124. številka. Trst, v četrtek 31. maja 1900. „Edinost" ^^^^^^ ^^^^ rhaia enkrat na dan. razun nedelj td praznikov, ob 6. uri zvečer. Naročnina ^^H^ ^^^^ celo leto........ kron ^Mrj^^ * Wm £7» M » en meneč................^ ^^M M ^^^^^^ rofbe brez nam/tam** i ^^^H I ^^H ^^^m ^^^ ^^^^ Po tobakarnah v Trstu «e ]>rodajejo po«* . ^^^^^ ^^^^ ^^^^^ ^^^^ ^^^^^^^ ~ ^^^^^ »amezne številke po (» stotink (S-nvc.1)? avcn Tr,ta pa po_^,totink (i nvc./ Glasilo političnega društva „Edinost" za Prfeiorsko. Telefon *7«. - v edUo(lt? je mo4 j .11 Tečaj XXV Oglasi 9e računajo po vrstah v petitu. Zh večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogobi Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprarništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se uahajata v ulici Cariniia štv. 12. UpravniStvo, in sprejemanje inseratov v ulici Moliu piccoio štv. II. imdstr. Izdajatelj in t dgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. in resnica. -Neue Freie Presee« poje grofu Golu-chouskemu slavospeve in vije lovor - vence voditelju avstrijske vnanje politike okolo glave. Ce je morda se kaj avstrijskih Slovanov, ki niso še prav na jasnem se svojo sodl>o o pomenu vnanje politike grofa Go-chovvskega za avstrijsko slovanstvo, če je inorda kdo med nami, ki je v dvomu, da-li Čehi ne sedajo predaleč se svojo opozicijo proti vnanji politiki monarhije: dejstvo, da »Neue Freie Presse« poje slavospeve tej politiki, jim mora odpreti oči. Jeden fakt, potrjen od skušenj vsakdanjega dneva, treba imeti pred očmi, ako hočemo prav umcti, kaj ^omenja to: slavospev: v »Neue Fr. Presse« ?! hkratu zopet pogreza v blatne nižave denun-cijantstva nasproti narodu češkemu ?! (,'eški delegatje da so sipali strup okolo sebe; nesramno da so pozivali Rusijo, naj ne zaupa Avstriji; podobni da so bili požigalcem, ki trosijo iskre okolo objektov, ki se lahko v ne majo. Govorili da so same nesramne izmišljotine, nabrane legende, a vse v nepatrijotični brez vestnosti in z namenom zavratnega liuj- nemškoliberalnili slavospevih in v detto de-skanja ! To da je rovanje notranjih so v raž- 1 Goluchowskega, ta mora seveda slaviti tudi blaženo Italijo! Zato je mož v »Neue Freie P:.;sse« hud, jako hud, ker Cehi nočejo prav verjeti ni tega, da je Italija v takem polože-nju, da bo v resnih časih res mogla vršiti svojo dolžnost kakor člen trozveze, ni tega, da bo imela voljo v to! Mož bi imel prav, ako bi bila le v ni kov monarhije! In kako se vam potem kaže v teatrališki pozi, hinavski zavijaje svoje oči: in taka stranka je bila ljubljenka avstrijske vlade ! nuneijacijah izražena vsa resnica. Ali zopet govore fakta, vidna vsemu svetu, da ni. Vsemu svetu je znano, da so gospodarski odnošaji Italije v vseobči krizi že vsled gospodarskega zistema, ki ga imajo tam doli, da Resnica je jedna, je velika, je močna, ona bo hodila neizprosno dalje svojo, pot, ne menč se za one, ki jej nočejo gledati v obraz; ali gorjč, ako bodo avstrijski državniki to resnico, to hčer božjo, iskali v slavospevih in denuncijacija!] nemškoliberalne plutokracije! Kakor rečeno: s tem hreščanjem nizke, je dežela izmozgana, davčna moč izcrpljena obrekovalne, denuncijantske duše so spojeni in da Italija le se skrajnimi napori nosi bre- Politični pregled. TRST, 31. maja 1900. K položaju. Ker se je ponesrečil tudi zadnji vladni poskus v dosego kakega izhoda iz zagate, v kateri se nahaja ministerstvo Korberjevo, jele so se raznašati govorice o parcijalni ministerski krizi. Zlasti se govori, da jeden krščanskih socijalistov vstopi v ministerstvo, kar bi značilo, da so dunajski slavospevi grofu Golucho\vskemu: kako je mena, ki jih jej nalaga trozveza. A kako poteptal nevarne iskre, kako je osramotil te dolgo bo še trajalo to ? Po vsej deželi vlada antisemitje očitno prestopili v vladni tabor, nevarne sovražnike monarhije, in kako mu | skrajna nezadovoljnost, v narodu prevladuje No, v svoji sliki o položenju, došli jej iz Vedeti moram namreč, da ta list služi silni >z srca hvaležen sleherni pošteni Avstrijec ! črni pesimizem ! Kako naj zadošča velikim Budimpešte, zatrja »Neue Freie Presse«, kliki plutokracije, kliki, ki že razpolaga z Namen tem slavospevom in tem denun- dolžnostim država, katere prebivalci zapirajo ^ xa sedaj ni niti govora o kaki krizi, milijoni in milijoni, ki pa je vedno lačna no- cijam je prozoren. Sovražnikom avstrijskega!«*^ ljudske šole, ker jih ne morejo več vzdr-! «Neue Freie Presse* pa je zaupnica vili milijonov, in ki ravno zato hoče upravo slovanstva — in mej temi je nemško - libe- že vati ?! Peticije za zapiranje šol — te so živ Korberjeva in že zato vzbuja to zgovorno države m vodstvo nje politike na zunaj imeti ralna plutokracija najstrupeneja — ni neznano, komentar k slavospevom na adreso Italije. A oporekanje slutnjo, da utegne vendar nekaj v svojih rokah, da iz mozga in življenskih kaj so Ceh i za avstrijske Slovane in kaj bi bili le ti nižje nego je sposobnost Italije za vrše- j na tel, govoricah. Zaupnica Korberjeva >il države more zadesčati svoji neugasui po- brez Cehov. Zato so jim načrti jako jednostavni : nje velikih dolžnosti do trozveze, je volj a zatrja, da treba in da se stori poskus za zdru- ž resnosti po — novih milijonih k velikemu Cehe treba osamiti, upliv Cehov treba zlomiti ! naroda i t a 1 i j a n k e g a za vršenje ženje strank od desne in leve v zadušenje kupu starih. Ta namen sc kaže še sosebno v vskliku, da so 1 e 11 dolžnosti! Gospodje okolo zelenih češke obstrukcije, kar da se utegne tudi posre- Z jedno besedo: »Neue Freie Presse« je Celi i j e d i u i na poti notranjemu miru v m'z imajo seveda svoje načrte, narodi pa gj^ ker so Poljaki odločno proti razpuščenju glasilo plutokracije, ki ne služi nikomur za- Avstriji! Cehi — jedini! Tako intenzivna je i na aj o svoja čutstva! 'zbornice. stonj, ki ne daje ničesar nikomur, najmanje torej v njih zavest o pomembnosti Cehov , In kakova da so čutstva naroda i tali- Pogovor med Njegovim Veličan- pa državi, ako se jej ne vrača s tisočerimi kakor faktorja v življenju države in v seda- janskega zlasti nasproti naši monarhiji, to je stVOm in delegatom drom. Pacakom. obresti! Kadar ta klika hvali, hvali vsikdar nj'h narodnostnih bojih in tako živa je v njih notoriška stvar, ki ostaja, ako si tudi vsi di- Včeraj je bil v Budimpešti prvi obed na le radi sebe. želja, da bi štrli tega činitelja, da potajujejo plomatje zatiskajo oči pred njo. Sicer pa je dvoru delegatom v čast. Na običajnemcerclu Tak list poje slavospeve politiki grofa svoje sovražtvo do Jugoslovanov in Ma- jasno, da se je »Neue Freie Presse« zopet iz je cesar govoril z mnogimi delegati. Najvaž- Goluchovskega! Slovani bi morali biti slepi lornsov ! istega namena tako zavzela za Italijo in jo neje besede so padle v pogovoru s češkim na obe očesi, bi morali biti nerodni začetniki Slavospevi grofu Goluchowskemu ne pri- vz^la v svojo obrambo pred — resnico, ki so delegatom Pacrfkom. Ta pogovor se je v politiki, ki nimajo nobenega zmisla za naj- Maj° tore.) prepričanja, da je politika go- j° govorili Cehi. Kaj druzega je hotela reči glasil: primitivneje pogoje svojemu življenju, ako ne grofa blagonosna za državo, ne iz nav- — menč, da bi v naših zaveznikih res moglo Cesar: Iz Budimpešte pojdete naravnost bi bili takoj na jasnem, da nemška pluto- dušenja za blagodejni mir, ki ima baje v na vata ti nezaupanje do nas, ako bodo Cehi v prago ? Pacak: Da, Veličanstvo! Cesar: k racija — tista nemška plutokracija, ki je teJ politiki prvi svoj steber, ampak le od tod, iraeli uPliva na stvari —, nego ponoviti svojo časi so težki. Pacak: Da, Veličanstvo, težki najstrupeneja sovražnica avstrijskemu slovan- ker je gospod grof zašel v nasprotje s Cehi, zahtevo: Cehe treba osamiti, upliv Cehov gasi so to, vsi mi čutimo, da se nahajamo v stvu in ki bi hotela vse nenemške narodno- ker vi<1ij°j <*a je to nasprotje na strani grofa sti kovati v okove suženjstva — hvali poli- zadobilo uprav odurne oblike, in ker se na- tiko grofa Goluchowskega k zato. ker je voditelj vnanje politike se svojim liberalne plutokracije, ki svojo velikansko moč možno, da bi olajšali povratek boljših odno- uverjena, da ta politika služi njenim name- uplivom dovrši, česar oni sami ne morejo iz- zajemlje le iz svojih blaganj, ki pa ima da- šajev in vladi Vašega Veličanstva smo po- inenom! Torej namenom smrtnonevarn i m na roti- vršiti, da jim pomore do izpolnjenja najpri- leč za seboj one čase, koje imela še atribute vedali način, kako bi se mogli rešiti iz se- nemu obstanku Slovanov. srčneje želje: da osami Cehe in tako spravi stranke! In državniki avstrijski da bodo res danje zadrege. Prosil bi Vaše Veličanstvo, In ti nameni, katerim slede »Neue Fr. s pota najnevarnejo zapreko politiki prožreš- hoteli slušati nasvete lista, ki na Dunaju da si od vlade daste predložiti naše nasvete Presse« in nje krmite4ji v sedanjem konkret- ,MjSti nemško-liberalne plutokracije, politiki opravlja svoj »verruchtes Handwerk« — be- in naše predloge; A aše Veličanstvo bi se treba zlomiti! ! ! središču političnega življenja ; a ni naša krivda. To je za sedaj začetek in konec želja nemško daje situvacija kritična. Mi smo storili vse nem slučaju, >e kaj plastično dvigajo iz uvod- sovražtva do vseh Slovanov! Hinc illae lo- sede nekega polj kega aristokrata — in na-nega članka že večkrat imenovanega lista od erumae ! T o j e resnica v nemških daljevati z odrivanjem živih in čilih narod-minolega torka. Kdo ne umeje tega, ko se slavospevih politiki gro f a G o- nih organizmov in opiranjem na klike, ki uemško-liboralni člankar vspenja v donebesne ° ^ ° xv s k e g a. nimajo nikogar več za sabo, kakor pričajo liimne politiki grofa Goluehovskega, a se Kdor p*>je slavospeve politiki grofa volitve na Dunaju. P O D L I 8 T K Pri stari cerkvi. celo kletev v ustih, a z bolestjo je premišlja! Priobčil mi je, govorfe tiho in hitro, da in se bal, da-li mu ljubljeno dete ustane od sti prišli k župniku dve nuni, ki nabirati mrtvih, ko zatrobi božja trobenta in bodo milodare za bolnišnico v Bosni in za ljudsko arhangelji in angelji vodili ustale pred božje šolo. lice ? — Morda kaj hitro prepričalo, da naše pravične zahteve nočejo ni najmanje dotakniti se pravic družili narodnosti. Ponavljam svojo prošnjo, da bi si Vaše Veličanstvo dalo predložiti naše predloge in da uslišite naše želje. Tudi mi H K-iaver Saodor O j sin k i. Na ^iovfnski preložil M. t'—č. davni — davni spomini. A pevanje je postajalo močneje in močneje. Zvoki so skoro žarili od toplote in moči čutenja in prepričanja. Čuti je bilo v tem valovenju glasov, s koliko vernostjo, s izvem o Sofiji. Sedaj j kako udanostjo ta človeška duša peva slavo — Morda Od tega dne se Salamon ni več mučil s sti v cerkvi. Videl sem ja od doli s svojega božjo, kako se vsa posveča tej veliki služln svojimi opravili, kakor je pred trpel in se dvorišča, kako sti krenuli notri. In hitel sem j — človek je moral z valovenjem teh glasov Salam*« je «.st ti kakor ubit. Ljubezen mučil, dokler je imel dete pri sebi. Brigal se gori. Veste — roditeljsko srce se vendar ne kloniti pred velicastvom onega, kar je z več-do iičere mu je branila, da bi se udarcu je le toliko, da je mogel plačevati zakupnino, da premagovati —, oče je oče, tako tudi nim pečatom zakrito*našemu spoznanju. usode postavljal )>o robu in da bi prepreČ'l Tako so prošla tri leta. hčerkino namero, ali vendar — vsa duša se * * mu je tresla «>b misli, da njegova kri, nje- jaz — in bodisi, da me je razžalila in uža-lostila — izneverila se onemu, kar bi jej moralo biti najsveteje in največe, mi naredila sramoto, ali —. jaz- vem — ona je vendar moje dete — dobro moje dete. Slednjič, dva tis č let mnogo zla, razne nadloge in našel Salamona. Ni gledal doli v dične do- kaj moremo vedeti mi, ki smo ustvarjeni od stovrstnih muk prihajajo in padajo na pra- line in ravni, niti se ni zagledal v zelene, z prahu I vovernike Mojzesove in na kri Abrahamovo šumo, trto in žitom obrasle bregove, še manje težko (>o pravover- pa se mu je zgubljalo oko v pogledih na Nekega večera sem šel gori k cerkvici, »rov otrok, njegovo bodoče življenje zapušča Sel sem tja gori le v želji, da se nagledam hram Mojzesov in odhaja tja, od koder že divnega in milega zagorskega kraja. Tu sem Salamon kakor da je okamenel ves ta čas. Tudi pred njegovo dušo kakor da se je nekaj svitalo. V tem se je udaril z dlanjo ob čelo in kakor malo dete je poskočil in hitel na kor. Iznenadjena pevka je prenehala v pe-vanju — in tedaj — tedaj se je razlegal po Sprovel sem ga seboj v cerkev. Ker je j cerkvi silen vsklik — radosten vsklik. Bila m Davidovo. Težko nemu pobožnemu Zidu, ali težko bo tudi za- daljno plavo dolino. On je marveč upiral puščeiiemu, osamljenemu «>četu. •>či v na pol zaprta vrata cerkvice. Vsaka V prvih trenotkih največe potrtosti je mišica, vsaka žilica, vsaka črtica v licu, vse mislil na to, da jM)jde za njo. Mislil je, da je bržkone odšla v isti samostan, kjer je bila v šoli. Ze je v vasi naročil voz, no, |M>tem vendar ni šel: ostal je doma. Nadvladala je ljubezen do otroka in potreba, da se ne postavi proti njeni želji. Ali zato si je vendar trgal lase, žaloval, tožil : včasih mu je bila — vse je bilo nekako nategnjeno in napeto, vse je izražalo skrajno razburjenost, popolno zavzetje od jedne misli; ves se mi je zdel, kakor da uekaj pričakuje. Začujen sem ga vprašal, kaj da dela tli in kaj da mu je, da me bržkone ne pozna in ne vidi ? bila že pregloboka polutema in mrak, se ni nič več razločevalo prav. Komaj da si razločeval šepet neke molitve. Kmalo za tem so zadonele orgije se svojim drobnim, a vendar še vedno ugodnim glasom starih vaških or-gelj. A trenotek na to se je po cerkvi razlegal krasen ženski glas. Neizrecno prijetno in lepo je deloval na-te ta glas, pevajoči psalm: Dixit dominus, domino meo ! . . . Ze v prvi hip, začuvši ta glas, sem se je Sofija — sedaj častna sestra Terezija. Tudi jaz sem hitel gori. No, čemu naj bi nadaljeval? V dragem posvečenem prostoru sta se našla zopet oče in hčerka. Dolg objem rodne krvi ju je zjedinil zopet. Tihi, na pol temni večer stare siromašne cerkvice je ublažil bedo starega Zida, žaljenega v svoji veri. Njegova molitev, poslana k Ne-izrečnemu, čegar ime se niti ne izgovarja, se je lepo strinjala z njenimi besedami, s kate- stresel —kakor da so se v meni probudili— rimi je klicala božjega mučenika z Golgote hočemo mir /. Neme i, ali zahtevamo, da se nam vrnejo naše pravico. Cesar je grajal vedenje čeških delegatov proti ministru /a v nanje stvari. Paca k je re kel: Lagal bi, ako bi rekel, da ne gojimo ni kake animozuosti proti njemu, ali on je izrekel na naš račun trditev v tonu, povsem nenavadnem, k.' nas je moral razburiti. V Glasom najnovejših vesti je prizivno so- božji ob 10. uri predpoludne, v katedrali pri ; poslopja na g. učitelja A. Kakina tukaj že d išče že včeraj izreklo novo razsodbo ter je Taušanovic obsojen zaradi goljufije s |>orabo ponarejenih delnic v 3 leta ječe. Vsega bo imel torej Taušanovič, za razžaljenje »veličanstva« in za ta na j novejš i »zločin«, prestati Še kazen 8 let in 7 mesecev, torej dve leti manj, nego glasom zadnje razsodbe. Sicer pa sv. Justu ; ! znani Fr. Purič,- pristojen v Vel. Kepen, ki 2. v torek dne 5. junija pri sv. Antonu pa že tri leta biva v Trstu kakor delavec, novem j»o sv. maši ob 10. uri in pol pred-j To človeče je za časa svojega bivanja v Vel. poludne: Kepnu vznemirjalo pogostoma vso vas s pre- 3. v četrtek dne 7. junija v cerkvi D. tepanjem; pred let: je bil tudi v Braziliji, M. Pomočnice po službi božji ob 10. uri in kjer pa se je kmaln naveličal ter se vrnil Tržafke vesti. »Učite se ruščine« ! Pišejo nam ostalem pa ga ni naroda, kateremu bi se bila je to povsem irelevantno: ali 10, ali 8 let; zgodila veča krivica, nego se je našemu. [Taušanovic je moralno in fizično tako po-Ob teh besedah je cesar zamahnil z roko rušen, tla ne pride več med žive ljudi kakor v znamenje, da oporeka temu. Pacrfk : Ob { klasična priča o Milanovi — justici! vsem spoštovanja, ki sem je dolžan kroni, - sem prisiljen j>onoviti, kar sem rekel. Cesar: ; Saj so zbornici predloženi jezikovni načrti. ! Pacak : Teh zakonov mi ne moremo sprejeti: in ako bi se isti uveljavili na podlagi § 14, bi navstala tako huda agitacija, kakoršnje še ni bilo nikoli. Vaše Veličanstvo blagovoli preprečiti, da si ti zakoni ne uveljavijo na podlagi $ 14. Na to ni cesar odgovoril nič določnega I Čehom vrnjene njili pra Iz avstrijske delegacije. A v® delegacija je imela danes plenarno sejo. Med pol pred p. ; (lomov. Pa tudi doma ni imel miru, bil je 4. v nedeljo dne 10. junija pri sv. Ja- v vednem prepiru z ženo in drugimi ; sled-kobu po sv. maši ob 9. uri in pol pred-i njič je prodal vse svoje imetje ter se izselil poludne; v Trst, kjer bi se bil tudi lahko pošteno 5. v torek dne 12. junija pri Sv. Mariji hranil s pridnim delom. Ali z ženo ni imel veči (Maggiore) po sv. maši ob 10. uri in pol miru, tako, da mu je slednjič pobegnila. Sc- predpoludne; 6. v nedeljo dne 17. junija zopet pri sv. Jakobu po sv. maši ob 10. uri predp. Mlad tat. 12-letni Pavel P. iz ulice S. »Slovenskem Narodu« smo čitali v daljšem ! Vrito je ukral nekemu gospodu, koje pri sv. dopisu, priobčenem pod zgornjim naslovom, j Andreju igral »lawn-tennis« no včarko z 8 gl. med drugim tudi te-le besede: »Z besnim ; gotovjne. Denarje mladi tatič razdelil med kričanjem so pozdravile nemške stranke to syoje prjjatelje ter se skril pod neki most v daj je pa začel bruhati svojo jezo nad bivšega župana P. Beniča, ki je .bil dal ženi službeno knjižico, in nad g. učitelja kakor občinskega tajnika. Pa tudi nad g. župnika Repentaborskega, češ, da je on nasvetoval ženi, naj zapusti moža. To je seveda drzna izmišljotina. Poleg teh pa je kuhal jezo še proti nekemu možu iz Vel. Repna. Večkrat iskreno željo Slovanov (za učenje ruskega je- la(ljjedelnici S. Marco. Tukaj so ga našli ter že v teku enega leta je pretil pismeno in ▲ i u i-' r m * ■ v Jut vi cl » ui »a * ■ ■ V/ \ • v • v v. »* v^«** . ••• •. y . a . vv • j , v f'aeak je prosil vodarja še enkrat da bodo a) m J1 odlocuo Pr'g"varjale, ces, ta ideja aretijraij. Sprva je tajil, potem pa priznal, da | ustmeno, da mora spraviti enega ali druzega Lehom vrnjene njih pravice. Je le izr0liek »panslavizma«, ki tira državo v «e _ našel (]enar. Obsojen je bil v 12 ur imenovanih; in že lani meseca julija je bil j pogubo!c Ruski jezik med avstrijskimi Slovani po-menja za naše sovražnike in, žali bog, tudi za zapora. ! napal istega g. učitelja pred cerkvijo na Samomor. 42-letni Jurij Pregel, vratar Tabru; ker pa mu ni storil zalega, ni našlo v ulici Rossetti št. 7., se je včera j popoludne I oblastvo povoda, da bi postopalo proti njemu. . . , ' ' 111 > UliUl UllSSCbll 531t ., OV JV > VUI t'" t.......V>/lMO» 1 U ["■! IflUl) MU ■/! JFUJL\>|/im/ J>1 v«> UJV»I>I vlogami so ]K>slanice < nunciji) ogerske de e- nekatepe bo]j na visoko zlezle ,slovanske« zastru,,il 8 karbolno kislino. Poklicali so zdrav- j Sedaj je pa izvršil zločin kakor pravi ban gac.je o rednem proračunu za vojsko, okre- moiake t0lik0f kolikor M>anslavizemc, ali, ka- ditu za Bosno in Hercegovino, o proračunu k ^ , « predstavljajo to, kolikor rovanje .)omog teP ffa dal prenesti v bolnišnico, kjer voine mornarice, o sklepnem računu ter o „„ • » ••• , „ d. i« 1 ° 1 . . J „ . . 1 . . ^ Protl Avstnji — za Rusijo!! pre£rel kmalu potem umrl. Pregel je za- proracunu mm.sterstva za vnanje stvari. O Vsaj ]H„niimo mi vsi ta namišljeni strah ter ga tudi cenimo po vrednosti ! nika z rešilne postaje, ki mu je podelil prvo išnico, regel je prvi točki dnevnega reda, t. j. o sklepnem računu za leto 18i>9, je govoril poročevalec pl. Czedik ter dokazoval na podlagi do-tičnega poročila in številk, da se skupna vlada zaveda svoje dolžnosti ter se skuša strogo držati programa. Prosil je, da se sklepni račun odobri: to se je zgodilo brez debate. O kreditu za Bosno in Hercegovino je jioročal de4 Vencaj z ter prosil, da se na podlagi njegovega poročila preide v debato. I M. Bula t je opozoril na težkoče, ki se delajo proti gradnji železnice Bogojna-Spljit. Del. Slama je stavil več vprašanj skupnemu finančnemu ministru pl. K a 11 a v u, ki je odgovoril na ista. Potem je bil proračun za Bosno in Hercegovino sprejet, isto- dit. Napal je g. učitelja, ko je ta šel na Tabor k sv. maši, iz skritega kraja z moril-nim orodjem, kakih 15 cm. dolgo limo (stilet), s katerim je ranil napadenega na dveh krajih, vendar ne smrtno nevarno, zato, ker se je i'regel kmalu potem pustil dva otroka. Llo.vdov parni k »Habsbitrg« je pri Tu v Trstu smo že zdavnaj spoznali po-1 Spel včeraj ob uri predpoludne iz Aleksan-;je g. učitelj toliko branil, da ga ni mogel trebo učenja ruščine, ali nesreča hoče, da ni-! d rije z 178 potniki na krovu ter ostane do : smrtno raniti. Zločinec pa mu je tudi 2 do mamo v svoji sredi moža, ki bi bil zmožen v končane kontumacije v lazaretu pri sv. 3 kile težek kamen vrgel na pleča, in sam Priznati pa Jerneju to, da bi prevzel poučevanje, moramo, tla je tudi tu mnogo takih, ki ne ! Bog je hotel, da ga ni zadel v glavo, sicer Aretirali so včeraj 25-letno Heleno K. bi bil g. učitelj lahko obležal mrtev na me- morejo ali nočejo umeti, čemu da bi nam bilo jn 41-letno Filomeno T., dekli brez službe, stu. G. učitelj se je slednjič rešil, zbežavši v znanje ruskega jezika ! Navdušenje, ki je vladalo pred 15 leti j bližnjo vas Col, zločinec pa je šel v Vel. zaradi ponočnega pohajbovanja. Drzili tatje so odnesli včeraj popoludne Repen, kjer je kazal mori!no orodje ter se za ta nam prepotrebni jezik, je sčasoma po- i mesarju Henriku Švara, ko je zaspal v neki bahal, da je g. učitelja dooro zadel, da pa nehalo, tako, daje danes le mladina in pa gostilnici v ulici Boschetto, 78 gld. gotovine, hoče umoriti še onega moža iz Repna; ven- delavski stan, ki se javno potegujeta za to Sum leti na 22-letnega Virginija S. in na dar se je premislil ter jo mahnil po cesti vprašanje! »Narodov« dopisnik trdi in mi se 24-letnega Budolfa K., mesarja brez službe, proti Općinom, bržkone, ker se je bal, da popolnoma strinjamo žnjim, da znanje ruščine iz Trsta. Oba so aretirali včeraj. ga primejo. In res ga je kmalu na to dote- ni samo slovanska, ampak tudi državna av- Dražbe premičnin. V petek, dne 1. kel orožnik, uklenil in odpeljal v Sežano, strijska potreba. To potrebo pa ne uvažujejo junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled Lopov pa se je vedel tako oblastno in samo- prvi Slovani, da-si bi bilo to le naravno, ako naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- zavestno, kakor da ni storil nič slabega, in tako proračun skupnega najvišjega računišča ^ uva4evali g jo uvažujejo (nam na vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: poznalo se mu je, da mu ni prav nič žal in državnega finančnega ministerstva. — Po " . , , . ., . ' . . ... , _ i , . , , . . . v- „ t i j , . . j sramoto) prej slovanski nasprotniki — Nemci!; v ulici Giulia st. 4i, oprema za kremo, v zločina, vsled katerega je prišel cisto nedol- V nas je še takih mož, ki se križajo v sve- ulici S. Giovanni štev. 8, }>eči: v ulici S. žen človek v skrajno nevarnost za svoje tem strahu, kojim govoriš o ruskem kakor Zaccaria št. 2, pohištvo: v ulici Sanita št. 8, dragoceno življenje, (t. učitelj je namreč udo- jeziku, katerega bi moral umeti sleherni izo- dragocenosti: v ulici S. Marija Maggiore št. vec in oče dveh nedoraslih otrok; lahko si braženi Slovan, in to tem bolj, ko isto ru- 1 in v ulici delle Becclierie štev. 2, stolice, torej mislimo, kolika bi bila nesreča za otroku, škili in francozkih šolah ! ! poročilu del. \\ e i g e l a so bili sprejeti pred logi peticijskega odseka. — Vojni minister je še odgovoril na interpelacije del. Gess-(. m a n n a In V\ a c h n i a n v n a. Potem so zaključili sejo. Iz Ogerske delegacije. Ogerska delegacija je imela včeraj ob 10. uri predpoludne plenarno sejo. Po odobrenju zapisnika minole seje s<» sprejeli v zadnji seji odobrene , ■ ' . , . da se bomo učili sklene v tretjem čitanju. Predsednik je pri- , v, i . , , , i . zopet trepetajo v občil, r je uporabil ponarejene delnice . ščino, kakor že rečeno, poučujejo že na nem-i luči, lončena posoda ter noži in vilice. da jima ni previdnost božja rešila skrbnega Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer očeta. — Nekatere je strah že ob misli sami, kaka <>b 7. uri zjutraj 19.5, ob 2. uri popoludne Žalostno je, da celo tu, na sicer mirne težava bo, predno pridemo Slovani do tega, 22 4 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 758-8 Kras„ človek ni varen svojega življenja pr da se bomo učili ruskemu jeziku! Drugi — Danes plima ob llH4 predp. in ob 10*18 takimi skrajno propalimi ljudmi zopet trepetajo v misli, da znanje ruščine in- P°P* J oseka ob o.;)7 predp. in •nem re<' Pa za se- ob vol vira tudi nekak ruski — irredentizem ! Poslednjega menenja se strogo drže tudi naša oolastva, kar je pa povsem krivo! Koliko dela je stalo laške prvake, predno s* popoludne. daj je nevarnost prenehala, vprašanje je le: za koliko časa? Zakaj ta hudobnež bo gotovo po prestani kazni zopet prežal na iz-Odsek pevcev pevs. društva »Kolo« , i)rane si nedolžne žrtve, ako ne ukrene kom-t vabi vse pevce in pevke naj se po možnosti petentna oblast, kar je potrebno, da bo en- .•r ^ n v-: .. ^ v r- i • • * i o t udeleže malega izleta, ki ga podpisani pri- ^ t rn;r |>reti tein človekam. zdruzili toliko narečij v en italijanski jezik?;! & i- i ^^^ i lt n . . i .. ., rede v Bazovico povodom veselice društva n,M1„ „i. «:„ 1V1 :yvrs;] Koliko je trebalo za uninkacijo nemških na-1 1 lJrug /ločin je pa i/vrsu l dne 21». t. m. rečij v eden, v sedanji nemški jezik!! Vse *L,Pa«- o poludne na cesti mej Opčino in Kepen- Zdravju na korist in bratom v veselje ta|>rom |>Hjsa ,,oline cprgji t|t)U neznan člo- so taki izleti, zato se nadejamo mnogošte- ^ prihitel po cpsti za samo idočo vilne udeležbe. Odhod iz društvenih prosto- bin kostni to s(> dosegli oni le s skrajnim naporom, z velikim rodoljubjem, a v največo oporo jim je bilo spoznanje, da je to neobhodno »Beogradske zadruge«. Kdo da jih je pona- i , , . , , , I rov točno ob 3. uri popoludne na , , J J 1 potrebno za obstanek naroda! Mi! 1 r redil, tA* t(>ženec kakor ravnatelj zadruge hotel denarne zavode, pri katerih je zastavil delnice, vedoma premotiti in oš kod iti. in prosila njegove ljube/ni za vse, katere je ustvarila božja volja. Ravno zato morda je pevcev. za najmanj pol stoletja in ki imamo za soboj j vzgledov, kako treba delati, mi so takorekoč sami branimo kulturnega druženja po spo-! znavanju prvega slovanskega jezika!! Vesti iz ostale Primorske. Iz Pazina nam pišejo ženo iz Cola ter jej iz žepa vzel denarja približno 3 krone; diuzega zalega jej ni storil. Potem pa se je skril mej grmovjem. Sli so ga iskat orožnik in nekoliko mož, pa ga niso našli. Na licu ima baje rudečo liso, ki ga ra-Volitve zodeva. Ljudem, ki hodijo po tej poti, treba Državne meje nimajo tu ni Kakega po- ! v upravni svet naše mestne davčne občine biti toreJ pozornimi ; in posebno ženske m. j — spomni vsa se svojih molitev iz židovskega tu Sre le kulturno druženje, ka- j ^ dovršene in izpale so veliko bolje nego ne hodijo same! Orožniki sicer vestno vrše detinstva in v starem velikem nagonu po- korenje je dovoljeno N'emcem in Lahom, in I smo se nadejali. V III. razredu, ki ima maso svojo dolžnost, ali povsod ne morejo biti. l»ožnosti židovske — začela sedaj te molitve P° katerem morajo in smejo stremiti tudi — j volilcev, smo zmagali z veliko večino, da-si Tinfl nevarnejša bo pa ta cesta, ce se s izgovarjati skupno z očetom in ni pazila na j Slovani ! Kavno te dni se hije nekak boj za j go se tudi socijalisti pridružili Italijanom. V soma zaraste «gmajna» z borovci, ki so sestro si tovarišico, ki ju je gledala za- i veljavo ali neveljavo slovenskega jezika in o n. in I. razredu sami nismo niti mislili na kini 111 letos nasadih prav tik ceste ca-jih čujeno. 1 »jega sorotlnosti z drugimi slovanskimi jeziki. Ves večer je oče ostal s hčerjo in njeno i <%im ,H> naša '"teligenca pridno učila ruščine, uverjen sem, da odpadejo vse take neplodne polemike naših učenjakov. Mi zavidamo naše brate v Ljubljani in v Idriji, da so nas prekosili v učenju ru-skega jezika, a se žnjimi vred veselimo na začetku v priučevanju prvemu slovanskemu jeziku. Dokler nimamo sposobne osel>e med tovarišico. Vsi smo morali doli k njemu v njegovo stanovanje. Drugi dan je sestro Terezijo dolžnost klicala dalje, a ona je odhajala radostna, noseča seboj očetovo odpu-ščenje. Salamon ni več dolgo živel. In kakor da je čutil, da so mu dnevi šteti. Samo jedno je še želel in tudi ta želja se mu je zmago. ! X Nov nadzornik na stroške de- Po davčni preosnovi je namreč vačina žele istrske. Hude, neznosne morajo že volilcev prešla iz 1. v drugi razred, kar je j biti razmere na upravah istrskih občin, ako tako pomnožilo nasprotne glasove v tem raz-j se je cel<5 deželni odbor — kakor poročajo po'nila. Sedaj je vedel, kje je hči. Izvedel naJ ^ vsaki probujeni Slovenec, ako je je za bolnišnico, v kateri vrši službo usmiljen ke. Sel je tja — in v rokah hčere je izdahnil. miren, da mu ona zapre oči in da bo ona skrbela, da !>odo izvršeni obredi in zakoni očetov. In sestra Terezija je izpolnila to željo. < Z vrše tek.) še ne zna, uči cirilice in po možnosti, čitanja ruščine, kar, po našem menenju, izdatno pripomore k hitrejšemu priučenju — kadar nastopimo ! Red za deljenje sv. birme. Prevzvišeni vladika mons. Sterk bo letos delil sv. birmo potem-le sporedu : 1. Dne 3. in 4. junija, na binkoštno ne-geljo in v ponedeljek, po svečani službi redu, da smo izgubili upanje do zmage. A glej : propali smo le za malenkost 17 glasov. Prvi razred pa je itak brez pomena za narodni značaj mesta, ker šteje le par volilcev. Lahko rečemo torej, tla je tudi v mestni davčni občini velika večina glasovala z nami laške novine -- odločil imenovati posebnega uradnika, ki bo nadzoroval poslovanje in delovanje občinskih uradov. Ta skrb deželnega odbora za redno upravo na občinah pa se nam kaže v nekako čudni luči, ko čitamo, da je novim nadzornikom imenovan fanatičen in to znači za nas lepo moralno zmago, kar j nasprotnik naš, od katerega niti pričakovati čutijo tudi nasprotniki, sicer ne bi tako kla- : ni, da bi svoj posel opravljal s primerno ob-verno govorili o tej svoji zmagi — da Bog jektivnostjo. Pa ne da so to novo mesto za-pomagaj ! «Piccolo» meni pohlevno, da uprava ' snovali le v ta jedini namen, da je jedno mestne davčne občine ostane še v njih mesto več za — laške kompetente. rokah. j X Listzalistom. V cerkvi sv. Ma- X Napad z namenom umora. | rije zdravja pri Pulju so se za dobe 35 du-Iz Repentabra nam pišejo: Zločin zavratnega ■ hovnikov vsi obredi vršili v hrvatskem jc-napada z namenom umora je izvršil dne 28. ziku. Sedaj pa je župeupraviteljem imenovan t. m. zjutraj ob G. in pol uri poleg šolskega neki Italijan, ki je spremenil vse, kar so spo- daja banka knjižice, pobotnice (potrdila), blagajniške bone (zapise), ki se navadno lahko štovali «*;_•!vr-t • prednikov. Tako pada Naslednji dan ob 10. liri dojtoludne je verner Pretvmann je opoludne na trgu sve-list za listom, ker tako veleva laška po- daroval pred umetno vlitim levom vojaški Čano prečital proklamacijo Robertsovo, s kaliti ka izvestnih prevzvišenih. »Naša Sloga« kurat iz Ljubljane, Ivanetič, sveto mašo, ka-! tero se prikloplja svobodna država Oranje; prenašajo (žirirajo); 2. tekoči računi (konti vsklikn : Mili IJog, zakaj nas tako kaznuješ ?! teri je prisostvovalo več višjih častnikov iz I navzočih je bilo mnogo ljudi. Na trgu je i korenti). O teh računih dobiva bančni kli- Trbiža in Celovca, ter prebivalci iz Raibla 1 stalo vojaštvo. Proklamacija pravi mej dru- in s Primorja. Vesti iz Kranjske- •Slovesna otvoritev vodovoda v Polhovem gradeu se je vršila dne 27. t. m. Naprava vodovoda je stala 10.000 goldi- turški sultan. Vseučilišče bo razdeljeno v dve narjev. Razne vesti. Vseučilišče v Carigradu hoče ustanoviti gim, da se bo država v bodoče imenovala »Oranje River Colonie*. Po preči ta ni proklamaciji so razvili kraljevsko zastavo. Lord Salisbury o Transvaalu. LONDON 30. (K. B.) Lord Salisburv se je v sinočnjem govoru v konservativnem C a sekciji in se Im> v njem, kakor določajo raz-. , . . . . klubu v Citv podrobno bavn s transvaalskim r -i o r v p t i n i o -si 4< Motno zvesto glasila učile »znanosti in umetnosti, odgo- ; . * . ... , J 'letno zveaio & & vprašanjem. Rekel je, da seje krivo tolma- čilo njegove besede na banketu v Guild Hall-u dne 9. novembra m. 1. o namerah služIm>vanje je priznal deželni predsednik varjajoče potrebam državne uprave«. Menelikova prva in zadnja pipa. A besi n-sinski cesar Menelik je uvoz tobaka v svojo vlade. On da se ni zavezal, da Anglija ne ski gost. \ Ljubljani se P"!""""'"* prepodi.«., kichb u^ > ^ zemljišč. Takega zagotovila on ni. strira) kakor njegov prijemek ter zadolži z »fesor Nestor Memnnnovič P™*«™- veselje mnogih svnj.h p,ll„zn,l, ka- ■ ^ ^ ^ ^ ^^ |>; koy0 |n ^ to> ,,„ vtuje te dni z večim spremstvom |»o Dolenj- d V Ljubljani se deželo pojmlnoma prepovedal, seveda ne v posebno veselje mnogih svojih podložnih, katerim je kadenje postalo — železna srajca. »Pall Mali Ga zet te« pa je sedaj pri prav zabavno utemeljenje za to strogo poved. Cesar Menelik je namreč, po tem p< jent (naročnik) pooblastilo (mandat), ali čoke t. j, naredbe za izplačevanja, katere klijent izroča svojemu upniku, a banka sama izplača potem dotično svoto iz gotovine (aktivnosti) klijentove v denarju ali v vrednostnih papirjih. To gotovino je klijent seveda poprej položil v banki. Kadar sta upnik in dolžnik istodobno klijenta iste banke, se vrši plačevanje s pomočjo tekočih računov: če [»a vdobi kdo, ki ni klijent dotične banke, ček za izplačanje, izroči ga svoji banki, ki ga uknjiži (regi- j gjj dalo sklepati na kaj takega. Anglija ni za- plačilo. . čela vojne z željo, da bi anektirala Trans-i Tako postajajo banke med seboj, upniki prav zabavno utemeljenje za to strogo pre- ... , -, , I ..... . " , x . .. v , . r vaal, ampak le v svrho, da osvobodi an- i in dolžniki za svote, na katere se glasijo ceki f- ' , , , , . . „ , . erlezke podanike zatiranja. Ker |e bila An- njihovih klijentov. — rocilu, nekega dne opazoval neke Angleže, ki ® * . . , * ,. ... . . . ...... , 1 gliia prisiljena v to vojno, bi bila smesna (Dalje sledi.) so se z veliko blazen osti o udajali užitku svo- ® 1 J . . nženostjo udajali ------------- . ..... ... , ... . . ,, ... . i . li-, trditev, na se je Anglija zavezala, da ne bo jih kratkih pipic. Menelik je takoj sklenil ... . J... . po tobakovem anektirala ozemlja. Anglija je trpela velikan- Inozciuske pošte na Turškem. Kakor javljajo iz Soluna, je tamošnji ske žrtve, trdno prepričana, da jih ne bo več i Vali, po ukazu iz Carigrada, dovolil, da se v Meti i k dimu prestavil v tisto ugodno stanje in pri-| ' „ » , j . i . _ ____.______J:1 _____.treba. Vlada hoče j>re]»rečiti, da bi se se kdaj I angležki poštni urad, katerega »o zaprli dne ponovila vojna, urojenee hoče ščititi ter jih t, m., zopet otvori. Francoski konsul je na- i . . ii.i „ kakor hitro mogoče sprijazniti, da bodo vse jrnanil valiju v Solunu, da te dni začne po- liko, kjer je bil slovesno vsprejet. Vse nek tega poskusa, je izpadel tako nasprotno ^ ^^ |W ^^ <]ržave> ' je bilo odičeno z cesarskimi zastavami pričakovani ugodnosti, da je ubogi, na mor- Angleži nrod Pretoriio skem in sicer na konju. V ponedeljek je do- j«*no razpoloženje; izposodil si je pipo pri šel iz Zagreba preko Jaške, Vivodine in Drašič angleških obiskovalcih — ter kadil. A uči- mesto je in trobojnicami. Sredi je bil postavljen slavo- ski bolezni trpeči cesar razkačen za povedal, lok, kjer so se tudi zbrali razni zastopniki da naj Angleže z njihovimi smrdečimi pipami oblaste v Meti Angleži pred Pretorijo. PRETORIJA 30. (K. B.) »Reuter javlja : Angleški častniki so v Johannesburgu slova ti v Solunu tudi francoska pošta. Dohodki avstrijskih državnih železnic aprila meseca. Prejemki državnih železnic so znašali «ev, ,1. »e poklooij.. vitkemu gost«. ~po 18 14 Brzojavna poročila. 3t;.tch v Prairi. ger je v \Vatervaldovenu. Položaj v Pretoriji. LONDON HI. (K. B.) »Dailv MaiU i torej za 634.017 K več nego lani. javlja včeraj iz Lourenzo Marqueza: Z i našnjim vlakt>m je prišlo nekaj Grkov, ki so trdili, da so bili zadnji zapustili Johannes-burg. Rekli so, da so Angleži streljali v vlak ter ga prestrelili: le en del vlaka se je mogel voziti dalje v Pretorijo. Ostali potniki iz aprila t. 1. so znašali dohodki 66,4-48.42^! K ! proti 65,814.409 K v isti dobi lanskega leta, Tržne cene. Cene se razumejo na debelo s carino vred. Kolonijalno blago: PRAGA 31. (K. B.) «Prager Abend-Krisperju v Ljubljani. Vzbudila sta njegovo blatt> zatrjuje, da nima navzočnost dijaškega i p^^ pravij0j Guten likor prej Ho morske o|)al; Tag. Euer G na« len takoj spomnila na tovariša cigana Helda in nemštvu. ker se je <'"gan na vprašanja zapletal v protislovja ter >e rotil, či Johaiincshurg v rokah Angležev. LONDON 31. (K. B.) > Dailv Mail« -Reuter« jav)ja Lourenzo Manjueza : Poveljnik Položaj na Kitajskem. WASHINTON 29. (K. B.) skem. izročil je g. Kocmur sumljivi osebi javlja: Glasom vesti s Kitajskega je položaj "Kranse je izr^U johannesburg Robertsu. orožniku Rnzmanu, ki ju je takoj odpeljal. Ci- tamkaj zelo resen. Državni tajn.k Ha v je posebni dopisnik lista »Dailv Mail. brzo-ganka je I Kije mlada, krasna ženska. Na are- pooblastil poslanika v Pekingu, da si pošlje ta, 50 kii Kara 8antos I....... „ n....... Rio I....... II....... Jrantos in Rio lave I. ,, „ II- Laguaira lave I. . . . Lagnaira lavš II. . . Maracaibo...... C4natemala...... v kronah. . 90-— . 92.— . 98.— . 93 — . 115.— . 118.— . 13« — . 101.— . 107.— polnd ne, da ez javlja iz Pretorije včeraj preo j tova nju >e je vrgla na tla. kar pa ji seveda po stražo pomorščakov v varstvo poslanstva. ^^ y ^ mh zage(Iejo Fl.fetorijo l>rei ni nič pomagalo. Oba sta sedaj v Novem Tukaj se nihče ne zanaša na kitajsko j ^^ posodi vlada mir. vojsko. HAMBURG 30. (K. B.) cHamb. Bor- mestu in pričakujeta sodbe. * N o v a n a j> ra va. Kakor poročajo Narodu« iz Šiške pri Ljubljani, snuje ondi senhalle* javlja: Semkaj je prispela brzojavka ir. Krei'zer, rodom Bavarec, modern zdrav- i^ Pekinga, da je vsaki čas pričakovati, da stven zavod, kakoršnega še ni v deželi. Na- se vzpostavi zveza med Trentsinom praviti hoče elektriško kopelj, solnčno ko- kingom. Položaj da se boljša. pelj in sploh vse, kar je združeno s takimi napravami. Pe- Vojna končana i LONDON (K. B.) Malone vsi listi so ponatisnili iz »Dailv Mail-a* brzojavko iz Pretorije^ ter izrazili menenje, da je vojna končana. S. Salvador............10$.— Costaricca.............141.— Portorieco.............— S. Domingo............110.— Jiimsiica..............— Malabar Plant...........KM.— Java W. J. B............18f>.— Moka............ . . . 152.— Poper: 8ingapore.............98.— PenaDK..............93.— Vesti iz Štajerske. PEKING 2i». (K. B| «Reutei» javlja: Nemci in Francozi, ki so osvobodili v Chang-sintien-u zaprte Belgijce, so se danes vrnili semkaj z osvobojenimi osebami ; med istimi je tudi nekaj žen in otrok. Vojna v južni Afriki. Položaj v Johaiinesbiirgn. CAPSTADT 30. (K. B.) Zadnji došleci _ - i r . . „i.. ........»i iz Johannesburga pripovedujejo, da v vseh Ih> t;i slavn«»st se 1k>1j tevtonska, napravi o & r i . delih mesta ropajo hiše zasebnikov ter da je _ [ — Veliko zborovanje veliko nemškega S c h u 1 v e r e i n a se bo o Binkoštih vršilo v veleneinškem Gradcu. Da zdravstveno stanje mestu jako zane- tej priliki v Gradcu tudi zveza nemških tur nerjev prvo -voje »Gauturnen« in veselice v veli ko nemškem stilu. To bo dan Schonereri- mar.)eno jancev — blaženi Gradec! — Zgodovinska veriga. V ka-detni Soli V \fnrilH>r„ se ie nostavil v s,»o- ci> Bullerjeva javlja, da sedaj korakajo an- Proklamacija Bitllerjevn. NEWCASTLE 21«. (K. B.) Proklama- min 50-letnega vladanja cesarja Frana Josipa 1. kip le-tega. Sedaj dobi ta kip zgodovinsko! Prebivalcem ob njihovi poti zagotovljeno gležke čete ski»zi i ransvaal ter da je vsem Trgovina in promet Iz narodnega gospodarstva. Banke. (Nadaljevanje.) Redko se pripeti, da bi ena banka vršila vse kreditne operacije. Odtod imamo razne vrste bančnega poslovanja ter razločujemo z ozirom na kakovost (kvaliteto) njihovih operacij različne vrste bank in sicer 1. trgovinske banke (prave banke): a. depozitne in banke za skonto, b. banke za depozite, skonto in promet (prometne banke); 2. teritorijalne banke (instituti, zavodi za kredit) : a. za fon-dovski kredit (t. j. kredit na zemljišča), b. za. agrarni kredit (poljeprivredni kredit): 3. in- Tellicherv . . . beli ..*.... Pinient:....... Sladka skorja : (cimet) „ eleeta Riž: italijanski . . . Intlijski . . . . Japonski . . . . 97.— . 143— . 65— . 84— Južno sadje: Rožiči : I>ateiji: Smokve : dustrijske banke (industrijski obrtni kreditni vsakovrstno varstvo, ako ostanejo nevtralni, zavodi): a. za kreditno blago, b. za kredit na važno «»grajo. Okoli s{x»menika se bo pletla od stebra do stebra veriga, s katero je bila dne 30. julija 1S66 v zmagoslavni pomorski bitki pri Visu v si d ran a ladja zmagovitega Javih ter ™ shl5aj' 5e U 8e v l>,ižiai biva-1 in najbolj razširjene. One nabavljajo trgov- lišč godila nasilstva proti Angležem. cem prometni (obrtni) kapital s kratkim Prebivalstvo jamči z življenjem in svojo last- premičnine (mobilije). nino za vsako škodo na železnicah in brzo-j Trgovinske banke so najvažnejše (Calamata) v vencih „ proste puljsko (Puglia) . . . . smirnske (v škatljicah) . Mandeljni : sladki I. Bari . . Lešniki : siciljski...... istrski ........ levantinski olupljeni . . Suho KTOzdje (cibibe): Elemč Sultanine...... n iz Perzije ^ c'rne Cisme..... n Morea..... „ IJ pari..... Pomeraiire (zaboj)..... „ Puglia [zabojJ . . . Limone „ ..... Olje olj kino italijansko L Bari „ albansko .... dalmatinsko . . . bombaževo amerikansko . bombaževa angležko . * . sesamovo......... . 88. ,— . 17.50 23 50 . 1(). .25 15. ,54) . 15. .— 17. .— . 8.50 in pol cm. v premeru. Vesti iz Koroške. spektu so danes jutro začeli hudo streljati na boerska stališča pri Pogusvany-ju in Laings-neeku. Sovražnik je odgovarjal, a brezuspešno. M0UNT-PR06PEKT 29. (K. B.) Pozicije Angležev so zelo trdne : isti nadvladu-Ganljiva in vzvišena s l a v n o s t jejo Mapibo in Laingsneck. Boerci so sinoči se je vršila dne 17. in 18. t. na Predelju. brezuspešno streljali na Angleže. Angležke Obhajali so namreč spomin obletnice ju- sprednje straže sn imele danes boj na obeh naške smrti stotnika Ilermanna na Predelju, krilih. Angležka baterija je preprečila, da kateremu, kakor tudi njegovim tovarišem, je Boerci na hribu ob soteski Botha niso mogli cesar iz hvaležnosti postavil na grobu sporne- postaviti topov. nik, ki je bil na predvečer smrti junakov na Predelju. U i so padli dne IS. maja 1S09, krasno odičen in razsvetljen. Slobodne države Oranje ni reč. LONDON 30. (K. B.) * Reuter* javlja iz Bloemfonteina dne 28. t. m.: Vojni gu- rokom. Vsled svojih pasivnih operacij razpolagajo te banke z glavnicami, ki bi sicer bile neplodne, ali vedno (fondi, zakladi v blagajnah), ali pa samo za kratek čas, ko čakajo, da se jih kje uporabi. Te glavnice se izplačujejo : ob upogledu, o predhodnem naznanilu (n. pr. lo dni), ali po določenem roku (n. pr. 3 mesece.) Izposojila trgovinskih (komercijalnih) bank so taka, ki se takoj obrestujejo (nepostedno plodonosna), ali posredna, t. j. plačujejo se z uslugami, katere dela banka svojemu upniku na blagajni, ali pa so nazadnje brezplodna, zlasti tista, katera banka izplačuje takoj po upogledu. Najnavadneje pasivne operacije trgovinskih bank so te-le: 1. depoziti, o katerih iz- V najem. Dve lepo urejene sobe, vsaka za-se, ena z prostim uhodom se oddajo pri slovenski rodbini. Ulici Farneto št. 12, I. nadstr. Na željo i udi hrana. i mr obu vala i { j pepi kraSevec l pri cerlm Sv. Patra (Piazza Rosario pod ijnilsfcc šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naroćl>e se izvrše v tistem dneva. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantič Če vi j. mojster i i i i i > o Domača obrt! Velika zaloga raznovrstnega, pohištva iz dobrega in osusenesa lt»s:i iz Sni ki anu tovarne pohištva v Antona Cernigoj se nahaja v Trstu, Via di Pktzza vec-Chia (Rosario) Št. t. (hiša Msirenci) na desni strani cerkve sv. Petra. Svoji k svojim! ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcan'on št. I — TRST Zaloira pohištva r.ii Jen eenali. da se ni bat! konkurence. F I L I J A L K A c. ii uri?, avstr. M\\nn zavode /a\ trgovino in obrt v Trstu. „Delavsko konsumno društvo" p-ii ?lavn. slov. obe. Sv. Jakobu .priporoča svojo „Narodno gostilno" ur ulica Concordia št. 1 a vogal uiice Vespucci Toči izvrstno istrsko 111 dalmatinsko črno, vipavsko belo vino ter Steinfeldsko pivo T. vrste. Izvrstna kuhinja vedno pripravljena. Za družbe so posebne sobe na razpolago. Na obilno obiskovanje uljudno vabi Odbor. Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu. da sem odprl novo podru&nieo svoje trgovine z jestvinami in sicer v ulici Farz&eto Št. 8. Y zalogi imam vsakovrstne moke, riž, slailkor, kavo in vsega cesar potrebuje hišua gospodinja. V vbilni obisk se toplo priporoča z vsem spoštovanjem mlani Alojzij Vesel. '.'.Nezaslišano!! predmetov za samo 2. gld. IO kr. 1 krasna pozlaei-na ura, jamčena tri leta. 1 pozlačena verižica. 1 krasen etui za smodke. 1 fino toaletn. > obrobljeno zrcalo s jx»kri valom. 1 notes vezan v angleško platno. 1 oprava za]>es!nih gumbov iz double-zlata I. vrste. 1 oprava naprsnih gumbov iz »louble-zlata 1. vrste. 1 par uhanov iz double-zlata 1. vrste z vdelanimi biseri. 1 zelo koristna pisalna oprava. 1 toaletno milo prijetne vonjave. "t'J najboljših jeklenih peres, finih pismenih zavitkov. pol tinega pismenega papirja in 50 koristnih predmetov za g«»spotlinje. Imenovanih 191 krasnih predmetov razpošilja samo za 2 irold. IO kr. {ura sama stane toliko) švicarska izvozna tvrdka H. SCHEUER, Krakovo Josefsgasse štev. 46. Kar ne ugaja, se sprejema nazaj v teku 8 dnij. Ilu«tro vani ceniki zastonj in franko. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoieonih na 4-dnevni izkaz 21/4°(1 30-erni denar. — inozemski bankovci itd. po pogodbi. HERA PROMETHEUS S 1899 DELNIŠKO DRUŠTVO ZA APNENI OGLJIK IN ACETILENSKI PLIN NA DUNAJU Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom za zasebnike in mesta v kakoršnjih si bodi številih plamenov. Točno delo z jamčenjem za nepomankljiv učinek. ŠEST ZLATIH KOLAJN Zlata kolajna Berlin 1898 Zlata kolajna Budapest > » » 99 » > » » Vratislava » » » Izvršenih 2000 napeljav za zasebnike v vseh delili sveta. Centralne napeljave v delovanju s približno 15000 plamenov. ('Milni in sušilni /.istem irlasom privilegija nemškega cesarstva Št. in 10S.244. ki zadošča najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z najodličncjšinii uspehi. g/T Apneai ogliK ittjprve vrste, Ki dala največ plina, se prodaja po ugodnih cenah. Glavni zastopnik m Istro, Goriško, Trentinsko, Dalmacijo, Kranjsko, Italjansko, ter an^ležko Indijo EDVARD TURECK V TRSTU. S Schiedam Haag Monakovo 30000C X IMm krepali tekočina za ionje 8 zlatih. 19 srebrnih kotanj, častnih In zahvalnih diplom. 30 St. 2**3 Razglas. I)n»' 7. junija t. 1. od 10-12 ure pre vršila v občinski pisarni javna dražba oln-iiiske hiše (stara šola) ležeče na glavnem tr^u v Na brezi ni. Klirna eena 7OO0 kron. Ponudniki vložijo 107« varščine. Kdor želi vku-j>iti imenovano hišo. si jo lahko ogleda vsaki dan do in meti dražbo. Županstvo v Nabrežini dne Hi. maja 1U00. župan: Caharija. 00 ei a o 0 • M O O 9? ^ V 3. < •o p t—* o p < o M m K O a Rabi se že skoro 40 let v dvorni Ii koujišnieali v večjih vojaških in civilnih hlevih za krepčanje pred z velikimi iD po istih, kadar si konj nogo izpaline, o otrpnjenosti kit itd. Ista ustosoplja konje v izredne napore pri dirkah. — Pristna je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. Glavno zalogo ima Dr. Rosa Batsam Praško domače zdravilo >•1 iz letarne B. Fraper-ja v Pragi je že već kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. X redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. ^sN. /^varilo! Vsi deli embalaže nosijo stoječo, postavno po-stveiio znamko. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. Svarilo! > si deli zraven stoječ loženo varstvi c. kr. avstr. ogerski, kralj, rumunski in knežje bolgarski dvorni zalagatelj. Okroino lekarnar, Korneuburg pri Dunaju. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in ti dvornega zalaptelja „pri črnem orln' Praga, Malastran, ogel Spornerjove iniee. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: O. Luciani, E. Leiteiibnrjr. P. Prendiiii. S. Scrravallo, A. Suttina. t'. Zanetti, A. Praxmarer. Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, z vživanjein pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljen je ali zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanj, zdravilo je znano je že izza več let p resku.še no. To prebavno in kričistilno sredstvo Hubert Ullrich-o^o zeliščno vino. Q To zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, Q A jači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliščno vino od- a y stranjuje vse nerednosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro čajo bolezni in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi. Q S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore f»e odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega viua. 7anirQnio plnvočlro nnfroho in nie neprijetne posledice kakor: stiskanje, Ščipanje, L.€\\3II ailjc UlUVCdliC puli Cllo bitje srca, nespanje in tudi strmenje krvi v jetrali. vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se se zeliščnim vinom hitro in vojjno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter. l*ri popolnem pomankanju volje do Jedi. pod nervoznem zbeganjem in otoŠnosljo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vs;>odbujo. Zeliščno vino podeljuje človeku voljo do jedi. pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar-jenje krvi. olajšuje razdražene čute in pode I j uje bolnikom nov moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po 1 gld. "jO nvč. in *? gld. v lekarnah v Trstu, Sežani. Miljah. Kopru, Izoli. Piranu, Tržiču. Ogleju. Oervinjanu, Konkah, Vipavi, Ajdovščini, Postojni, Gradišči, Krmilili. Gorici, Umagu. Bujah. Buzetu. Opatiji, na Iteki, Krku. Cresu. Malem Lošinju. jLabiujii. Pazinu. .Motovunu. Vižinadi, Staremgradu, Poreču, Roviuju. Vodujanti, Pulju. Portogruaro, Trevižu. \'idmu, Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po eelej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah. Tudi razpošiljajo: lekarne v Trsta Piazza grande št. 3 Via Nuova it. 27 in Via del Pešce po .'J ali vec steklenic zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Av3tro-0gsrskej poštnine in zaboja prosto. Svari se pred ponarejanjem! Zahteva naj se izrečn Hubert Ullrich-ovo V Kelisnio vin«. Moje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz : Malagn vina 450,0, vinskega špirita 100,0, glicerina 100,0. rudečega vina 240.0. jerebičnega soka 150.0. črešnjevega s^»ka 320,0, maue 30,0, koprive, janeža. omanovih korenik. amerikanskega lapuha, lecjanovih in kolmežnih korenik vaacega po 10,0. Te tvarine naj se pomešajo:___ premovana se srebrno kolajno na mejnarodni razstavi v Budimpešti 1899. tvrdke ROCCO & C. v ulici Sanita št. 9. Autorizovani instala K terji plina, vode in plina acetilen. Aparat na acetilne od Josipa Rocco, patentiran v Avstro-Ogerski je absolutno najbolj praktičen in gotov, lahko rabljiv, ne eksplodira, vspre-jet od različnih zavarovalnih društev V sprejemajo se vsakovrstne kompletne naprave za hiše, restavracije, gledališča in mesta pod najugodnejšimi pogoji Velika zaloga uajlvoljega apnenega kisleca, katerega kilogram daje 300 litr. plina. Velik izbor svetilnic i u pripuilkor za razsvetljavo. SPECIJALITETA: CESTNE SVETILNICE „ACETILEN" na 1 ali 2 plamena brez dovoda plina (priprave za dvorce [vilejj kijoske in mala mesta). O H > ® 3 X S^JM ^ Z Ž ^ = " ^ ~ ___ ~ _ X -M ~ ~ S (B Vsprejemajo se dela za instalacije in popravljanje vodovodov. Pisarna in zaloga Delavnic? ulici Sanita štv. 11. v uliei S. Oiorgio (Uhod Via Porporella) ur Ceniki in pros^ek'i brezplačno in franko.