86
Kmetijstvo.
Nekaj o pridelovanju ovsa.
Potrebno je, da smo tudi ovsu pravični. Za mnoge kraje je velike važnosti. Seme se dobro proda in se zanj dobi denar, slama in pleve so pa dobra krma. Žal, da se z ovsom navadno slabo ravna. Seje se na najslabše nepognojene njive in to le pozno, kadar je že vse drugo posejano. Seje se navadno tja, kjer že kako drugo žito več ne raste.
Res je, da oves ne zahteva tako skrbnega obdela-vanja in gnojenja kakor druge rastline. Raste na njivi, če tudi je že precej časa minolo, ko se je gnojila. Seje se za ječmenom, pšenico, režjo, sočivjem in okopovalnimi rastlinami, pa tudi več let zaporedoma. Največ ga pa vendar pridelaš, ako ga seješ na preorana deteljišča in travišča, za okopovalnimi rastlinami in lanom. Tudi je dobro, če se seje, kjer se je ravno iztrebil gozd ali pa posušil kak bajer. Skrb, ki jo obračaš na oves, ti jako dobro poplača.
Pred vsem je treba vedeti, da oves potrebuje precej vlažno zemljo. Zato naj se zanj izbere taka zemlja, ki je ohranila precej zimsko vlažnost. To se doseže s tem, da se že jeseni njiva globoko preorje. Pomladi naj se pa le malo zrahlja in oves vseje. Če se po setvi njiva povalja, mora se na to še prebranati, ker se tako zrahljana zemlja tako hitro ne posuši, kakor samo povaljana.
Globoko obdelovanje je potrebno za oves. Dobro je, če ga že seješ za takimi poljskimi pridelki, za katere se je zemlja globoko obdelala. Taka globoko obdelana zemlja ostane dlje vlažna. Ako je suho leto, dobiva oves vlago iz globočine, če je pa mokro, se pa v taki zemlji pre-obila vlaga odtaka v sosednje plasti. Z globokim obdela-vanjem se pa uniči jako mnogo plevela. Plevel je pa ovsu nevaren sovražnik. Ker oves počasneje kali kakor ječmen, ga večkrat plevel kar preraste, tako da druzega ne kaže, kakor oves s plevelom vred pokositi in poklasti živini. Posebno neprijeten plevelj so razne divje vrste ovsa. Seme teh vrst je le malo vredno ali na njivi jih pa težko spoznaš od pravega ovsa.
Kadar izbiraš oves za setev, izberi tacega, katerega
v
hektoliter tehta najmanj 45 kil. Ce tehta več, je seveda še boljši. Lažje vrste niso za seme. Tudi je dobro, če seješ oves, ki nima baš predebelih lušinj. Ovsa je jako veliko vrst in je tudi več barv, črn, rumen in bel. Navadno imamo le jari oves, na Francoskem imajo semtertja tudi ozimnega, kateri se pa vendar nikjer ni prav udomačil, ker jako rad pozebe.
Priporočajo se razne vrste, ali vendar skušnje uče, da je za vsak kraj tisti oves najboljši, ki se je v tistem kraji že udomačil. Ako vpelješ kako novo vrsto, ne moreš
pričakovati, da se ti že prvo leto posebno dobro obnese.
v
Se le četrto leto, ko se popolnoma privadi podnebju, bodeš imel popolen pridelek. Oves, ki ga dobiš iz južnejših krajev, navadno nekoliko poprej zori, nego naš domači. Sploh pa oves ne raste tako daleč v južnih in pa v severnih krajih kakor ječmen. V južnih krajih mu škoduje vročina, v severnih pa ne dozori.
Oves se seje navadno v marci ali v začetku aprila. Če je suha zemlja, ga moraš poprej sejati, nego če je vlažna. Če ga prezgodaj seješ, rad zmrzne in več ne ozeleni. Zaradi tega moraš oves bolj gosto sejati, ako ga seješ zgodaj. Sploh naj se oves nekoliko gosteje seje, kakor druga žita.
Oves zelo nejednako zori. Celo na jedni rastlini vsa zrna jednako zgodaj ne ozore. Najpozneje ozore zrna na konci latja, ki so najlepša in najdebelejša. Zaradi tega pa čakaj, da oves dobro dozori, ako bi tudi nekaj manj vrednih zrn imelo odleteti. Pri največ vrstah se pa tudi ni baš bati odpadanja zrn.
Omeniti moramo, da so za oves najboljša apnena tla. Skušnje uče, da krave nimajo grenkega mleka, ako se jim daje oves, ki je rastel na apnenih tleh.