je oba starčka dosedaj že štirikrat okradel.
- Pri zaprtju motnjah t prehavt vzemite zjutrnl ua prazen želodec kozarec naravne »Frani
Jiisel eren'ire«. _______
Poizvedovanja
Xapentiia briljantna ura ji; bila Unuljijt-mi »l»orl ■i,i noti od Mir.in do glavncura kolodvora Najdite j se naproša, da ,|o oddu proti primerni napradl na oollnlji. Pozor prcil naknnoml
Nevaren požar v Grobljah
V torek zvečer (23 marca) okoli tri če t r I na 11 je ua še nepojasnjen način začelo goreti zidano gospodarsko poslopje samostana v Grobljah. Po-slojije sloj-i med cerkvijo in hlevi. V poslopju je bilo precej žaganja, stelje, j>od streho nabito polno slame, pri tleli pa ludi 5 vozov, od katerih sta bila dva s triigami peska, ki ga vozijo za nasipavanje cest Poslopje je bilo takoj v celoti v plamenu. Komaj so domači in najbližji okoličani opazili jjo-žar, so rdeči zublji že dosegli višino cerkvenega zvonika in razsvetljevali okolico daleč okoli. V Domžalah so začele klicati na jmjiuoč tovarniške sirene. Peš iu ua kolesih so pritekli okoličani in začeli požrtvovalno pomagati pri omejitvi požara, kajti iz gorečega jioslopja itak ni bilo mogoče ničesar rešiti. Največja nevarnost je bila, da se ogenj ne. bi razširil na hleve 1er ostala poslopja. lllevi so komaj kakih 0 metrov oddaljeni od zažganega jioslopja.
Prvi so pritekli domžalski gasilci s svojo 1110-torko. Ker niso mogli lakoj dobiti običajnega voznika, so se sami vpregli in privlekli brizgalno ter takoj napeljali močan curek vode iz vodnega rezer-varja pri tiskarni na vroče dele zraven. stoječega hleva in nato na goreča mesta. Za njimi so prihiteli še gasilci iz Stoba. z Vira. ? Homca in iz Mengša. Ob I je bil |iožar ugašen.
Na l.raj požara so dospeli tudi domžalski orožniki |)od vodstvom komandirja g. Skoka ter takoj začeli s preiskavo o vzroku požara. Sum je letel takoj na brez|K>selne, ki vsako noč prenočil jejo v Orobljaii in jih je bilo čez zimo dnevno 10—15. V zadnjih tednih so jili orožniki nekajkrat jiregle-dali. 1'red dnevi so med njimi zasledili nevarnega zločinca Možno ic torej, da se je skrivaj splazil v to poslojije tudi tak brezposelni. Zažgal jc morda jio nesreči, ni jia izključeno, da iz hudobije Preiskave se vodijo tudi v drugih smereh. Vendar kakega otipljivega sledu ni. Škoda je večjidel krita z zavarovalnino pri Vzajemni zavarovalnici.
MuribcrskR ^tectollšit
za katoliški tisk med ameriškimi Slovenci
Črlrlck, petek, sobota: Zaprlo.
Nedolla. S. marca oli 15: Deiela tmnhljaln. Znižane cene. — Ob 30: Sveta Ivana l'renilorn. Ponedeljek, 2!l marca oli 15: DR . Znižane eem- — Ob 'JII: Il'lr?I naaeljni.
Katoličani vseh dežel so se v zadnjih lotih zaceli splošno zavedali veliko važnosti katoliškega časopisja, ne samo nabožnega, ampak še posebno dnevnega političnega časopisja. Kajti na mišljenje in naziranje posameznikov predvsem vplivajo dnevniki.
Prav vesel pojav je, da se v tej smeri veliko dela v naši slovenski domovini; seveda, napraviti bo treba še več. Pri nas smo do nedavnega živeli in deloma še živimo v katoliški tradiciji. Vera jo bila pri hiši zaklad, katerega so skrbno čuvali očetje iu sinovi. Toda v današnjih časih jo to marsikje postalo drugače. Danes je časopisje, ki izoblikuje v duši svetovni nazor, tradicija je pri mladih ljudeh, zlasti v delavskih krajih, močno izgubila veljavo. Prav zato je treba, dn ti mladi ljudje, ki so iztrgani iz tradicije, dobe v roko katoliško časopisje. Še manj moremo govoriti o v|>li-vii katol. tradicije jiri Slovencih v tujini, kalere obdajajo najraznovrslnejši vplivi. To dobro vedo njihovi. katoliški voditelji, duhovniki in neduhov-niki. ki v zadnjem času s povečano vnemo delajo za razširjenje katoliškega tiska med svojimi rojaki.
V	tem so nam mogoče lahko kar za zgled ameriški Slovenci. Ti letos v raznih slovenskih naselbinah prirejajo posebne in dobro organizirane shode za propagando katoliškega tiska, kjer odlični govorniki pred številnimi poslušalci govore o važnosti katoliškega tiska in časopisja. Nastopajo duhovniki in svetili katoliški izobraženci, katerih imajo ameriški Slovenci že veliko v raznih stanovih. Ker se mora mladina tudi v slovenskih farnih šolah veliko učiti angleščino in je sploh nn gleščina občevalni jezik, ki ga vsakdo zna, se seveda agitir i tudi zu angleško katoliško časopisje.
Prvi tali shod je bil v znani slovenski naselili ni v Jolietu, lil. Jolietska slovenska naselbina v primeri s Clevelandoin ni posebno velika, lodu najlepše ut-pjena. Saj je slovenska župnija sv. Jožefu nekak vzor vsem drugim slovenskim župnijam v Ameriki. Jako dobri slovenski ljudje - največ Be-lokranjcl — so se naselili v Jolielii. Imeli so tudi vedno zelo dobre duhovnike, med katerimi bo brez dvoma na jirav častnem mestu sedanji g. župnik Rev. John Plovnih. V dobro pomoč sta mu Rev. M. Hiti in Rev. G. Kuznia. s katerima žc- mnogo let res vzorno vodi obširno župnijo.
Prav Rev. John Plevnik je vodil la prvi shod za širjenje dobrega tisku in nn nji in izgovoril nekaj prav tehtnih besed o nevarnostih slabega in versko indiferenlnega tiska kakor tudi o pomenu dobrega liska. Omenil jc tudi veliko prizadevanje svetniškega škofa Baragu za dobre knjige, katere je celo ob napornem misijonskem delu sani pisal. Zlasti je g. župniku pri srcu mladina, kateri proti toliko nevarnosti od slabih knjig. »Sami opolzki romani, družinski škandali in druge umazanije so dnevno v tisku in mladina to uživa in kdor tako duševno hrano uživa, se sam zastrupi. Zato se je treba zganiti ir, mladini preskrbeli dobrega berila.
Glavni govornik jo bil urednik mesečnika >Avo Maria- Rev P. Bernard Ambrožič, ki je živo naslikal današnji položaj iu važnost katol. tiska iu prave verske zavednosti katoličanov.
V	skrbi za mladino je liev. John Plevnik «rçkaj dni zn tem lepo uspelim, shodom priredil poseben shod dobrega tiska za učence in učenke 5., 7. in 8. razreda farne .šole. Bil je jako lop prizor, ko je nad 40 šolarjev zasedlo farno dvorano. Med njimi je bila vsa domača duhovščina, čč. šolske sestre in glavni tajnik KSK Jednote g. Jos. Zalar. Šolska godba je zaigrala nekaj lepili komadov, na kar je g. župnik z molitvijo otvoril sestanek in pojasnil mladim poslušalcem pomen te prireditve. V lepem govoru jim je polagal na srce, naj vedno čitajo b' dobre katoliške liste in knjige, naj se udeležujejo le dobrih prireditev iu obiskujejo samo lepe igre in filmske predstave v gledališčih. Doma nnj pa vplivajo na starše, da bodo imeli v hiši sv. križ in sv. jiodobe.
Mladini so govorili še drugi duhovniki in
Maribot Občni zbor inar:borshih gasilcev
Maribor, 2-1. marca. Snofi je bil ponovni občni zbor mariborske gasilske čete pod vodstvom predsednika bančnega ravnatelja Bogdana Pogačnika, ki je uvodo-m,1 jjovedal, da je župa prvi občni zbor razveljavila ter odredila njegovo ponovitev. Sledila so poročila funkcijamirjev, ki so bila ista, kakor na prvčni občnem zboru, o katerem smo takrat obširneje pisali. Pred prehodom k volitvam novega odbora je podal v imenu članstva Jovčič naslednjo izjavo: Nn sestanku rednih članov dne 22. lega meseca je bilo soglasno ugotovljeno: 1. dn so dogodki nn zadnjem občnem zboru, ki se je vršil dne 3. februarju, bili povzročeni samo zaradi nesporazuma in ker ni bilo prehodno |>otrehnili razgovorov. 2. Po zaslišanju vseli rednih članov čete ni nikakih sporov v četi in če so kateri bili, so bili na tem sestanku likvidirani. 3. Članstvo je nn sestanku soglasno sprejelo kandidatno listo zn četno upravo, ki bo predložena občnemu zboru. 4. Z ozirom ua tovariško soglasnost je predsednik čete Bogdan Pogačnik izjavil, da jc pripravljen prevzeti zojiet predsedstvo čete s predlaganimi poslovalci. Poveljnik Knmšak je nato profilai kandidatno listo, ki je bila soglasno sprejela.
— Proti trdi stolici io zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in
glavobolom jc naravna »Franz-Josefova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo Prava »Franz-Joželova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Ost. reg. s. ur. зидаил.
m Mestni župan dr. Juvan je odpotoval službeno v Belgrad ter ga nadomešča v vodstvu županskih poslov podžupan Franjo Žebot.
m Puškinovo proslavo so dane.* dopoldne v Kazinski dvorani priredili dijaki realne gimnazije. Pozdravne besede je spregovoril prof. dr. Janko Kotnik, ves ostali del pestrega sporeda pa so iz-borno podali dijaki sami. O Puškinu je govoril di-jak-frančiškan Čokan, ki jc navzočim dijakom razgrnil življenje in delo velikega ruskega pesnika. Z občutkom so dijaki in dijakinje deklamirali Puškinove pesmi v ruščini in v slovenskem prevodu, glasbene točke pa so dijaki izvajali lako dovršeno, da ludi izveJbani godbeniki ne bi mogli boljše. Ob koncu proslave se ie dijaštvn /ц trud in agilnost zahvalil ravnatelj dr Heric.
m Sladki kmečki kruh, — Pekarna Raktiša. Koroška cesta.
g. Jos. Zalar, ki jim jc prijioročul vstop v KSIv .lednoto. Nazadnje je imein prav lep s|K>dbuJevnlcii govor v angleščini sestra ravnateljica farne šole sv. Jožefa.
Kakor je nedeljski shod med odraslim poživil katol. zavednost in jih vnel zu delo zn katoliški tisk, tako je tn mladinski shod vcepil v ercn mladih dečkov in deklic resen nauk o važnosti in koristi katol. tisku in dobrega katol. berilu.
Za Jolietom so začele tudi druge slovenske župnije in naselbine prirejati dneve zu dober tisk. »Veliki dan katoliškega tiska« se je že vršil v Milwaukec in West Allis, Wisconsin, dalje v \Vnu-keganu. 111. in Sheboyganu, Wisc. Sledile bodo še druge župnije. Pravi misijoni zu dober tisk!
Ker so Amerikanci praktični ljudje, je gotovo, dn ne Ik> ostalo samo pri lepih besedah, temveč bodo le|iiiii besedam dali tudi življenje z delom zn katoliški tisk.
Za katoliško prosvelo med ameriškimi Slovenci je velike važnosti KSK jednota, kalere ne smemo prezreti Je sicer mogočna jxidjioriia organizacija, n stori zelo veliko za slovensko katoliško prosveto. Premnoga društva, ki so pri njej včlanjena, so kakor naša domača slovenska katoliška prosvetna društva. Njeni glavni uradniki skrbno pazijo, da ostane Jednolu trdno na slovenskem iu katoliškem temelju in so radi udeležujejo katoliških prireditev Glavni predsednik Frank Opeka je bil do sedaj govornik v West Allisu in Waulte-gnnu. v Jolietu ni mogel nastopiti ker je bil prav listi čas bolan, Tudi glavni tajnik Josip Zalar, ki iinii toliko skrbi z gos|>odarstvom v tako veliki organizaciji, pri vsaki priliki zastavi besedo v prid kaloličauslvu in slovenstvu. Uradno glasilo Judnote, ki izhitjn vsak teden v več kot 20.000 izvodih, je pisano zgledno katoliško. Zadnji dve struni stil ga |Miliii športa, ta del lista je namenjen mladini in jiisan angleško, toda vse preveva čisti katoliški duh.
Ker se zavedamo, kakšno važnosti je KSK Jed-nota tudi za duhovno usmerjenost naših slovenskih rojakov v Ameriki, zato ji |ionovno želimo, ko nastopi sedaj že 4-1. lelo svojega delovanja, kar največjega razmaha in procvilanja.
Pomlad prihaja!
O g!ci le si raonoliar došle no-uosll
A. $ E. Skabernè
Ljubljana
Posmrtni in bolniški sklad drž. in banovinskih uslužbencev
Podjiorno društvo državnih in linnovinskih uslužbencev dravske banovine v Ljubljani je imelo jireteklo nedeljo svoj 7. redni letni občni zbor, ki ga jo vodil predsednik Dolžan Janko, ki je jio uvodnem pozdravu jiovdaijul važnost in veliki so-cijalni pomen društva za celokupno državno in hanovinsko iislužbcnslvo, ker nudi članstvu v času bolezni brezplačno zdravljenje iu brezplačno dobavo zdravil, svojcem pa v slučaju smrti članu po-smrtnine do din 5000.
Iz tajnikovega poročila, ki ga je podal Markič Viktor, je razvidno, da je v posmrtnem skladu vjii-sanili 1510 članov, od katerih jc v bolniškem skladu, čigar članstvo je vezano ua članstvo v jjosmrl-nem skladu, včlanjenih 890 oseb. Tekom leta je umrlo 8 članov Društvo je v več primerih uspešno jiosredovnlo pri kr. banski upruvi v Ljubljani za znatno znižanje oskrbnin v zdravilišču ua Golniku.
Blagajnik Bisrhof Viktor je jiodal izčrpno sliko lelnegn računa 1er obrazložil vse jiosameznc j»o-slavke bilance /.n ordinacije zdravnikov je izplačalo društvo 77.070 dinarjev, zn dolmvo zdravil 80.189 dinarjev, zn porodniške podpore in zn višinsko zdravljenje pn (i 172 dinarjev. Nn posmrtni-nah je izplačalo društvo v letu 1930 40.000 dinarjev. Celotno društveno premoženje je poročal l esnik Mirko, da je društveno poslovanje v nnjlejiHem redu 1er je predlagal odboru raz rešil ico s polivalo, ki jo je občni zbor izrekel soglasno. Pri nato sledečih dopolnilnih volitvah sta bila odbornika Ko-kot Ferdo in Poje Janez, ki jima je potekla funkcijska dobe, ponovno soglasno izvoljena v odbor. Prav luko namestnika Korošec Blaž iu Kunaver Franc ter revizorji« Zajec Albin in Ccsnlk Mirko.
r Občni zbor je sprejel sledeče predloge odboru: I. Zn vsako prejeto zdravniško in lekarniško nakaznico morajo člani ludi od I 1. 1937 dalje do-plačevali |>o din 5. — 2. Preko letne porabe v znesku din 4<H) se more posamezni Man okoristili / ugodnostmi bolniškega sklada le z odobritvijo društvenega odbora — 3. Onim, ki pristopijo v društvo do 80. VI. 1937, se dovoli znižana pristopnina po din tu, izrednim članom (otrokom) po «lin H'. — 4. Vstop v društvo se dovoli le osebam, ki niso se prekoračile 45. IuUi starosti. Le organizacije državnih ie hanovinslt'H uslužbencev, ki so prijavijo v društvo iiajjmzno|e do 30. VI 1937 v skupinah z najmanj 50 osebami, sc sprejmejo v društvo ne ozirnje se na starostno dobo svojih članov, vendar le pod pogojem, da ni uied njimi mul če-trlino čez 45 let starih oseb.
m Perutnino v veliki izbiri in posebno znane klobase za velikonočne praznike dobite v trgovini T r a v i z a n , Stolna ul. 4.
Gledališče in koncerti
Koncerl mariborskega klavirskega tria
Važen dogodek, ki upravičeno zasluži našo največjo pozornost in ki ga moramo z velikim veseljem pozdraviti, je bil koncertni nastop novega mariborskega klavirskega tria, ki nam obeta za bodočnost mnogo lepega v našem mariborskem glasbeno-kul turnem življenju.
Mlado, na novo se porajajočo glasbeno edinico sestavljajo gg. dr Roman Klasinc (klavir), Taras Poljanec (violina) in Olon Bajde (čelo). Upamo, da je bil ta njihov prvi koncertni večpr krstni nastop, kateremu bodo po pogumno začrtani poti sledili redni novi, v katerih nam bodo lahko mladi glasbeniki odkrivali v vedno popolnejši obliki vedno nove glasbene umetnine.
Njihov samostojni koncert, ki so ga priredili v sredo, dne 17. marca v veliki kazinski dvorani ob dokai številni in odlično izbrani udeležbi, je temu lahko zanesljiv dokaz. Saj je kljub nekaterim nepopolnostim, ki so spričo začetnega udejstvova-nja takšne edinice povsem razumljive, v lepi in dovršeni obliki uspel.
Na spored so vzeli Beethovna (Trio op. 1, št. 3), Schuherta (menda Sonalino, ne Sonalo? za klavir in violino) ter Dvoraka (Dumky, trio op. 90).
V	izvedbi gre med posameznimi člani tria prednost vsekakor g. dr. R. Klasincu, ki imenitno obvlada tudi najtežjo klavirsko tehniko, pa mu na drugi strani vendar ton ne poje še dovolj blagoglasno Togosti tona — bi dejali — je še nekoliko preveč v njegovem igranju. Človek pogreša pri njem le še tiste doživete prepričevalnosti, ki je porojena iz umetnikove notranje stvarileljske sile in ki je tudi v najpreprostejših, najeleinentarnejših oblikah vsebinsko tako polna in bogata ter ve toliko povedati, da poslušalca ob prvih zvokih spontano prevzame in potegne za seboj. Na nekaterih mestih smo v sporedu to sicer doživeli, a vendar ne še v zadostni meri. Zelo dobra in primerno diskretna je bila klavirska igra v primeri s celotno ubranostjo Iria. Prešibak pa je bil v prvih dveh točkah čelo, ki se je uveljavil šele v Dvoraku s svojo vodilno vlogo v prvih dveh stavkih (Lento jnaestoso in Andante).
V	glasbeni interpretaciji je bilo čutiti mnogo skupnosti in ubranosti. S stalnim in trajnim udej-stvovanjem tria pa bo enotnost podajanja prišla gotovo še do popolnejše veljave, tako da bo igranje vseh treh kot izliv skupnega in homogenega doživljanja. Kajti tokrat je bila n. pr. v Beethovnu njegova značilna izraznost medla in premalo podčrtana; tudi v Schubertovi Sonatini ni zaživela prava in resnična kotuponislova duša — v tem smo čutili skoro nekoliko površnosti. Polna ubranost je resnično zazvenela v bogato in slikovito se prelivajočih harmonijah prvih stavkov Dvora-kove Dumky. Navzoči poslušalci so z očitnim zanimanjem sledili izvajanju tria ter ga nagradili s toplim in zaslužnim priznanjem ter odobrava-
njem.
13b.
Produkcije šole
Glasbene Malice
Sola Glasbene Matice je manifestirala svoj pouk z nekaj lepo uspelimi javnimi produkcijami.
—	Prva je predstavila uspehe, ki so se javili v delu na otroškem glasbenem vrtcu. Po uvodnem govoru gdč. Mahkotove so nastopili malčki posamič in v skupinah ter v petju, plesu in v dekla-macijah dokazovali svojo ljubeznivo vnemo za tako >umetniško" udejstvovanje, kar je bilo prav ganljivo in vzpodbudno. Tako delovanje ima zelo obsežen in odgovoren delokrog, v kolikor gre tudi za organiziranje glasbenih sposobnosti in svoj-stev v malo zavedni otroški duši.
Druga produkcija je posegla že stopnjo više in je pokazala, kako si utira mladina pot k višjim stopnjam glasbene umetnosti na najrazličnejših osnovah. Dolga vrsta malih solistov je zapustila zelo povoljno sliko vsestranskega dela in uspehov, ki so mestoma že kar presenetljivi z ozirom na to, kako so se utrinjale reproduklivne iskre nedvomnih mladih pianističnih in violinističnih talentov
—	V produkcijo je lepo uvedel skrben govor, s kateTim je skušal osvetliti pouk na glasbenih zavodih Pavel Šivic.
N tretji in poslednji produkciji, katero je z zanimivim govorom o ansamblskih (skupinah) vajah in o obstoječih možnostih domačega igranja uvedel L. M. Škerjanc, so se končno razkrili lepi sadovi skupinskega umetniškega študija najmlajšega naraščaja, deloma na vokalnem, deloma na instrumentalnem polju. — S silno obsežnim mladinskim zborom je izvedel najprej zborov vodja Viktor Sonc vrsto slovenskih mladinskim zborov v stilni mešanici ki so jo sestavljale skladbe starejših in najmodernejših domačih sklaadteljev. Izvedba, ki je zahteval marsikaj trdega dela zn pripravo, j ebila na dostojni višini. Kar je bilo nekoč ze ugotovljeno glede prečiščen ja zbora, to je še vedno spodtika — seveda s čistega umetniškega stališča, ki pa utegne tukaj stopiti v kompromis s stremljenjem, da si mladina v čim večjem številu pridobiva sposobnosti nastopanja v skupinskem izvajanju. — Drugi del produkcije so sestavljale orkestralne točke, ki jih je pod vodstvom dirigenta Karla Jeraja izvedel nekoliko dopolnjen mladinski orkester šole Glasbene Matice. Prikupno je bil sestavljen spored iz skladb raznih časovnih stilov od prvih izrazitih početkov samostojne orkestralne glasbe do naših časov; seveda se je dirigent pri zadnji točki nekoliko pošalil. — Izvedba pestrega sporeda je bila lepo izoblikovana in je dihala iz podajanja ljubezen do umetnosti in spoštovanje do njene pristne podobe.	V. U.
Sv. Boštjan iz predmestja na celjskem odru
Čeprav pozna svetovna literatura veliko pisateljev in še več del, ki iščejo pravo podobo delovnega ljudstva, čeprav se ta dela problematiki časa več ali manj približujejo, ji dajejo njen stvarni obraz in še kažejo na listo, kar jo ustvarja in pooslrujo, se mi zdi Henvigov »Boštjan iz predmestja* edinstven, v svoji krščanski osnovi najbolj jedrnat in jasen. Boštjan, menih — delavec, ne živi iz materijalnih prilik, njega žene in vodi v življenju njegova duša in Bog v njej. Boštjan, duliov-nik-proletarec, no pridiguje, no sodi, on nosi v svojih delib lik Kristusa, s svojimi dobrimi rokami in čistim srcem riše njegovo lice v duše delavcev in jim ga približuje. Boštjan ni oseba, je krščanski socialni program, je vademecum današnjemu katoliškemu Človeku, posebej katoliškemu intelektualcu, ki ne le da ne zna v teh razrvanih razmerah liiti drugim luč, temveč pada v iste grehe s tisoči in tisoči, ki je v njih tema.
Jugoslovanska strokovna zveza, ki je Be-noit-ovo dramatizacijo Boštjana iz predmestja dala na celjski oder, je storila s tem svojo lepo dolžnost: v žal, premajhno število poslušavstva je dahnila toplo, čisto misel, ki želim, nnj ne bo brez plodu.
Kar zadeva tehnično plat predstave, imam v
vidu težke razmere, s katerimi se ima boriti vsak naš amaterski oder, posebej delavski oder. Zdi se mi, da je v Jugoslovanski strokovni zvezi že nekdo, ki se je tem problemom približal in jih čuti, ker bi sicer Boštjan v Celju ne zaživel niti na deskah. Ta in vsak, kdor živi z delavskim in ljudskim teatrom sploh, mora nujno zadeti ob dejstvo, da bolehajo naše amaterske igralske družine na nesistematičnem delu, ki le periodično zaposluje ad hoc zbrane igralce, kar pač pušča na predstavah občutne posledice.
To se je poznalo tudi nedeljski prireditvi Jug. strok, zveze. Nad vso igro je dominiral Boštjan (Jurač), premalo umirjen in prepričevalen, a močan dovolj, da je ušel slaliotni režiji. — Skupinski nastopi so trpeli na nesigurnosti. Šrenerija je bila izredno slaba, kar je spričo materijala, ki je na razpolago, razumljivo. Mogoče bi bilo rešiti to vprašuje z zavesami.
Družini Jug. strokovne zveze bi želel, da bi prihodnja predstava, ki naj se od te ideološke linije ne odmakne, pokazala tudi več tehnične na-obrazbe.	F. F.
Zbor učiteljev meščanskih šol v Celju
V	soboto so se sestali v Celju učitelji meščanskih šol dravske banovine v izredno lepem številu k svoji letni skupščini. Zborovanju je prisostvoval prosvetni inšpektor kr. banske uprave g. prof. Dolenc. Predsednik je uvodoma prav toplo pozdravil g. inšpektorja z željo, da tolmači oblasti^ vse predloge, ki se bodo obravnavali. Kot prva točka dnevnega reda je bilo na vrsti predavanje učitelja Žerjava iz Maribora o učnih knjigah. Predavatelj se je zavzemal za uvedbo novih didaktičnih snovi v naših učnih knjigah, ki so bili doslej le »učbeniki« v pravem pomenu besede, ne pa vodniki k samostojnemu delu učencev. Predavanju je sledila živahna debata, ki je sicer v jedru odobravala izrečene misli, vendar so se oglašal^ pomisleki, ker sedaj veljavni učni načrt to otežkočuje. Višek razpravljanja dnevnega reda je bilo obravnavanje stanovskih vprašanj, zlasti tistih, ki se tičejo napredovanja učiteljstva meščanskih šol. Ugotovljeno je bilo, da je učiteljstvo meščanskih šol, dasi se zahteva od njega višja izobrazba, ki jo moro doseči le s študijem na višji pedagoški šoli. Dejansko ne more doseči niti tistih pravic, ki so mu z zakoni in naredbami zagotovljene. Zato mora z neomajno voljo nadaljevati borbo za svoje osnovne pravice ter z nezlomljivim idealizmom vršiti še nadalje svoje težko delo.
Urednik in upravnik mladinskega lisla »Razor« sta poročala o stanju lista ter ugotovila, da se stalno izboljšuje tako glede kvalitete kot po številu naročnikov. Sklenjeno je bilo, da se prenese celotna uprava lista iz Maribora v Ljubljano v upanju, da bo to dvignilo kakovost in finančni položaj lista.
Med zborovanjem sta prispela tudi predsednik združenja g. Rukavina iz Zagreba ter tajnik sekcije za savsko banovino. Predsednik Rukavina je podal marsikatera zanimiva pojasnila glede položaja učiteljstva meščanskih šol. Kljub trenutnernu neugodnemu polož,aju je treba vzdržati borbenost in optimizem, ker je g. prosvetni minister obljubil, da se bodo vsa pereča vprašanja uredila z novim zakonom, kl se bo z uredbo uveljavil še v teku tekočega šolskega leta.
Po določitvi delegatov za letni kongres v Zagrebu, ki naj iznova potrdi kompaktnost celotne organizacije, se je zborovanje zaključilo po 5 urnem napornem delu. Ali pa bo rodilo tudi za-željeni uspeh, bo pokazala bodočnost.
Obrtno sodtšče
Odpoved. Odpovedni rok službenega razmerja za delavce znaša po § 243 obr. z. najmanj 14 dni; za nameščence veljajo drugi predpisi. Zakon ne predvideva, v kakšni obliki se mora podati odpoved, ustno ali pismeno, neposredno ali po pooblaščencih, zadostuje, da ena stranka drugi na razumljiv in re^en način priobči svojo voljo, da hoče službeno razmerje razvezati in da za to izjavo druga stranka točno izve. Nekatere tvrdke, posebno v stavbinski in gradbeni stroki, ki zaposlujejo veliko število delavcev, so vpeljale kaj enostaven način odpovedi. Običajno je vsako drugo 6obolo zvečer po končanem delu izplačilo. Za vsakega delavca je pripravljen ovitek, na katerem je z mehko štampilj-ko odtisnjeno število ur, skupni zaslužek, odtegljaj za bolniško blagajno in davek ter čisto izplačilo v znesku toliko in toliko. Po vsem tem je pa še »14 dnevna odpovedi. To se ponavlja vsako drugo soboto pri izpjačilu. Ob taki priliki je nekoč rekel palir nekaterim delavcem, da je danes za njih službeno razmerje končano, da prihodnji ponedeljek ni treba priti več na delo. Eden izmed delavcev pa ni bil s tem zadovoljen, pač pa se je obrnil na obrtno sodišče in vložil tožbo za izplačilo odškodnine za 14 dnevni odpovedni rok, ki mu gre po § 241 obr. z. Trdil je, da je bil predčasno odpuščen brez važnega razloga. Pri razpravi tožena tvrdka ni hotela tožniku priznati nikake odškodnine in trdila, da je imel tožnik itak vsakih 14 dni odpovedano službo, kakor tudi .vsi drugi delavci in da je to tudi običaj pri tej tvrdki. Sodišče je smatralo, da je odpoved v taki obliki veljavna in je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Vsled fožnikovega priziva je prizivno sodišče obsodilo toženo tvrdko v plačilo odškodnine za 14 dni iz razlogov, da označba >14 dnevna odpoved« ni dovolj jasna, da bi ве mogla smatrati kot pravilna odpoved, iz nje le izhaja, da obstoja med strankama 14 dnevni odpovedni rok; posebno pa se ne more smatrati take štampiljke za pravilno odpoved, ker je toženka navadno na vse plačilne vrečice pritiskala tako štampiljko.
Vurberg pri Ptuju
V	petek, 19. marca ie bil občni zbor tukajšnje protituberkulozne lige. Predsednik, g. dr. Bol. Mo-lokulak, ki je ob enem vodja protituberkuloznega dispanzerja v Ptuju, nam je živo orisal delo v boju zoper jeliko v ptujskem okraju. Navedel je veliko število bolnikov, ki so iskali pomoči v dispanzerju, in kako se jim je pomagalo. Povabil jc navzoče, da pristopijo kot člani k domači proti-tuberkulozni ligi, ker e tem koristno narodu. Je-tika je namreč socialna bolezen. Vsi prisotni eo bili za jasna izvajanja priznanemu strokovnjaku hvaležni. Tajnica je poročala o uspešnem delu lige. G. doktor zdravi brezplačno domače revne in bolne na pljučih ter šolske otroke vsako sredo od 10—12. Šolski otroci eo popili z vidnim uspehom že 20 kg najfinejšega ribjega olja. G. blagajnik je poročal, da ima liga trenotno 55 članov in je vse navzoče povabil, da pristopijo k njej. Mi le želimo ligi in njenemu predsedniku veliko uspeha v boju proti tej nevarni bolezni.
SK Orient (Sušah) v Ljubljani
Za velikonočne praznike gostuje v Ljubljani elitno sušaško moštvo Orijenta proti agilnemu ŽSK Hermeisu. Da je moštvo v odlični formi nam pričajo lepi rezultati, ki jih je doseglo proti Sla-viji (S) in Concordiji. Ker zaigra Hermes res lepo v prijateljskih tekmah, bomo imeli priliko prisostvovati lepemu nogometu.
Mladinski dan v Ratečah
Športni klub v Ratečah-Planici ie priredil preteklo nedeljo, dne 21. marca mladinski dan s skoki, smukom in slalomom. Skoki so bili izvedeni na 25 meterski skakalnici Združenja smučarjev Planica, smuk in slalom pa na severnem podnožju Pcxnca, na Goričicah. Tekmovalo je v skokih 13, v smuku in slalomu pa 27 tekmovalcev, domačinov, ki 60 bili razdeljeni v skokih na skupini A in B (mladino od 14 do 18 in mladino od 12 do 14 let), v smuku in slalomu pa še na skupino C (na mladino izpod 12. leta). Za skupini A in B je bila odrejena proga za smuk v dolžini ca. 800 m in z višinsko razliko 250 m, za slalom pa v dolžini ca. 600 m in z višinsko razliko 200 m; za skupino C je bila določena proga za smuk v dolžini ca. 580 m in z višinsko razliko 150 m, a za slalom v dolžini ca. 300 m in z višinsko razliko 100 m.
Kljub slabemu južnemu snegu so bili tako v skokih kakor v smuku in elalomu doseženi ko dobri usipehi. Najdaljši skok v skupini A je bil 18 m (Mežik Janez), a v skupini B — 17 m IMežik Jože). NajboljSi čas v kombinaciji (smuku in slalomu) v skupini A je znašal 2,32 min. (Ko-pavnik Lojze), v skupini B 2,20 min. (Mežik Jože) in v skupini C 1,19 min. (Mežik Jože ml.).
Pri razglasitvi rezultatov so bili v vsaki skupini najboljši tekmovalci obdarovani s primernimi darili, za katere so blagodušno prispevali sami Ratečani, za kar jim bodi izrečena prisrčna zahvala, ker so tako vidno podprli svoj domači klub.
Občni zbor kollesarskega društva
,Sava'
XII. redni letni občni zbor kolesarskega društva »Sava« ee je vršil preteklo nedeljo v gostilni pri »Amerikancu« v Ljubljani ob veliki udeležbi članstva.
Občni zbor je vodil neumorni predsednik gospod Baljel ter ee uvodoma spomnil prerano umrlega člana tov. Dachsa. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da se društvo vedno lepše razvija ter tudi poročilo blagajnika g. Lazarja je bilo zadovoljivo.
G. Križnar kot revizor izjavlja, da je društvene knjige pregledal, jih našel v najlepšem redu ter predlaga celokupnemu odboru absolutorij, kar je bilo soglasno sprejeto.
Nato so sledile volitve ter je bil soglasno izvoljen sledeči odhor: za predsednika g, Batjel Franc, v odbor pa: Rozina Ivan, Lazar Ferdo, Mi-lavec Jernej, Kristan Franc, Gregorčič A., Dolenc Janko, Slamič Milko; revizorji: Križnar Ivan, Štu-lar Franc; v razsodišče: Aberšek Vid, Kulot Kari, Ahačič Luka, Jereb Rudi, Južnič Karol.
Pri slučajnostih so se obravnavale nekatere društvene zadeve, nakar se je vršilo žrebanje za lepa praktična darila.
SmuSki klub Ljubljana poziva vso tekmovalce, cla so sigurno udeleže sestanka tekmovalcev v četrtek dno 23. t. m. ob 18 v damski sobi kavarne Emona. Vsi in točno.
Mengeš
Z velikim zanimanjem smo čakali, kakšna bo predstava Gregorinovega pasijona. 2e več dni prej eo bile vse vstopnice razprodane za oba dneva: za sv. Jožefa, posebno pa še za cvetno nedeljo. Vdrugič je bila dvorana polna do kraja. Polni zbranosti so gledalci spremljali sliko za sliko, ki so jih igralci pred njimi odkrivali. Težko je povedati, katera slika je bila najlepša in katera je najbolj genila. Ljubek je bil prizor, ko je Jezus sedel med otroci in ljudi učil. Pozabili ne bodo nikoli onega prizora na Kalvariji in ob Jezusovem grobu.
Ko se je zavesa zagrnila pa je cela dvorana res ubrano zapela kitico primerne postne pesmi ter tako obdržala vtise, ki jih je na gledalce napravil prizor na odru.
Napovedana je bila samo še predstava za šol. mladino na belo nedeljo. Ker pa je bilo povpraševanje po vstopnicah zlasti iz okolice, ee na resnično splošno željo predstava ponovi za odrasle na velikonočni ponedeljek popoldne ob 3. Vabljeni prav iskreno vsi.
Razpis
propagandnih smučarskih tekem SK Ilirije
v tekih in skokih.
Športni klub Ilirija priredi 29. inarca v Planici propagandno smučarske tekme v tekih in skokih za soniorjo. juuiorje in mladino.
Seniorska proga Jo dolga 12 km, juniorska 6 km ln mladinska 3 km.
Skoki so vršijo na novi 40 m skakalnici v dveb skupinah; v Henlorski in mladinski.
Start in cilj za teke je ob 9.45 dopoldne pri domu Ilirijo.
Stnrt za skoke ob 13.15.
Pravico nastopa iinnjo verificirani in neverlfi-elrnni člani klubov JZSZ ter še neorgnnizirani smučarji Rateč, Podkorena, Kranjsko goro, Mojstrane, in Jesenic.
Prijavnlno ni. Prijavo se sprejemajo od ljubljanskih smučarskih klubov do sobote 27. inarca opoldne v tajništvu Ilirije, Šelenburgova ulica 7/II., od gorenjskih klubov pa v domu Ilirije do sobote zvečer. Naknadne prijnve se sprejemajo v izjemnih slučajih šo eno nro prod startu i v domu Ilirijo.
Žrebanje stnrtnih številk so izvede v nedeljo ob 19 v domu Ilirije. Rezultati tekmovnnja v tekih bodo objavljeni pred domom Ilirije dopoldne. Rezultati tekmovnnja v skokih pa popoldne istotnm.
Zmagovalci v poedinih skupinah bodo primerno nagrajeni.
Tekmnje se po pravilih JZSZ.
Ka,î (e s Planico?
Tako se sprašuje dunajski »Šport Tagblatt« in pravi, da je po najnovejših poročilih FISa prepovedala sodelovanje inozemskim skakalcem na treningu v smučarskih poletih, ki bi se morali vršiti v času od 22. do 29. t. m. Kakor znano, bi morali v tem času študirati razni strokovnjaki FISe smučarske polete in velike skakalnice. Če bodo pa sedaj sami člani FISe ali pa domači (jugoslovanski) skakalci v »študijske svrhe« preizkusili mamutsko skakalnico v Planici, je treba še malo počakati. Vsekakor — pravi omenjeni list dalje — se pa smemo veseliti v upanju, da bo Bradlov svetovni rekord tudi to priložnost še preživel.
Uradna vremenska poročila
Zvez" za tujski promet v Sloveniji, LJubljana, Tujsko-prometne zveze v blariboru, Jugoslov. Zimsko-š/inrtne Zveze, Slovenskega planinskega društva in Meteorološkega instituta ljubljanske Univerze
Po stanju z dne 24. marca 1937 ob 7. uri zjutraj.
Rateče-l'lanica: -f-2, sneži, 20 južnega snega.
Planiea-Slatna: 0, sneži, 5 pršiča na 45 podlage, skakalnici 25 in 40 m uporabni.
Peč, Petelinjek: —2, sneži, 20 pršiča na 110 pod-dlage.
Pokljuka: —1, 30 pršiča na 70 podlage.
Bistrica, Boh. jez.: -j-fi. oblačno.
Kocbekov dom na Korošici: 210 snega, pršlč.
Frischaufov dom no Okrešlju: 150 snega, pršič.
Mozirska koča: 40 snega, pršič.
Po stanju z dno 23. marca 1937.
Uskovica: 20 pršiča na 40 podlage.
*
IIz seje u. o. tn tehn. o. 18. marca 1937.) Pozivajo se vsi kiubi, da zadostijo sklepu JLAZ-e in nemudoma pošljojo preko Zveze naslednje podatko: datum, ko so bili osnovani, datum pristopa in vse spremembe v članstvu JLAZ-e (izstopi, črtanja itd.). — Pozivajo se poslednji klubi, dn pravočasno pošljejo Zvezi v 2 izvodih propozioije za prireditve: Jugosla-vijaCelja za 24. april. Maraton Maribor, za prireditev koncem aprila nli začetkom maja, Korotan Ljubljana, Brntsvo in Litija zn 2. mnjn, Mura in Aointor zn 6. mnja ter Železničar za 9. mnja. — 1'ozivnmo SK Pln-nino, da do 1. aprila poda končno izjavo, pod knkimi najnižjimi pogoji stnvlja nn rnzpolngo Slndion zn tro-boj (tekmovaliSče mora hiti pripravljeno za tekmovanje in odgovnrjali predpisom). — SK Korotnn (SK Krnnj). Kranj se po čl. 02 knzn. prav. knznuje z ukorom, kor ni zndostil svojim dolžnostim po pravilih: prijnva terminov prireditev, pošiljanje ntletov. ki so nastopili v letu 1936 in atletov ki Jih žel iimoti verificirane v bodoče predložitev overovljenega zapisnika občnegn zbora, ki obravnava spremembo klnbovesra imena. Tom sklepom irnn zadostiti do prihodnje seje v izogib nadaljnjim sankcijam. — Pozivnmo vse klube, dn do 1. npriln prijnvijo vso one atlete, ki po njihovem mišljenju pridejo v poštev zn reprezentanco Zveze, ki nnstopi nn troboiu Belgrad, Zagreb, Ljubljana od 27. do 29. aprila v Ljnbljnnl. Isti poziv veljn čln-nom tehn. odliorn Starnšlni, .Tordnnu, Tručln, Snrmidi. Konstituiran 1e propngnndno tehnični odbor. Zn sode-, lovnnje v slednjem se nnprosi gg. Kerinavner, Snnein, ПппПо, Mogušar, Lolnnr. Oregorln Janez. Fridrih, rnvn. Setinn. višji inšpektor Znjc, Verovšek, ing. Kavčič. Oraselll, bnn. svetnik Sonekovič, vojaško upravo, da delegira enega svojega zastopnika. Tajnik I.
ASK Primorje. (Centralni odbor). Važna seja centralnega odbora v petek, dne 2C. t. m. ob 20 v posebni sobi restavracije Slon Radi sklicanja klubovega občnega zbora udeležba vseh gg. odbornikov obvezna. Tajnik.
ASK Primorje, (lahko atletska sekcija). Četrtek, soboto, ter prihodnji ponedeljek lu sredo so na igrišču obvozni eross-country treningi za naslednje: Krova, Krpan, Srakar Ivan, Kranjec, Tnvčar, Pnvičevič in llezlnj. Pere, Berčič in Gorešk naj izvršijo treningo po dobljenih nuvodilih.
Album planinskih slik «Iz nnših gora«, ki ga je založilo Slovensko planinsko društvo je najprimernejše dnrilo planincu za velikonočno praznike. Mnogo sliko tegn nlbumn knžojo probujnnje nnrnve, kl so žo uveljavlja s pestrim cvetjom v dolinah, ko so vrhovi šo globoko znsnoženl. Album je na razpolago v pisarni SPI), Ljubljana, Aleksandrova cesta 4.
Smučarski klub Ljubljana. Pozivamo članstvo, da se v čimvečjem številu udeleži pogreba našega zaslužnega člana Bogomira Sramla. Pogreb bo danes ob 15 izpred mrtvašnice deželne bolnišnice.
Nesporazum. Dobrosrčna dama: Dragi starček, v tem stanovanju, v katerem so celo stenice, se pač ne morete počutiti dobro. Kaj ne, da jih štejete gotovo že osemdeset? — Starček: Preteklo noč, ko je sijal mesec na posteljo, sem jih naštel celo 90.
Hranilne vloge
celjskih denarnih zavodov, Zadružne Gospodarske banke in članic Zadružne
zveze Vam vnovči najbolje takoj v gotovini Al. Planinšek, Ljubljana, Beethovnova 14-1.
Tvrdka J. J. Naglas v Ljubljani naznanja, da je njen dolgoletni in zvesti uslužbenec, gospod
Franc Naglost
danes, dne 24. marca 1937 ob štirih popoldne umrl.
Pogreb bo v petek, dne 26. marca 1937 ob štirih popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv Križu. Podjetje ga ohrani v trajnem spominu.
Ljubljana, dne 24. marca 1937.