Poštnina plačana v gotovini
'• JTSWaBMBWMr«s#a**-*' mrx*~
Mi, ib sr, poneuelek 20. avgusta 1934
MARIBORSKI
Stev. 187 Le,d VI,L CXy0 Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo In uprava: Maribor, Goapoaka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprava 24SS Izhaja razen nedelje In praznikov vaak dan ob	/ Velja mese£no prejaman
v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa aprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani i Poštni čekovni račun St. 11.409
JUTRA
99
Nevarnost v Aziji
Vzhodna Azija preživlja že nekaj let velike pretrese, ki se vsak trenutek lahko spremene v katastrofo, ki bo potegnila v svoj vrtinec tudi Evropo in ostali svet. Ogromna Kitajska, ki irnai sama skoraj četrtino vsega človeštva na zemlji, gnije in razpada. 0 kakšni kitajski državi v pravem pomenu te besede sploh ni mogoče govoriti. Nankinška vlada, ki nastopa kot voditeljica in zastopnica Kitajcev, vlada v resnici samo nad manjšim delom Kitajske. Japonci so odcepili M a n d ž u r i j o in še nekatere druge pokrajine ter napravili iz njih »samostojno« cesarstvo Mandžmkuo, v katerem vzdržujejo veliko vojsko in se pripravljajo že samo zaenkrat na ns? r'v milijon svojih ljudi z otočja. M o 11 g o 1 i j a je deloma v ruskih, deloma v mandžursko-japonskih rokah, deloma ji pa vladajo več ali manj samostojno razni mogočniki. V Tibetu je kitajska nadoblast samo pr -zna beseda, na jugu same prave Kitajske pa gospodarijo po svoji mili volji komunisti, pred katerimi so zaenkrat z vsemi napori še obranili veliko pristaniško središče F u č o v, a kdo ve, za kako dolgo?
Med tem se pa na vsej črti nadaljuje izzivalna politika nenasitnega in neženi-ranega japonskega imperializma. V Mandžuriji, katero imajo kljub »samostojnosti« in »neodvisnosti« popolnoma v svojih rokah izzivajo Ruse, da bi jih pripravili ob potrpljenje in izzvali njihov napad, kajti toliko previdni so Japonci vendarle, da sami ne žele začeti vojne in prevzeti n?$e odija napadalcev. Ti naj bi bili Rusi, zato pa so se sedaj lotili zlasti ruske vzhodne kitajske železnice, ki veže Zabajkalje preko Mandžurije z Vladivostokom. To železnico bi Japonci radi dobili v svoje roke, nočejo pa sprejeti ruskih pogojev za odkup. Da bi mogli ruske železniške uradnike in nameščence odstraniti in železnico kratkomalo zapleniti ter s tein izzvati ruski napad, so si izmislili pravljico o zaroti, vohunstvu in sabotaži. Razbobnali so v svet, da so Rusi hoteli pobiti mandžurske ministre in japonske vojaške ter civilne dostojanstvenike teir prijeli in pozaprli skoraj vse funkcionarje železnice, obenem pa začeli izganjati iz Madžurije sploh vse ruske državljane. Istočasno so spravili pa na ruske meje ogromno število mandžurskih in japonskih čet in pripravili vse tako, da bi se vojna lahko vsak trenutek pričela.
Vprašanje nastane zato, čemu si Japonci toliko žele oboroženega spopada, z Rusijo? Pred vsem zaradi tega, da bi jo popolnoma izrinili iz vzhodne Azije, zlasti pa od obal Tihega oceana in na ta način dobili z zavarovanim hrbtom proste roke za svoje imperialistične akcije n-> Kitajskem ter pozneje bolj na jugu, posebno v Avstriji. Pri temčračunajo na dvo je: 1. da bo ostali svet pustil Rusijo zaradi njenega boljševizma osamljeno in bo morda nastala še v njej sami protiboljše-viška revolucija; 2. pa da Rusija sedaj še ni dovršila zadosti načrtov za varnost in obrambo svoje posesti v vzhodni Aziji. Pri tem se namreč ■zavedajo, da je vsako zavlačevanje spopada Rusiji le v korist, Japonski pa v škodo. Rusi so namreč naselili v dobrih dveh letih na Daljnem vzhodu okoli 3 milijone poljedelcev, da bi si tako zagotovili v primeru vojne pre hrano tik za bojiščem, obenem so pazgra dili na transsibirski železnici še drugi tir in v Sibiriji veliko, tudi vojno industrijo. Todi njihov namen je naseliti tam še več milijonov ljudi in zgraditi še večjo industrijo. Cez nekaj let, ko bi bilo vse 'to do-
Cesyns in Eist na poti v Llubliai
Velik dogodek v slovenskem Prekmurju — Stratosferski balon v Ze-navijaft — Zanimanje vsega sveta — Consyns in Elst povabljena v Ljubljano — Balon potuje preko Maribora v Belgijo
MURSKA SOBOTA 20. avgusta. V soboto zvečer je ob 20. uri pristal stra-tosferni balon belgijskega profesorja Co-synsa in njegovega spremljevalca van der Elsta v vasi Ženavlje v bližini Gor. Petrovcev v Prekmurju. Letalca sta spustila iz gondole vrv, katero so prijeli tam kajšnji domačini, ki so prihiteli na pomoč in balon spravili na tla. Cosyns in Elst sta bila popolnoma izčrpana, tako, da sta se zgrudila na tla čim sta izstopila iz gon dole. Ko sta dala potrebna navodila sta odšla k tamkajšnjemu šolskemu upravitelju Škergetu, pri katerem sta prenočila v noči od sobote na nedeljo in si popolnoma opomogla.
Vest, da je stratosferski balon pristal v našem Prekmurju, se je naglo razširila po vsej tamkajšnji okolici, kakor tudi po Jugoslaviji in vsem svetu. Takoj so pričeli vreti v Ženavlje ljudje z vseh strani, prispeli pa so tudi poročevalci domačih in tujih listov, katerim sta dala Cosyns in Elst podrobna poročila o svojem poletu. Od starta v Belgiji do pristanka v Prekmurju sta preletela 9.000 km in dosegla
najvišjo višino 16.000 metrov nad Mona-kovim v Nemčiji. Višje se tudi nista nameravala dvigniti, ker jima ni šlo za rekord, ampak samo za znanstvena razisko vanja. Dosegla sta vse rezultate, ki sta jih pričakovala. Aparati so funkcionirali naravnost vzorno in so vsi v najboljšem stanju.
Gondolo so oddelili od balona, ki je bil izpraznjen in ker ga je ponoči dež zmočil, včeraj posušen na njivi in travniku pri Ženavljsh, kjer se je spustil na tla. S pomočjo domačinov, med katerimi so tudi bivši sezonski delavci v Franciji, ki razumejo za silo francoski in so se zato z letalcema mogli sporazumeti, so gondolo in balon še včeraj spravili v Petrovče, kjer so jo položili na prostem poleg tamkajšnjega poštnega urada, katerega kličejo že dva dni listi vsega sveta. Nocojšnjo noč sta prebila Cosyns in Elst pri petrovskem poštnem upravitelju. Do pozne noči sta čitala samo brzojavne čestitke, ki jih je sprejel tamkajšnji mali poštni urad od vseh strani za smela znanstvenika. Tako so postali Ženavlje, Petrovci, Murska So
bot a in sploh Prekmurje središče zanimanja vsega sveta, zlasti vsega časopisja. Oba letalca sta vstala davi že na vsezgodaj in sama nadzirala pakiranje in strumentov, posameznih delov itd. Balon in gondola bosta prepeljana v Belgijo na dveh tovornih vagonih. Oba za to potrebna vagona je pripravila in uredila mariborska delavnica državnih železnic.
Na povabilo belgijskega konzula v Ljub liani, g. ravnatelja dr. Dularja, se odpeljeta Cosyns in van der Elst še danes z avtomobilom v Ljubljano, kjer bosta pred rotovžem slovesno sprejeta. Zvečer bo Cosyns po ljubljanskem radiu, ki bo zve zan z oddajnimi postajami vsega svet: , dal kratko poročilo o svojem in svojega tovariša poletu. Potem bo v hotelu »Union«, kjer se Cosyns in Elst nastanita, slav nostnl banket, katerega priredi ljubljanski Autoklub. Letalca se bosta vrnila iz Ljubljane v Belgijo jutri z letalom, ki bo odletelo z ljubljanskega letališčr- Rilon in gondolo bosta pa odpos' • •- rT‘jo preko Maribora.
Hitlerjevo imenovanje leaalizirano
PRI VČERAJŠNJEM GLASOVANJU JE 40 MILIJONOV NEMCEV POTRDILO HITLERJA ZA VODITELJA DRŽAVE.
BERLIN, 20. avgusta. Agitacija za včerajšnji plebiscit, katerega namen je bil potrditi imenovanje Adolfa Hitlerja za Hindenburgovega naslednika in voditelja Nemčije, je bila sicer kratka, zato pa izvedena z naravnost ogromnim aparatom. Tudi včerajšnji dan, ko so državljani Nemčije že volili, se je agitacija nadaljevala na vseh krajih in koncih. Glasovanje se je pričelo zjutraj ob 8. uri, pred volilnimi lokali pa so se že mnogo prej trle mno žice volilcev. Naval je bil ves dan do 18. ure ob zaključku tako velik, da je bila udeležba tokrat še večja, kakor pri zadnjem plebiscitu o izstopu Nemčije iz Društva narodov. Red so vzdrževali oddelki policije in posebni odredi napadalnih čet. Vsak volilec je dobil po izvršitvi volilnega akta potrdilo, da je glasoval. Vsa procedura je bila organizirana tako, da je bilo pač že vnaprej gotovo, da mora biti Hitlerjevo imenovanje potrjeno z ogromno večino glasov, vendar se pa ni pričakovalo, da bo udeležba tako velika, kakor je bila. Po prvih uradnih vesteh je bilo oddanih za potrditev Hitlerjevega imenovanja 39 mili-
jonov 200.000 glasov, proti 4 milijone
400.000 glasov, neveljavnih pa je bilo
891.000 glasovnic. S tem je Hitlerjevo imenovanje za voditelja Nemčije legalizirano.
BERLIN, 20. avgusta. Po avtentičnih uradnih podatkih je od 45,473.635 volilnih upravičencev glasovalo včeraj vsega skupaj 43,521.710 ljudi, od tega 38,362.760 z »da« in 4,294.654 z »ne«. Neveljavnih je bilo 872.000 glasovnic. Število glasov z »ne« se je od plebiscita 12. novembra lani, ko je zna šalo le 2,100.765 glasov skoraj podvojilo, 1 ar razlagajo vladni krogi kot dokaz »svobodnih volitev«.
Kralj Aleksander na Bledu
LJUBLJANA, 20. avgusta. Z včerajšnjim brzovlakom ob 10. uri se je pripeljal semkaj Nj. Vel. kralj Aleksander, kjer so ga pozdravili na glavnem kolodvoru predstavniki civilnih in vojaških oblastev. Po kratkem odmoru je nato kralj nadaljeval pot na Bled, kjer je v gradu Suvoboru na letovišču že več časa Nj. Vel. kraljica Marija s kraljeviči. Nj. Vel. kralj ostane na Bledu več časa.
vršeno, bi postali i zgledi Japoncev na u-speli v vojni z Rusijo še veliko tu a niši ali jih pa sploh ne bi več bilo.
Toda Japonci se najbrže zelo motijo, ako mislijo, da bo obračunavanje z Rusi taiko laliko in da bo Rusija ostala osam ljena. Evropa in Amerika se namreč predobro zavedati, da bi pomenila zmaga Japonske tudi poraz njunih interesov v \ziji in ob vseh obalah Tihega in morda tudi Indijskega oceana. Francoski listi so te dni čisto pravilno naglasili, da je najvišja dolžnost Evrope in Združenih držav Severne Amerike postaviti se v eventm-elnem spopadu* na stran Rusije in proti
Japonski. Kar se pa tiče Rusije same, nikakor ni za vojno in bi jo sprejela samo ako bi bila k temu prisiljena, v tem primeru bi pa vrgla proti Japonski vse svoje ogromne sile. Generali Trookij je te dni izjavil, da postavi lahko na bojne poljane 16 milijonov mož. Vendar bi se prve čase najbrže omejila samo na obrambo svojega ozemlja in svojih azijskih interesov. Na vsak način pa bi utegnila vojna med Rusijo in Japonsko postati nevarna tudi za ostali svet, zlasti Evropo. Netiva je dandanes povsod veliko, zato moremo želeti le eno, da te vojne ne bi bilo!	-r.
Združene države p e. d j r e,o Rusijo
LONDON, 20. avgusta. Položaj na Daljnjeni vzhodu je še nadalje nezmanjšano napet in obstoja dalje nevarnost krvavega spopada. Nobenega dvoma ni, da bo sovjetska vlada energično odklonila vse nasilne ukrepe mandžurske vlade na vzhodni kitajski železnici. V Londonu so zaradi takega položaja zelo vznemirjeni, v političnih krogih pa se zatrjuje, da bo v pri meru rusko-japonske vojne ameriška vlada poslala v Tokio ultimatuin. Ako bi japonska vlada ta ultimatum odbila, bi Združene države Severne Amerike napovedale Japonski vojno. Mimo tega je bil te dni podpisan rusko-kitajski dogovor o skupni obrambi Sing Kianga, to je kitajskega Turke-stana kakor tudi dogovor o skupni obrambi avtomobilske ceste med Al-ganom in Ulaubakom.
RINTELENOVO PREMOŽENJE ZAPLENJENO.
DUNAJ, 20. avgusta. Uradno se poroča, da je državna oblast zaplenila 70.000 šilingov vredno vilo dr. Rintelena z vsem inventarjem, kakor tudi vse njegove naložbe v bankah. Mimo tega je bilo zaplenjeno premoženje tudi raznim drugim osebam, ki so bile zapletene v zadnji upor.
ITALIJANSKE VOJAŠKE VAJE.
RIM, 20. avgusta. Včeraj zjutraj so se pričele v bližini Bolonje in Florence velike italijanske vojaške vaje, katerim prisostvujejo tudi kralj Viktor Emanuel, Mussolini in razni drugi voditelji fašistične Italije. Vaje bodo trajale do 24. t. m.
VRNITVE IZ ITALIJE.
DUNAJ, 20. avgusta. Podkancelar Starhemberg »2 je včeraj vrnil z letalom na Dunaj. Prav tako je včeraj popoldne prispela iz Ricciona v Italiji tudi vdova po pokojnem dr. Dollfussu z obema otrokoma. Potovala je v spremstvu državnega podtajnika Kaminskega in je bila na Dunaju slovesno sprejeta.
Dnevne vesti
Veličasten zaključek tretjega Mariborskega tedna
SLOVESNA BLAGOSLOVITEV NOVE GA MOSTU NA OTOK. — SIJAJNO USPELE ZAKLJUČNE PRIREDITVE. _ ČAROBNA BENGALIČNA NOČ. -VRATOLOMNE ATRAKCIJE CELJSKI H AKROBATOV BUČARJA IN MLINARIČEVE.
^ Včeraj je Sil slovesno zaključen letošnji Mariborski teden, ki je kakor smo večkrat naglasili, uspel nad vse pričakovanje. Letošnji obisk je dokaz, da je ta institucija na zdravih nogah in da bo nedvomno prinesla našemu mestu lepšo bodočnost. Dobro so pogodili prireditelji, ko so zaključne prireditve preložili na včerajšnji dan, ki je bil naravnost idealen. Že rano je oživelo mesto in se je mestno vrvenje pričelo že dopoldne seliti na Mariborski otok. Z zelenjem in zastavicami okrašeni avtobusi so že v dopoldanskih urah prevozili na otok, ki je bil podnevi v znamenju športa, zvečer pa v znamenju najboljšega razpoloženja, več tisoč ljudi. Mirno lahko trdimo, da je včeraj obiskalo naše kopališče in prireditve na njem nad 8.000 oseb.
Zjutraj ob 8. uri je bila najprej na programu slovesna blagoslovitev novega železnega mostu, ki je bil okrašen z girlan-dami. Most je blagoslovil stolni župnik msgr. ig. Umek. Slovesnosti je prisostvovalo precej ljudi in so bili navzoči tudi številni predstavniki državnih in samoupravnih oblasti, med njimi mestni župan g. dr. Lipold, okrajni glavar g. dr. Senekovič, narodni poslanec g. Pivko, šef mestne policije g. Radoševič, zastopnik mestnega poveljnika polkovnik Čajkovski, polkovnik domačega pehotnega polki polkovnik g. Glišič, poveljnik orožniške čete major g. Gerovac, jnž. Šlajmer, magistratni direktor Rodošek, ravnatelj »Putnika« g. Loss, okoliški župani in drugi. Po blagoslovitvi je imel nagovor stolni župnik g. Umek, ki je omenjal važno vlogo mostov. Za njim je nagovoril zbrane odlične predstavnike in občinstvo mestni župan g. dr. Lipold. V toplih besedah se je zahvalil najprej vsem, ki so pripomogli do zgraditve mostu in želel, da bi bil v srečo mestni in prebivalstva okolice. Omenjal je žrtve, ki so bile do-prinešene za uresničenje ogromnega načrta, ki pa je šele prva etapa, ker bo v doglednem času prav gotovo otok zvezan po mostu še z desnim bregom Drave.
Po končani blagoslovitvi je bil sestanek predstavnikov in gostov na verandi na otoku. Pri tej priliki je mestni župan
Nov okrajni glavar v Slovenjgradcu.
Za okrajnega glavarja v Slovenjgradcu je imenovan dr. Franc Hrašovec, doslej okrajni glavar v Metliki na Dolenjskem.
Himen. Davi se je v tukajšnji magda-lenski cerkvi poročil g. Ferdo Kavčič, profesor telovadbe v Dubrovniku, z gospodično Many Kristanovo, zasebnico v Studencih. Kot priči sta bila za ženina njegov brat Tone Kavčič, tipograf, za nevesto pa njen oče g. Josip Kristan, delovodja drž. žel. v Mariboru. Bilo srečno!
Kongres pravnikov. V Zagrebu bo v dneh 7. in 8. septembra kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije. Na kongresu bodo obravnavali .razna stanovska in druga pereča vprašanja.
Namestitev novih učiteljev. Na kongresu jugoslovanskega učiteljskega združenja, ki je bil včeraj v Beogradu in na katerem so se obravnavale razne stanov ske in druge zadeve našega učiteljstva ter je bil izvoljen za predsednika JUU g. Ivan Dimnik iz Ljubljane, je prosvetni minister g. Šumenkovič med drugim orne nil, da bo z letošnjim novim šolskim letom nastavljenih 1200 r.ovih učiteljskih moči. V dravski banovini, kjer je okrog 500 nezaposlenih učiteljev, bo z novim šolskim letom nameščenih 201, med njimi 55 abiturientov in 146 abiturientk. Sprejeti bodo v služim vsi učit. kandidati, ki so odslužili vojaški rok in tudi tisti učitelji, ki so morali zapustiti svoja mesta zaradi vojaške službe. Sprejete bodo nadalje v službo tudi maturantke iz leta 1932. Ostali nezaposleni učitelji pa- budo. nameščeni ob prvi R,riliJči.
g. dr. Lipold ponovno pozdravil vse navzoče. Spregovoril pa je tudi župan občine Kamnica g. Peter Lavrenčič, ki se je zahvalil mestni občini za doprinešeine žrtve in naglasil, da bo imela od njih velike koristi vsa okolica, zlasti pa kamniška občina. Tudi je naglasil potrebo po čim tesnejšem sodelovanju med mestno in okoliškimi občinami, kar bo v prid vsemu prebivalstvu.
Med tem pa se je razvijalo na otoku pestro življenje. Na otoku je bil start veslaških tekem, ki jih je priredil Mariborski veslaški klub. Popoldne so bile mednarodne plavalne in skakalne tekme, ki jim je z zanimanje mšledilo več tisoč gledalcev. V odmorih sta popoldne nastopila tudi akrobata Bučar in Mlinaričeva. Vso pestrost popoldneva z vsemi prireditvami so tudi filmali. Ko je legel na zemljo mrak, je pričelo postajati na otoku vedno živahnejše. Prihajale so nove množice in je bila pestrost ob žaru reflektorjev in močnih električnih žarnic še bolj slikovita. Posebno značilnost pa je dala lepemu večeru čarobna bengalična razsvetljava. Pestrobarvne rakete, bombe, napad na tribuno, slap, inicialke Mariborskega tedna, mestni grb, »Maks in Maksič«, plamence okrog velikega bazena in vse ostalo, je bilo predmet velikega zanimanja in navdušenja. Na žici, napeti nad velikim bazenom, sta celjska akrobata B uč a r in M1 i n a r i č e v a tudi zvečer izvajala vratolomne akrobacije. Kakor lani tako je bila tudi letos publika z njunimi nastopi nadvse zadovoljna in je oba po vsakem nastopu nagradila z viharnim aplavzom. Mimo lahko trdimo, da nič ne zaostajata za pokojnim prof. Stnohschneiderjem in da ga v nekaterih točkah prekašata. Njuni valčki, promenada, kavarna in gostilna, brivnica, vaje z obročem itd. vse je vzbujalo v množici strah in občudovanje obenem. Oba sta naša odlična slovenska akrobata in je prav, da sta stalna gosta prireditev Mariborskega tedna. Na svoj račun pa je prišel tudi tobogan. Tako je trajalo najboljše razpoloženje vse do ranega jutra. Vsi so odhajali z otoka veseli in zadovoljni z vsem, kar jim je nudil.
Velik shod JNS v ljutomerskem okraju.
Okrajna organizacija JNS za ljutomersko radgonski okraj, je sklicala za nedeljo, 26. t. m. ob 8. uri velik javen shod na , Glavnem trgu v Križevcih pri Ljutomeru. Na shodu bodo poročali minister na razpoloženju g. Pucelj, senator dr. Ploj ter narodni poslanci Petovar, Dobrovoljac in Zemljič. Vabljeni so vsi pristaši in somišljeniki, naj se shoda v čim večjem številu udeleže.
Javen shod JNS v Križ.evclh pri Ljutomeru. Sreska organizacija Jugoslovanske nacionalne stranke za okraj Ijutorne rs ko-radgonski, sklicuje za nedeljo 26. avgusta 1934 ob 8. uri javen shod na glavnem trgu v Križevcih. Na shod« bodo govorili minister n. r. in 11. posl. g. Pucelj, senator dr. Miroslav Ploj ter narodni poslanci gg. Lovro Petovar, Milan Dobrovoljac in Jakob Zemljič. Vabimo vse pristaše, kakor tudi vse one, ki danes še ne stoje v naših vrstah, da sc zanesljivo udeleže shoda, na katerem boste slišali resnico, o splošnem političnem in gospodarskem položaju, o delu JNS in narodnih poslancev v parlamentu in med narodom.
Otvoritev novega strelišča pri Sv. Križu nad Mariborom. Naš obmejni strelski pokret je obogatel za novo obmejno strel sko postojanko. Agilni fantje pri Sv. Križu nad Mariborom so si uredili svoje stre lišče, ki ga bodo slovesno otvorili v ne.de 1 jo 26. trn. K otvoritvi so vabljene vse bratske strelske družine In našim strelcem naklonjeno Občinstvo. Sprejem gostov bo ob 9. uri dopoldne pri strelišču, go. otvoritvi bo .velika, slavnost
Ljubljanski železničarji bodo obiskali Maribor in Pohorje. Združenje železniških uradnikov, ki ima oblastno upravo v Ljubljani, bo priredilo 1. in 2. septembra. društveni izlet v Maribor in na Pohorje ter v bližnjo mariborsko okolico za svoje člane in njih svojce ter po članih vpeljane goste. V Mariboru si bodo ogledali industrije, obiskali bodo otok in priredili izlete v bližnjo okolico. Nekaj pa jih bo pohitelo tudi na naše zeleno Pohorje. Maribor se veseli njihovega prihoda in so lahko prepričani, da jih bo navdušeno sprejel.
Združenje jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev, podružnica Maribor, sklicuje za sredo 22. t. m. ob 19.30 v mali dvorani Narodnega doma članski sestanek uradnikov biv. lil. kate gorije, da se podrobno in stvarno pogo vorimo o položaju. Pridite vsi točno in zanesljivo!
Prepovedana paša čebel v Prekmurju.
Ker so čebele v občinah Boginja, Beltinci, Črensovci in Dobrovnik obolele, je prepovedana paša drugih čebel na tem področju. Prav tako je prepovedano postavljati panje ob železniški progi od mosta čez Muro do meje murskosoboškega okraja.
Nove občinske volitve. V občini Šinar je okolica bodo zaradi izločitve iz bivše občine Šmarje 14. oktobra t. 1. nove volitve občinskega odbora.
Tujski promet. V prvi polovici avgusta meseca jc bilo pri policiji prijavljenih 1225 oseb, in sicer 309 tujcev, od teh jih je bilo 85 z Dunaja, 71 z Gradca in 233 iz drugih mest.
Asfaltna cesta Zagreb-Beograd. Poročal: smo že, da je odobren večmilijonski kredit za asfaltno cesto Zagreb-Beograd, ki jo bodo pričeli kmalu graditi. Že v septembru bodo priobčeni pogoji in bo izdelan celotni proračun.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 20 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 14.7 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 19.8 stopinjah 739, reduciran na ničlo pa 737; relativna vlaga 80: vreme tiho in jasno; vremenska napoved pravi, da se bo vreme poslabšalo.
Na Balkanske igre! Na splošno željo športnih krogov priredi »Puitnik« v nedeljo 26. t. m. in v soboto in nedeljo 1. in 2. septembra' (dvodnevni izlet) 125 Din za Francelj« v Zagreb, da nudi tudi Mariborčanom priliko, ogledati si gigantske napore naših atletov v boj« z reprezentativnimi ekipami balkanskih narodov o priliki letošnjih V. Balkanskih iger. Ker so jugoslovanski atleti letos v posebno dobri formi, se obeta udeležencem izleta razen čistega športnega užitka tudi zadoščenje, biti priča eventualne zmage jugoslovanske reprezentance nad rcnomira nimi atleti Grčije. Zato vlada za ta izlet že sedaj izredno zanimanje. Hitite s prijavami, da si pravočasno zasigurate prostor! Vozna cena: 26. tm. 115 Din, 1. in 2. septembra dvodnevni izlet) 124 Din za osebo. Nadaljnje informacije in prijave pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova c. 35, tel. int. 21-22.
»Putnika« izleti z avtokarom: Bled 26. avgusta in 2. septembra 135 Din. Rogaška Slatina 26. avgusta in 2. septembra 55 Din. Maria Zeli 23.—24. in 30.—31. avg. 210 Din. Logarska dolina 26. avgusta 110 Din. Zagreb 26. avgusta in 1.—2. septembra 115—125 Din. Miinchen-Oberammer-g£« 26. avg. do 2. sept. pavšalna cena 1600 Din. Nadaljnje informacije, prijave, nabava valut pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, bel. int. 21-22.
Grajski kino. Od danes ponedeljka dalje zvočni velefilm »Pesem z neba«. V glavni vlogi najboljši in najsimpatičnejši pevec sveta Kemp in Paul Hdrbiger.
Kino Union. Od danes pondeljka dalje znameniti film »Mata Hari« z najlepšim ljubavnim parom, Greto Garbo in Ratno-nom Novairom v nemškem jeziku. Sledi zvočni velefilm iz ruskega življenja' »Volga, Volga«.
Motenje v želodcu In črevesu, ščipanje v trebuh«, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ye« grenčice.
Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo
z uporabo naravne »Franz Josefove«
grenčice urejeno prebavo. Specielni zdravniki silnega slovesa spricujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Zdravniški kongres v Meranu od 8. do 22. septembra. Letošnji mednarodni zdravniški kongres se vrši v Meranu od 8. do 22. septembra in bo tako v strokovnem oziru, kakor tudi glede organizacije potovanja, bivanja, raznih umetniških in drugih prireditev v vseh ozirih na višku. Najavljena so medicinsko-strokov-na predavanja najznamenitejših kapacitet v nemščini, angleščini, francoščini, italijanščini itd. Med drugimi bo predaval prof. dr. R. Burian, ravnatelj fiziološkega instituta v Beogradu. Izmed družabnih prireditev je vredno omeniti fakultativne izlete v Dolomite, ogled znamenitih stavb in institucij ter velik koncert komponista Piera Mascagnija. Udeleženci bodo deležni znanih popustov na železnici, piri nas 50 ali 70%, v Italiji 70%. Nadaljnje informacije, prospekti, prijave, rezervacije hotelskih sob, prijave za kongres, nabava valut in vizumov pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. int. 21-22.
Na držami trgovski akademiji v Mariboru bo vpisovanje dne 1., 2. in 3. septembra od S. do 12. ure. V prvi razred se sprejemajo učenci in učenke z nižjim tečajnim izpitom ali pa z zaključnim izpitom meščanske šole, ako niso prekoračili 17. leta starosti (ob vpisu). Pri vpisovanju je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in davčno potrdilo za plačanje šolnine. Starejši učenci se smejo vpisati le z dovoljenjem banske uprave v Ljubljani. Učenci višjih letnikov prinesejo samo zadnje šolsko spričevalo in davčno potrdilo. Ob vpisovanju izpolnijo vsi učenci prijavo in jo kol-kujejo s 50 Din, razen tega prispevajo 20 Din za zdravstveni fond ter odškodnino za dijaško knjižico. Šolnina je enaka oni‘na višjih srednjih šolah. Dopolnilni izpiti bodo 28. in 29. avgusta, vsaki-krat ob 8. uri. Za izpite se je treba prijaviti ravnateljstvu do 23. t. m. s kolko-vano prošnjo in 30 Din takse za vsak predmet. Popravljalni izpiti bodo: pismeni 30. avgusta, ustni 31. avgusta, vsa-kikrat ob 8. uri. Zadevne prošnje na ravnateljstvo morajo biti vložene najpozneje do 23. t. m. z običajnim kolkom in s takso 10 Din za predmet. Pouk se prične 5. septembra ob 8. uri.
Na gospodinjski šoli šolskih sester v Mariboru s pravico javnosti, se prične novo šolsko leto dne 15. septembra. Na šoli bodo: a) enoletna gospodinjska šola; b) štirimesečni tečaji (sprejemajo se notranje in zunanje gojenke); c) gospodinj-sko-nadaljevaltia šola za dekleta in gospe, ki zaradi pomanjkanja časa ne morejo obiskovati redne gospodinjske šole ali tečaja. Udeleženke pridejo enkrat ali dvakrat na teden ter se uče šivanja, kukanja, gospodinjstva, bolniške postrežbe in nege dojenčka. Vabimo uradnice, delavke, kmetska dekleta, zlasti pa neveste.
Huda nezgoda. y Bohovi je doletela 22-letnega delavca Franca Kordoša hujša nezgoda. Mladeniču je padlai na glavo opeka z visokega odra in mu prebila lobanjo. Nezavestnega so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer upajo zdrav ■niki, da bo po prestani operaciji ostal živ.
Nezgode. Včeraj je doletela 321etnega, Pri Sv. Križu stanujočega dninarja Jakoba Makola hujša nezgoda. Pade! je s kolesa in si poškodoval desno ključnico. Predvčerajšnjimpai je padla 51etna Nada Vrbnjakova iz Slovenske Bistrice. Pri padcu si jc zlomila desno roko. Isti dan pa je -dobil roko v stroj ključavničar Emil Toplak, uslužben pri tvrdki Zelenka. Stroj mu je odtrgal dva prsta na desni roki. Vse tri ponesrečence so prepeljali
v	mariborsko bolnišnico.
Radio Ljubljana. Spored za torek 21. t- m. Ob 12.45: poročila; 13: čas in Frankove variacije na klavirju; 13.30: violinski solistični koncert na ploščah; 19: o-troški kotiček; 19.30: predavanje o pokopani preteklosti pod Prisankom; 20: orgel ski koncert Blaža Arniča; 21:	radio-
orkester; 22.10: čas, poročila; 22.30: angleške
BRST* -
Slovesna blagoslovitev nove osnovne šole kraljeviča Andreja pri Sv. Miklavžu
POMEMBEN DOGODEK NA NAŠEM PODEŽELJU. — NOVA ŠOLA TRIRAZ-REDNICA JE ZGRAJENA Z ŽULJI TA MKAJŠNJEGA LJUDSTVA IN PRIZADEVANJEM NARODNEGA POSLANCA G. KREJČIJA.
Lepa slovenska vas Sv. Miklavž na Dravskem polju je preživela včeraj velik zgodovinski dan. Po dolgih tridesetih letih truda in prizadevanja tamkajšnjega šolskega odbora je bila slovesno blagoslovljena in otvoniena nova šola trirazred nioa.. Da pa so bili uresničeni načrti, ki so tolikokrat splavali po vodi, je nesporna zasluga narodnega poslanca g. Antona K rejci j a, kije uvidel nujno potrebo, da se -zgrudi nova šola, ki bo ustrezala zahtevam današnje dobe. Trnjeva, kakor malokatera, je kronika šole pri Sv. Miklavžu, čeprav sega v 18. stoletje. Tik pred vojno bi se bili kmalu že uresničili načrti, toda vojna vihra je prekrižala vse račune. Zbranega je bilo že precej gradbenega materiala, iz katerega pa so si nekateri, tako pripovedujejo hudomušne-ži, zgradili »svinjake«.
Tudi po vojni se zadeva ni ganila z mrtve točke. Politična strast nekaterih krajevnih šolskih odborov je šla mimo tega nujnega vprašanja. Šele ko so se pojavili na površju novi ljudje z agilnim predsednikom krajevnega šolskega odbora g. Lešnikom in ko sta se za zadevo energično zavzela tudi narodni poslanec g. K r e j či in okrajni glavar g. M a-k a r, se je tem tudi v današnjih težkih gospodarskih in denarnih prilikah posrečilo to, česar niso zmogli drugi v dolgi dobi tridesetih let. Namesto stare enoraz-rednice, ki ni bila učilnici podobna, ki je bila pretesna, vlažna in mračna, menda ena najsiromašnejših v naši banovini, je dobil Sv. Miklavž novo moderno, vsem predpisom ustrezajoče šolsko poslopje, v katerem so trije razredi in stanovanja za učiteljstvo. Šolo je zgradila mariborska stavbena tvrdka inž. Šlajmer in Jelenc in so znašali gradbeni stroški okrog pol milijona dinarjev.
Ni čudno torej, če so se vaščani že več dni skrbno pripravljali na ta pomembni dogodek in ni čudno, če se ga je iz srca veselite zlasti šolska mladina, ki. so jo starši komaj zadržali zadnje dni doma, ker je vedno skakala okrog nove šole. Praznično se je oblekla vsa vas. Na novem šolskem poslopju in mnogih hišah so vihrale državne zastave. Pred novo šolo, ki stoji v bližini državne ceste, pa so postavili velik slavolok s pomembnim napisom: »Šola, moj^drugi dom!« Tu se je na vsezgodaj pričelo zbirati domače in okoliško ljudstvo ter mladina da sprejme in pozdravi najavljene odlične goste. Ob napovedani uri so prispeli zastopnik bana, podbana in banske uprave, okrajni
glavar g. Milan M a k a r, narodni poslanec g. K r e j či, zastopnik učiteljskega društva za desni breg šolski upravitelj g. K 1 e m e nč i č in drugi. Kmalu za njimi je prispel v spremstvu hoškega dekana g. Š a g a j a in druge duhovščine odposlanec lavantinskega vladike, stolni prošt ig. dr. V rab e r. Došle odlične pred sfcavnike in goste je v imenu krajevnega šolskega odbora pozdravil predsednik g. Lešnik, v imenu šole in otrok šolski upravitelj g. Bogomir Ferk, v imenu občine pa župan g. Papež. Špalir so delale belo oblečene deklice pod vodstvom domače učiteljice ge. Brune P u c-1 j e v e, gasilci in množica ljudstva, ki se je zbrala pri sprejemu. Po oficielnem pozdravu se je formiral sprevod in krenil od nove šole v vaško cerkvico. Na čelu sprevoda so jahali kmečki fantje, za; njimi je šla godba, nato so. se vrstili pred stavniki državnih in cerkvenih oblasti, nato gasilci in dolga; vrsta domačinov in sosedov. V cerkvici je bral slavnostno mašo stolni prošt g. dr. V r a b e r, ki se je že v pridigi spominjal pomembnega slavja. Pri maši je pel mariborski »Jadran« pod vodstvom požrtvovalnega pevovodje g. L a h a. Po maši se je zopet formiral sprevod v prejšnjem redu in je bil stik pred novo šolo.
Ob asistenci dekana g. Šagaja in druge duhovščine je stolni prošt g.-dr. Vraber opravil v slovenščini blagoslovitvene j obrede nove šole. Po končanih obredih j je prvi pozdravil predstavnike in goste j predsednik krajevnega šolskega odbora g. Lešnik in se posebej toplo zahvalil zastopniku bana in podbana okrajnemu glavarju g. Makarju, narodnemu poslancu g. Krejčiju, stolnemu proštu g. dr. Vraber ju in drugim za njihovo plemenito požrtvovalnost. Spomnil se je nato našega junaškega vladarja, ki mu je bila poslana vdanostna brzojavka, nakar je godba zaigrala državno himno. K slavnosti je nato čestital v imenu bana okrajni glavar g. M a k a r in v zbranih besedah naglasil pomembnost dogodka otvoritve nove šole. Ljubka učenka Lizika Petrovičeva je izročila zastopniku bana velik šop rdečili nageljnov, stolnemu proštu pa šop belih nageljnov korajžen učenec Fr. Trstenjak. Sledili sta priložnostni deklamaciji učenke Milke Lešnikove in Vilija Majheniča. Nato je domači šolski upravitelj g. Bogomir Ferk v daljšem nagovoru orisal dolgotrajno prizadevanje za novo šolo ter je bilo zlasti zanimivo poglavje o šolski kroniki. Spregovorili so še na-
rodni poslanec g. Krejči, Klemenčič in župan Papež. Po končanih govorih je inž. g. Jelenc izročil s primernim nagovorom ključe nove; šole predsedniku krajevnega šolskega odbora g. Lešniku, ta pa šolskemu upravitelju g. Ferku z željo, naj bi odpiral novo šolo vedno v jasnem svitu duše in srca ter jo varno zapiral pred vsem, kar bi ogražalo duševno in telesno vzgojo naše ljube mladine.
S. tem je bila pomembna slovesnost zaključena. Ljudstvo si je ogledalo novo šolo in se z domačimi radovalo veselega do godka. Popoldne pa je bilo veliko nairod-no slavje, pri katerem je pel mariborski »Jadran«, ki je poteklo v najlepšem razpoloženju.
Ptuj
Karambol. Do težkega karambola je prišlo nai glavni cesti pri Zavrču med dvema avtomobiloma. Erih Ulz iz Maribora je privozil z osebnim avtom proti Varaždinu, od nasprotne strani pa je pribrzel tovorni avto lasi Franca Šoštariča iz Križevljanske Dubrave. Udarec je bil izredno silen, ker je, kakor dognano, osebni avto vozil z brano SO km na uro. Čudom čudo so ostali šoferji obeh avtomobilov nepoškodovani, pač pa je škoda, ki jo utrpi lastnik tovornega avtomobila občutnejša, ker je cenjena na S do 10 tisoč Din. Kdo je zakrivil trčenje, bo dognala šele sodna preiskava.
Nezgode in nesreče. V ptujsko bolnišnico so pripeljali 27-letnega Andreja Merca, posestnikovega sina s Pobrežja. Padel je s skednja in se hudo pobil po vsem telesu, nevarno pa si je poškodoval levo roko. Ista usoda je dohitela 64-let-no Marijo Horvatovo, zasebnico iz Pla-carja. Padla je tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo.
Sejem za prašiče, ki se je vršil v četrtek 16. t. m., je bil razmeroma dobro založen. Prignali so 293 ščetinarjev. Kupčija je bila tokrat slaba, kajti prodali so le 68 glav. Cene za kg Sive teže so bile sledeče: debele 6—7 Din, prolenkd 5—6 Din, plemenske 5.50—6.50 Din; prasci stari 6—8 tednov so se prodajali po kakovosti, in sicer od 80—150 Din eden. Prihodnji sejem za prašiče bo v sredo 22. t. m.
Smrtna nesreča na Dravi. V četrtek 16. t. m. se je dogodila pri vajah na Dra-
vi	ptujske posadke nesreča1, ki je zahtevala smrt mladega vojaka. Triindvajsetletni redov Peter Jovanovič, rodom iz beograjske okolice, je padel po nesreči v deročo reko in se utopil. Pomoč je bila takoj pri rokah, vendar je bil Jovanovič že mrtev, ko so ga potegnili iz vode. Prepeljali so ga v mrtvašnico na mestnem pokopališču, kjer ga bodo pokopali.
Okakura Kakuzo:
Vrednotenje umetnosti
(lz »Knjige čaja« prevedeno peto poglavje.)
Kdo pozna troistično pravljico o zmagi harfe?
V	sivi preteklosti je stalo v Lungmen-sk’ tesni drevo z imenom Kiri, ki je bilo zares pravo čudo gozda. Svoj vršiček je dvigalo k zvezdam, da bi z njimi besedilo; korenine pa je poglobilo v črno zemljo, ovijajoč z njihovimi bronenimi pentljami srebrnega zmaja, ki je v globini dremal In zgodilo se je, da je neki mogočen čarodej napravil iz tega drevesa čudežno harfo, katere neukročen duh bi mogel prevladati le največji med godbeniki. Dolgo odtlej je hranil to glasbilo kitajski cesar v svojem hramu dragocenosti, zastonj je bil trud onih, ki so drug za drugim vabili melodijo iz strun. Kot odjek njihovemu vročemu prizadevanju so prihajali iz harfe le grobi zvoki zaničevanja, kar pa ni niti malo sličilo pesmim, ki so jih hoteli peti. Harfa se je upirala priznati svojega mojstra.
Kot slednji je prišel Peli Yu, knez liar-fistov. Z nežno roko bozn harfo, Kot da. skuša umiriti neuzdanega konja ter lahno glasi po strunah. Pel je naravi m letnim pridelkom, visokim goram m sumečim vodam, lil vsi spomini drevesa so se obudili. Še je zajel pomladanski dih njegove vaje. Neugnani slapovi so se v tvojem vitju v globel smejali brstečim
rožam. Zaspani glasovi poletja so se zbudili, mehko pršenje dežja, žalostinka kukavice. Posluh! Tuljenje tigra — dolina odgovarja. Jesen je tod; ostro sveti luna na orošeno travo v nočni samoti. Zopet zavlada zima in skozi ozračje s snegom opojeno hite jate divjih labodov in prasketajoči zrnci toče so tleskali v divji veselosti na golo vejevje.
lil Peh Ya je menjal način glasu. Pel. je
o	ljubezni. Gozd se je nagnil kot kak goreč ovčar, zatopljen v globino svojih misli. Zgoraj pa je čistila svetle lepe oblake ponosna devica; preide in dolge sence se vijo po tleh, temnejše ko obup. Zopet je menjal občutje. Pel je o vojski, o rožljajočem jeklu in o cepetajočih konjih.
V	harfi pa je nastala nevihta; Lungmen-s:ka; zunaj se je pripeljal na blisku, grmeči plazovi so bobneli v dolino. Zamaknjen je želel cesar neba izvedeli, kod je odkinitje Peh-Yaeve skrivnostne zmage. »Gospod,« se je glasil odgovor, »drugi so se izgubili, ker so peli o sebi. Jaz sem to prepustil harfi, naj svobodno izbira pesem, in zares nisem vedel, ali je harfa Peh-Yaeva ali je Peh-Ya harfin.«
Tale pripovedka prav dobro osvetljuje skrivnost vrednotenja umetnosti. Mojstrska dela so simfonije, igrane na naših najnežnejših občutkih. Prava umetnost je Pcivoh in mi smo Lungmenska harfa. Ce se nas dotakne nežna roka lepega, tedaj sc prebude najskrivnostnejše strune našega bitja, mi drhtimo in besedimo, kot bi odgovarjali kliou. Duh govori duhu. Prisluškujemo neizrečenemu, gleda-
mo nevidno. Mojster vzbuja glasove, o katerih biti se nam še sanjalo ni. Dolgo pozabljeni spomini se vračajo z novimi pomenom. Od strahu zadušene želje, hrepenenja, katere nismo upali niti spoznati, se prikažejo v mladostni svežini. Naša dušai je platno, na katero nanaša umetnik .svoje barve. Njegovo prelivanje je naše občutje; njegova poltemna svetla radost, temna žalost. Mojstrsko delo smo mi in mi smo mojstrsko delo.
Za umetnostno vrednotenje razmmev-no občevanje duš mora temeljiti na obojestranski uslužnosti. Gledalec mora gojiti občutje, da dano dojame, umetnik pa mora znati, da dano razodene. Kobori Enshu, ki je bil sam Duimyo, je zapustil naslednje znamenite besede: »Veliki sliki se bližaj kot velikemu knezu!« Če hočeš razumeti mojstrsko delo, moraš predenj na kolena pasti in z zadržujočim dihom slediti tudi najneznatnejšim njegovim odrazom. Neki veliki vrednotnik Sunga je naslednje priznal: »V mladih letih,« je del, »sem hvalil mojstre, katerih slike sem ljubil; ko pa je moje mnenje dozorevalo, sem sam sebe hvalil zato, da sem ljubil ono, kar so mi bili mojstri izbrali, da naj bi ljubil!« Zares pomilovalno je, da je med nami talko malo ta^ kih, ki bi si resnično trudili doumeti občutja mojstrov. V trmasti nevednosti se branimo izpolniti napram njim preprosto zapoved vljudnosti in zamujamo le prevečkrat pojedino lepote, ki stoji na mizi pred nama. Vedno nam trauidi umetnik, naš glad pa ostane le zato nepomirjen, kar ne znamo vrednotiti.
Slovenska glasbena razstava
'L"eta‘ 1932. je proslavila Glasbena Matica v Ljubljani 60-ietnico svojega obstoja. Ob tej priliki je organizirala glasbeno razstavo, ki je vzbudila v javnosti veliko pozornost. Saj je bil to prvi primer, da: se je nazorno prikazala slovenska glasbena kultura, katere je mnogo več kot Slovenci to obče mislimo. V o-kviru letošnjega jesenskega velesejma od 1. do 10. septembra prirede Glasbena Matica in kulturni delavci na glasbenem področju ponovno pregledno in čim popolnejšo glasbeno razstavo, ki bo vse šte vilne obiskovalce prepričala, da nam v glasbi ne gredo zadnja mestai.
Okvir Glasbene razstave je že izgrajen. Najpoprej bo prikazana narodna pesem, in sicer nje viri, prireditve, ponarodela glasbila itd. Poseben zemljevid bo imel zarisano narodno pesem nai slovenskem ozemlju. Oddelek za umetno glasbo bo prikazal najstarejše skladatelje, stare korne knjige, molitvenike, rokopise, slovenske pesmarice, pisane in tiskane skladbe do danes, portrete skoraj vseh slovenskih skladateljev, slovensko glasbeno zgodovino po dr. Mantuaniju, glasbeno šolstvo, cerkveno glasbo, življenje glasbenih društev, glasbene instrumente, gramofonske plošče, mladinsko zborovsko literaturo, gledališko glasbo, note i. t. d.
Upamo, da bo ta razstava, ki se pripravlja z vso vestnostjo, zadovoljila po svojem programu in obsegu našo javnost, ki se za glasbeno kulturo zelo zanima. Nameščena bo v veliki paviljonski zgradbi J. Del te zgradbe pa je preurejen v koncertno dvorano, kjer bodo vsaki dan ob 18. uri koncerti instrumentalnega in vokalnega značaja. Malenkostna vstopnina, bo omogočila vsakomur obisk tudi teli res ljudskih koncertov.
Orjaško črno pleme.
Raziskovalec vroče Afrike Viljem Ba-cker je odkril novo Črno pleme, sorodno plemenu Wa:tussijev. Novo pleme šteje okrog 3.000 ljudi in so pripadniki naravnost vsi orjaške postave. Nobeden moški ni manjši od 2 metrov in je običajna višina pri njem 2.30 metra.
Kolera v Indiji.
V	indijski provinci Madras se je razširila grozna epidemija kolere. Tja je bilo poslanih večje število zdravnikov iz Pekinga!, da bi preprečili zlo epidemije, za katero je doslej umrlo nad 2.000 oseb. Delo zdravnikov pa je zelo otežkočeno, ker se ljudstvo ne pusti cepiti proti koleri: Tudi angleške zdravstvene oblasti so poslale tja svoje ekspedicije, ker se Angleži boje, da se bo kolera razširila preko mej nesrečne province.
čuteči si bo prisvojil mojstrsko delo, če se bo čutil nekako pritegnjenega po zvdzi določenega tovarištva. Mojstri so nesmrtni, kajti njih ljubezen in njih strah vedno in vedno vživita v nais. Najprej je to duša in ne roka, človek in ne tehnika, ki nam govori čim bolj človeški je klic, tem bolj globok je naš odgovor. Prav temu skrivne mit dogovoru med mojstrom1 in med nami moramo biti hvaležni za čutenje trpljenja, in veselja junaka in junakinje v poeziji in prozi. Chi-kamatsu, naš japonski Shakespeare, ie naznačil rok — posvečenje občinstva v skrivnosti pisatelja — kot enega najplemenitejših in najvažnejših principov dramatike. Različni njegovih učencev so mu predložili dela v presojanje, ali le eden izmed njih je prejel priznanje. Bilo je delo, katero je v mnogočem spominjalo na veseloigro zmotnjav, kjer morata dva brata dvojčka zaradi daljšega zamenjavanja trpeti. »V tem-le delu,« je menil Ohikamatsu, »je pravi duh drame, zato namreč, ker^se obrača tudi k občinstvu. Gledalec več ve kot igralec. Oni vedo, kod je zmota in so usmiljeni z ubogima postavama na deskah, ki nedolžni hitita v svojo smrt.«
Veliki mojstri, pa Vzhoda kot Zapada, niso nikdar puščali v aiemar veljave sugestijo kot sredstva, s katerim so vpeljali gledalca v zaupanje. Kdo bi mogel motriti mojstrsko delo ne da bi občutil spoštovanje pred silno daljavo misli, ki se odpre?. Kako so nam ljube in zaupne;
(Se bo nadaljevalo.)
MARIJ SKALAN:
124
Roman Iz prazgodovine človeštva.
Kako dolgo so tokovi valov gnali ubež nike v njihovi čudežni lupini proti večerni strani, Savadagak ni vedel in tudi ostali ne. Vedeli so samo eno, da so prestrašeni in izmučeni do skrajnega kon ca in si ne morejo pomagati. Prepuščeni so bili igri hudomušne usode in njenih namenov, v katero so se popolnoma vda 1:. Bilo jim je vseeno, kaj se z njimi zgodi. Njihove duše so otopele od smrtnih grozot. Niso več ne vzdihovale ne molile. Zanje je bilo takrat vse brezpomemb no, prav za prav tudi že dokončano. Predolgo je trajal smrtni boj in strah.
Bilo je sredi strašne Črne noči, ko se je njihova galeja še enkrat naglo dvignila na ogromni val, padla potem silno naglo navzdol in obsedela napol razbita na nečem trdnem. Potem so še nekaj časa butali vanjo valovi, a postajali so manjši in redkejši. Ko se je zbudilo mrač no jutro, je stala vsa na kopnem. Savadagak, ki se je prvi prebudil iz nezavesti, v katero je bil zapadel zaradi popolne telesne in duševne izčrpanosti, je začuden opazil, da jih je besneče morje vrglo na manjši otok, obrasel v notranjosti s tropičnim pragozdom.
»Kje so, kaj se jim je zgodilo?« je vzkliknil prestrašeno, se ozrl naokoli in opazil poleg postrani nagnjene galeje :ia obrežnem pesku negibno, skoraj docela nago prinčevo telo. Z vsemi svojimi silami se je opotekel k njemu, ga stresel in skušal dvigniti.
Dvignil se je in pričel premikati razbolene ude. Zdelo se mu je, ko da bi bil pretepen. Noge so mu v kolenih klecale, v komolcih in zapestjih ga je skelelo, po glavi pa mu je šumelo, ko da bi se v njej bili drug z drugim podivjani morski valovi. Le s težavo se je spomnil grozot, ki jih je preživel in svojih dragih, ki so bili z njim na galeji.
»Mrtev?« se je prestrašil, položil uho na prinčeva prsa in prisluškoval. Srce je še bilo, a rahlo, pojemajoče. Pričel ga je dvigati in dvigati in naposled se mu je res posrečilo spraviti vanj nekaj več življenja, vendar se nezavestni Aftagad še vedno ni prebudil iz omedlevice.
Savadagak ga je prenesel na mah in nizko travo ter odhitel na galejo. Po napol porušeni lestvi je splezal v podkrov-je, kjer je našel v nekem kotu kopico teles: princeso Evalasto, Buramaka. Isto,
Upo in dva vojščaka. Ležali so negibno drug poleg drugega ali drug na drugem. Samo eden obeh vojščakov je globoko hropel in rahlo vzdihoval. Njega je pribočnik prvega stresel. Vojščak je odprl mrzlične oči in ga izgubljeno pogledal:
»Kaj se je zgodilo?« je kriknil Savadagak, a vojščak mu ni odgovoril. Pribočnik ga je zavlekel preč, dvignil Isto in jo odnesel na prosto. Predramila se mu je že na rokah, ga najprej začudeno pogledala, nato se pa privila k njemu in zaihtela. Z velikim naporom je med ihtenjem zajecljala:
»Moj najdražji!«
»rivala ti, o veliki solnčni Initi!« je vzkliknil Savadagak, odnesel dekle na trato in ga položil na tla poleg princa.
»Kaj se je zgodilo?« je vprašala Ista, ki se je polagoma docela predramila. »Kje smo?«
»Na neznanem otoku,« je odgovoril Savadagak, »rešeni.«
»Rešeni...«
»Da, rešeni.«
»In ostali?«
»Znosil jih bom po vrsti sem; morda so še vsi živi.«
Pribočnik se je vrnil na galejo in prinesel počasi iz podkrovia vse, razen Buramaka. Z njegovo pomočjo in s sodelovanjem Iste so se vsi predramili in zavedeli. Trije vojščaki so vstali sami in prilezli brez tuje pomoči iz razbitin,
enega so morali predramiti, a je bil sicer nepoškodovan, drugi je bil bolan m se ni mogel geniti, dva sta bila ranjena, zadnji, ki so ga še našli pri veslih, je pa bil mrtev. Ko je pribočnik vse preiskal in preštel, je ugotovil, da manjkata samo dva. Izginila sta bil:, iz galeje na morju in se utopila, čez dobre pol ure si; bili ubežniki vsi zbrani na trati pred gozdom, kamor so prenesli tudi še vedno nezavestnega Buramaka. Najslabši je bil Aftagad. Napori grozot so mu izčrpali vse telesne sile, da je jedva mogel sedeti in govoriti, dočirn je pokazala princesa Evalasta nenavadno odpornost, kakor sploh tudi Ista in Upa. UpS 2e jf trudila na vse načine, da bi obudila Buramaka iz nezavesti, a zaman, in Savadagak je naposled odredil, naj 'puste tekača pri miru, da si odpomore sam. Namazali so mu že celečo se rano z Arik-dinilim mazilom, mu jo na novo prevezali ter ga nato zavili v tople odeje. Prav tako so storili tudi z obema vojščakoma in z bolnikom, ki ga je tresla strašna mrzlica, katere tudi čarovni-čina pijača dolgo ni mogla premagati.
»Kaj sedaj?« je vzkliknil zdvojcno Aftagad. »Kaj naj počnemo?«
»Utaboriti se moramo tu,« je dejal Savadagak. »počakati, da si opomoremo,-potem pa bomo skušali popraviti galejo in nadaljevati pot.«
(Se bo nadaljevalo.)
Šport vžeralžnje nedelje
Poraz SK Železničarja — Mednarodne plavalne in skakalne tekme na Mariborskem otoku — Veslaške tekme — Kolesarske dirke — Teniški turnir Beograd : Maribor
SK Siidbahn (Gradec) :SK Železničar 4:2 (2:1).
■Na igrišču SK Železničarja se je včeraj popoldne odigrala mednarodna prijateljska tekma med domačim SK Železničarjem in njihovimi kolegi iz Gradca, igralci SK Stidbahna. Gradčani igrajo v graškem nogometu važno vlogo in so po jakosti trenutno na četrtem mestu I. razreda.
Ker se je pričakovala dobra in zanimiva igra, se je na igrišču zbralo do 500 gledalcev, med njimi precej Gradčanov, in to kljub istočasni prireditvi na Mbr. otoku. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Siidbahn: Gabler, Pottinger, Polegeg,
Montag, Tasilo, Zwun, Wicha, Ehren-gross, Kadleta, Mohapp in Haubner.
Železničar: Švaighofer, Frangeš III, An-toličič, Twk, Frangeš L, Škof, Lešnik,
Pezdiček, Eferl, Pavlin, Ronjak.
Že začetek tekme je pokazal, da sta si nasprotnika enakovredna tekmeca in da bo šlo trdo za zmaigo. Napadi so se vrstili sedaj pred tem, sedaj pred drugim golom.
Slika se ni menjala vso tekmo. Zmaga gostov je v isti meri nezaslužena, kot je nezaslužen poraz domačih. Poteku tfinaij bolj odgovarjal neodločen rezultat, po zrelih prilikah za gole pa bi morali visoko zmagati domačini. Tekma je bila izredno živahna, a tudi za oko prijetna.
Gosti so v polni meri opravičili svoj dober glas. Razpolagajo s fizično močnimi igralci, ki so pa tudi dobri tehniki. Vsi deli moštva so izenačeni, posebno pažnjo pa zaslužijo izredno hladnokrvni in preudarni vratar, srednji krilec in leva zveza. Strelcev v napadu nimajo, zato pa znajo izrabiti zrele situacije. Ta odlika jim je pripomogla do štirih golov.
Domači Železničarji za nasprotnikom niso prav nič zaostajali, če bi ne imeli smo le in če bi imel napad večjo prisebnost, bi prav lahko zmagali s precejšnjo razliko. Marsikateri dobro mišljen strd na pada bi ob nekoliko večji sireči obsedel, vsaj pol duoaita zrelih priložnosti pa je bilo zanemarjenih. To je bila tudi edina napaka teama, ki je sicer lepo prihajal v nasprotnikovo polovico. Krilska vrsta ie bila na mestu, posebno neumorni Fran geš. Branilca sta včasih pokazala precejšnjo ne sigurnost, v splošnem sta bila dobra. Za vratarja Sch\vcighoferja je bila ta tekinu prva večja preizkušnja, ki jo je pa prestal odlično. Kot celota se je moštvo mnogo popravilo od zadnjih tekem
Želeti bi bilo, da bi prišel v napad za-  _______________________ v
nesljiv strelec, od katerega bi bil odvi- Maribor 4:0 (2:0); KAC:GAK 2:1 (2:0); sen velik del uspeha.	«	GAK:	Maribor	3:0	(2:0)-__________________
V vodstvo so prišli prvi gostje. Domači vratar je bil pri tem golu povsem pasiven. Po krasni solo-akciji je nato izenačil Pavlin. Tik pred koncem prvega polčasa so prešli gostje zopet v vodstvo. Uvodoma drugega polčasa je izenačil z glavo Pezdiček. Do konca je imel Železničar več zrelih prilik za zvišanje, medtem ko so gostje v nekaj predorih dosegli še dva gola in si tako zagotovili zmago.
Tekmo je sodil g. Nemec.
Ostale nogometne tekme.
Murska Sobota: SK Austria (Gradec): SK Mura 6:3 (2:3).
Celje: SK Rapid (Maribor):Atletik SK 3:3 (2:2).
Zagreb; Hašk: Ilirija. 3:0 (1:0). Sarajevo:	Sašk	:Hajduk (Split)	3:2
(1:1); Slavija:Hajduk (Split) 0:0.
Beograd: BASK: SSK (Skoplje) 9:2 (1:2); Juigoslavijai:ŽSK (Vel. Bečkerek) 14:0 (5:0).
Apatin: BSK:Tri zvezde 3:2.
Osijek: Conoordia: Hajduk (0) 0:0.
Niš: Gradjanski:Spairta (Zemun) 4:2. Gradec: FC Wien:FC Graz 7:0. Dublin: Rapid (Dunaj): Bohemians 8:0.
Mednarodne plavalne tekme na Mariborskem otoku.
Mariborski otok je bil včeraj popoldne pozorišče velikih mednarodnih plavalnih in skakalnih tekem, ki jih je organiziral Mariborski akademski sabljaški klub. — Tekmovanja sta se udeležili ekipi GAK iz Gradca, KAC iz Celovca in mariborski plavalci. Prijavljeni ekipi SK Ilirije in zagrebške Concordije pa nista prišli v Maribor. Vsega skupaj je včeraj startalo 42 tekmovalcev in tekmovalk, in sicer 12 iz Celovca, 11 iz Gradca in 19 iz Maribora. Spored prireditev je bil zelo obširen in se je izvedlo 20 plavalnih tekem skoraj vseh kategorij, 43 skokov in 3 waterpolo •tekem. Zaradi ogromnega razporeda je razumljivo, da organizacija ni bila taka, kot bi morala biti, vendar pa so se posamezne točke hitro vršile in se je vsa prireditev končala v najlepšeni redu, za kar gre v prvi vrsti zasluga neumornemu tajniku MASKa g. dr. P i h 1 c r j u. Prireditvi so med drugimi prisostvovali tudi senator g. dr. Ploj, okrajni glavar g. Milan Makar in mestni župan g. dr. Lipold V celotnem razmerju točk so si prvo mesto priborili Gradčani (98), 2. Celovec 91, 3. Maribor 77 točk. V waiterpoiu so bil. doseženi naslednji rezultati: KAC:
Zaradi pomanjkanja prostora bomo objavili rezultate v posameznih disciplinah v jutrišnji številki.
Veslaške tekme na Dravi.
Mariborski veslaški klnb je včeraj dopoldne izvedel na Dravi drugi del razporeda veslaških tekem ob priliki Mariborskega tedna. Tekmovalo se je v štirih disciplinah, in sicer enosedežuiki, dvosedežniki, (gospodje v dvoje in mešani pari) in gusarji. Start je bil pri mostu na Mariborskem otoku, cilj pa Ob bregu blizu Kaferjevega kopališča'. Rezultati v posameznih kategorijah so bili naslednji:'
Enosedežniki: 1, Caks (Rapid) v času 8:20; 2. Usser (Studenci) 8:23; 3. Švajger (MVK) 8:55; 4. Mlinerič (R) 9:03.
Dvosedežniki (gospodje) 1. Fras-Huber (Žel.) v času 7:55; 2. Fišer-Podkrižnik (R) 8; 3. Heller-Ivič (R) 8:04; 4. Zintauer-Visnovič (R) 8:15; 5. Spendl-Zajc (MVK) 8.30.
Dvosedežniki (mešani pari): 1. Heller-Berlekova (R) 8:06;	2.	Fras-Muhičeva
(Z) 8:17; 3. Tihur-Brandstatter (R) 8:19.
Gusarji: 1. čoln SK Železničarja v času 8:40; 2. MVK 8:46; 3. Studenški SK S; 50.
Medklubske kolesarske dirke SK Železničarja.
Včeraj popoldne je priredil SK Železničar na svojem novem igrišču ob Tržaški cesti medklubske kolesarske dirke. Na startni so bili kolesarji vseh mariborskih klubov. Rezultati so bili naslednji:
Juniorji (10 krogov, 4300 m): 1. Šunko (Maraton) v času 7:47.
Seniorji (50 krogov, 21.5 km), glavna dirka: 1. Štefan Rozman (Železničar) v času 48:25.2.
Seniorji, izločilna dirka; 1. Rozman
(Ž).
Seniorji, handikapna dirka:
Končni placement po točkah je naslednji: 1. Rozman 18 točk, 2. Šunko (Maraton) 15, 3. Engler (Žel.) 11: 4. Kemperle (Maraton) in 5. Zadravec (Edelweiss).
Pred zaključkom dirk se je tekmovalo za rekordno hitrost na dirkališču in je dosegel Rozman na 430 m čas 39.5 sekund, to je približno 40 km na uro.
Medmestni teniški turnir Beograd Maribor 11:1.
Mariborski teniški šport zaznamuje zopet velik dogodek. V soboto in v nedeljo je bil odigran na teniških igriščih ISSK Maribora medmestni teniški tuirnir med reprezentancama Beograda in Maribora, ki je prinesel več lepih in tudi napetih tekmovanj. Zlasti v igri gospodov posamezno so bile ostre borbe. Kljub močnemu odporu Mariborčanov so odločili Bco grajčani večino tekem v svojo korist. Pri tem je bila odločilna mnogo večia rutina gostov, ki so baš v odločilnih fazah pokazali potrebno sigurnost in odločnost.
Rezultati so bili naslednji:
Gospodje posamezno: Konjovič (B): Mešiček (M) 6:2, 6:2: Konjevič:Hiizel (M) 6:3, 6:3, Ristič (B) : Bergant 6:2, 6:3; Ristič:Leyrer (M) 8:6, 6:2; Nedič (B):Gašperitn- (M) 6:4, 6:2; Nedič-Holzinger 3:6, 3:6; Milovanovič (B): Poš (M) 6:1. 6:1; Milovanovič:Halbart (M) 11:9, 6:0.
Gospodje v dvoje: Konjovič-Ristič (B): Poš-Bergant (M) 6:1; 6:4; Konjovič-Ri' stič:Holzinger-Hitzel (M) 6:4, 6:2; Nedi^-Milovanovič B:Voglar-Gašperin 6:1, 6 A,
Nedič-Milovanovič:Leyrer-l1albart (M) 6:2, 2:6, 6:1.
Izločilni tek na 10 km.
Včeraj dopoldne je bil na igrišču SK Železničarja izločilni tek na 10 km med Starmanom (Zel.) in Kanglerjem (Mart.) Zmagovalec bo tekel na Balkanskih igrali v Zagreb. Zmagal je Starman (Žel.) v času 35.55, medtem ko je Kangler zaostal za celih 6 sek. in tako dosegel čas 36.1.
Nov svetovni lahkoatletski rekord v Za-rebu.
V	Zagrebu je bila včeraj vrsta izbirnih mitingov v raznih lahkoatletskih disciplinah med kandidati, ki so prišli v ožje ve-litve za sestavo naše reprezentance za balkanske igre. Senzacija dneva je bil rezultat v Izbirnem mitingu v metu diska helenskega stila, v katerem sta dr. Na-nnčič in Kleut z enako znamko 4(i:ai postavila nov jugoslovanski in obenem nov svetovni rekord v tej disciplini.
Posest
NAPRODAJ POSESTVO
v bližini železniške postaje Ruše z gostilno, žago in lesno Industrijo. Cena približno
500.000	Din, plačlilvo deloma tudi z vložnimi knjižicami mariborskih denarnih zavodov. Informacije daje Posojilnica v Rušah.	3429
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
oddam takoj gospodu. Aleksandrova cesta 14,	,3417
ODDAM TAKOJ SOBO
in kuhinjo dvema osebama. Tržaška c S. oueij Primorske '	3435
OPREMLJENO SORO
oddani enemu ali dvema gospodoma, Maistrova ul. 17-11, vrata 12.	4333
Prodam
»EORD..-AVTO,
tovorni, skoraj nov, radi družinskih razmer takol poceni Prodani. Naslov v upravi »Večerniku*.	3378
KOLO
dobro ohranjeno, naprodaj. Koroščeva ul. 20-11, Maribor. 3436
Stanovanje
STANOVANJE
lepo, 4-sobno, s pritiklinami, takoj oddam. Vprašati: Trubarjeva ulica 5.	3440
Službo dobi
RABIM POSTREŽNICO
m nekaj ur dnevno. Trgovina. Vetrinjska 6.	3434
Izdaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
1	“	STANKO DETELA v Mariboru.