116. številka. Trst, v torek 26. aprila 1904 Tečaj XXIX. fi • «B Ctlji, OT Izhaja, rui dan ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutzaj. ttevtfk« se prodajajo po 3 novi. (6 sto tank) ogih tobakarnah ▼ Trstu is okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, št. Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. la narofibe »prejema uprava lista ,Edinost", H^ia piccoio »tv. 7. — Uradne ure »d 2 pop. do 8 zvečer, oflasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbu »sss^osssc; TELEFON Stv. 870. Glasil« političnega Vojna v vztočni Aziji. (Brzojavne vesti.) PraBke na reki Jalu. PETROGRAD 25. Gitsom uradnih poročil je bil 22. t. m. na reki Jalu mir. Boj, ti gaje imel dne 21. t. m. neki rekognoscij-eki oddelek z Japonci, se je vre l na kratko daljavo, k«r so bili zaneseni ruski Solni na korejsko obalo reke. Več sovražnih čolnov je oni nevtralni paraiki, ki se prikažejo v bližini obale Kvantnng oziroma v operacijskem okrožju ruske vojske ter imajo na krovu priprave za brezžični brzojav in dopisnike, ki pošiljajo sovražniku s aparati naznanila, smatrali za vojni plen, dopisniki pa za ogleduhe. Ruski zastopniki v inozemstvu bodo o tem obvestili vlade, pri katerih e? akreditirani. Nakup ladij za Rusijo. HAMBURG 25. Amerikanaka paro- „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč / Naročnina znala za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kiot.. Na naročbe brez doposlane naročnine se jpiava ne oaza, Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefranksvaM pisma se ne sprejemaj« in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Usta UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanoa itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Testnih konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcila lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca Stv. it Foštno-hranilnični račun §t. 841.652. pr sio iz rese Pomakfaua, da prestrizejo pot brodna družba je prodala Rus:ii parnik »Bel- nsšim čolnom, enega teh je pogodil ttrel na- gia« % 7500 ton. Baje proia Ruaji tudi par- šega topa ter se je pegreznii. Š:abni kapitan nik »Columbia«. Soaejzan je b 1 v tem boju ranjen in je Položaj v Port Arturju. VmT\ „ ... . I PETROGRAD 25. Ruska brzojavna LONDON 2d. Reuteriev biro poroča iz a . . . , . , . agentura je predela 24. t. m. od svojega do- Niucvanira: O odločeni bitki na reki Jaiu . ., . ' ' . . , . _ , , , , . pisnika iz Port Arturja sledečo brzojavko : m došlo se uradnih poraeiJ. Zdi se, da n:so _ , . . , , . r . ' I u kaj vlada popolen mir. Vojska, mornarica Japonci še poskušali prekoračiti reke Jalu vendar si stojč že obe vojski nasproti. Runi obali", da zabranijo Japoncem utrjujejo prehod. TOKIO 25. Vest, da je bilo na reki Jalu ubitih 1500 Japonce/, je izrecno prekrcana. Vsi ppopadi na reki Jalu so bile le male praske. PETROGRAD 25. General Pflug je poročal ruski brzojavni agenturi iz Port Ar- in prebi v a1 stro se ne bojd obleganja. Poguba »Petropavloveka« z admiralom Makarovom ia vsem njegovim štabom ni najmanje oma-i jala trdne vere, da je Port Artur nepremagljiv in da je poraz Japoncev neizrgiben. V zadnjih dveh mesecih je bil Port Artur tako vtrjen, da ga je ] opolnoma nemogoče zavzet . Slabe točke na m:riki in -kopni strani so utrjene; stanje garnizije je čim največ pomnoženo in trdnjava z vsenr potrebščinami tu rja 24. t. m., da je vest »Morning Poste«, o j J za vec nega leto dan preskrbijeaa. ro dne\ u glasom katere so Japonci prekoračali reko, .. . , . - , , , ne spominja nič na to, da se narraja trdnjava Ja!u, neosnovsna. , , . . .h^ .j v obsednem stanu. Ob mestnem zidovju svira Japonski ogleduni. zedba, se sprehaja občinstvo in igrajo otroci. PETROGRAD 25. Mnogo japomkih * * J e J ogleduhov se klati po Mandfaariji. Voditelji »o jim japoaski Častniki, ki prihajajo večinoma iz Pekinga. Na večih krajih so poskušali razrušiti železnico, toda do sedaj brez vspeha, ker jo strogo cuvsjj ruski vojak;. Veliki knez Ciril Po noči je pa v mestu vse temno, samo pristanišča razsvetljujejo električni rtflektorj'. Po gostilnah in prodajafnieah je po dnevu mnogo občinstva. ' Japonski p ar nik potonil. LONDON 25. Japonski konzul v G«n- ' sanu je brzojavil tfiarajšajemu poslaništvu, da * PETROGRAD 25. Veliki knez Cir 1 je gte priš;L danes dve ruiki torpedovki v gen- d os pel v Irkutsk, njegovo z Iravje je povoljtio. . eanako luko ter potd^ife mali japonski parnik Veliki knez izroči carju zadnjo sliko Vere j cd 600 toa> Xa to sta "torpedovki zopet od-ščaginovo, ki predstavlja Mtkarova in Mo- p'u|e <* «* lasa, kako razgoirarjata. Baltiška eskadra. KRONSTADT 25. Oklopn^aea »Bo-L rod;no< je odplula od tfiksi. »Orest« in Alek-sander II« odplujete v maju. Te oklopujace, i več križark in Aredosemska eskadra odidejo' . , . . t, - ga je imel miniBter za trgovino rl eronvmi z J<0Kcc štrajka železničarjev na Ogrskem. . t .. . , (Brzojavke.) BUDIMPEŠTA 25. O pfg-ovoru, ki meseca juni a v Vztočno Azijo. Odlikovanje velikega kneza PETROGRAD 25. Car Nikolaj je po delil veiikemu knezu Vladimirju za zas uje, ki j h ima za vojsko, z drugimi kameni okrašene podobe carjev Nikolaja I., Aleksandra II., Aleksandra IIL in svojo, da jih eih. Enako odlikovanje je prejel vojni m n ster Miljutin. Proglas Aleksejev. PETROGRAD 25. (Uradno). nik Aleksejev je izdal proglas, da deputacijo poslancev različnih opozicijskih1' strank Be pjroča iz avtentičnega vira: trgovinski minister je izjavil glede občega pomi-loščenja, da n«s more biti govora o tem, da se ne bo postopalo proti onim, ki so zakri vili težke pregreške oz:roma s j se zagrešili' nosi na pr-1 proti kazenskemu zakonu. Disciplinarnim po tudi bivši j^ju Be bo postopalo le proti malemu številu štrajkujočih, temveč pa kfzeaskim potom. — Karee t: če vprašanja regulacije plač je minister Namest-' stavil evoje nredlpge tekom štrajka,' o kase bodo I terih je vedel, da se lahko izpolnijo. Te PODLISTEK. 72 Teodora. Povest. Hrvatski spisal Evgrnij K um lile, prevel J. S. Drugi del. IV. Zdravnik je pregledal mrtveca in pove« al sodniku, da so mrtvecu prsa prebodena na šestih mestih, vaaka rana da je globoka atrtna. Nož je bil širok in jako oster. Sodnik je bil eno uro v Dakičevi hiši, katero e dobro pregledal; istotako tudi vrt, a zalijevanje ljudi se je potem vršilo v občinski niši. Orožniki, prišedš. na Banjo, so zvezali mlademu FrancetiCu roke in ga stražili. Karlo e »preiskovalni sgdpik«. Ko je Karlo stopil iz občinske hiše, so se jpnogim zarosile oči od veselja. Hitel je naravnoat domov in ee obesil očetu okolo vratu. Oče mu je pripovedoval, kako je bil s Teodoro v prodajalnici in kai se je dogodilo županu, kako so ga mornarji vrgli na cesto, ko je žugal Teodori, da da zapreti tudi njo. V torek zjutraj se je pripeljala na Banjo Lueija, na pogreb svojega očeta. Nje mož je bil še v Trstu. Stopivša v očetovo sobo spustila Ee je nemo na sestrina prsa. Oče je bil že v krsti, na črnih aoBilih, sredi sobe. Mej tem, ko sti sestri mučno ihteli, tako bledi in razžalošČeni, v Črnih oblekah, pripog-nivsi se ena poleg druge nad pokrovom velike krste, zbirali so se ljudje na cesti. Neke dobre gospe so sklenjenimi rokami prosile Teodoro in Lucijo, naj ostaneti doma, naj ne gresta na pokopališče. Malo kasneje so štirje kmetje dvignili krsto, a sestri sta šli zi očetom. V sprevodu je bilo mnogo ljudij. (Pride še.) BUDIMPEŠTA 25. Kakor je zvedel ogrski kor. biro od kompetentne strani, so vozili že danes vsi |vlaki razun nekaterih nočnih brzovlakov. Štrajk t Velikem Taradinu. VELIKI VARADIN 25. Vsi organizirani delavci so začeli danes štrajkati poznavši trgovce, naj zaprejo prodajalnice, kar so ti v strahu tudi storili. Štrajkujoči, 15.000 na številu so Šli potem v javne vrte. Taborišče štrajkovcev so obkolili vojaki. Nemirov ni bilo doaedaj. Štrajk v Szegediiiu. SZEGEDIN 25. Šeststo delavcev pri vodovodnih delih je pričelo štrajkati. Ti so v trumah hodili po mestu ter hoteli prisiliti na štrajk tudi zidarje in tesarje, ometajoČ jih s kamenjem. Vojaštvo čuva javne zgrade ter je nastavljeno po glavnih ulicah. Odrska zbornica. (Brzojavno poročilo.) BUDIMPEŠTA 25. Ministerski predsednik je izročil v prečitanje najviša lastnoročno pismo, ki ukazuje zaključenje 2. zasedanja državnega "bora, sklicanega 24. okt. 1901. Vsebina lastnoročnega pisma je vzbudila na levici veliko presenečenje, ker je bilo pričakovati, da bo zbornica Samo odgod-jena. Predsednik je izjavil takoj po prečitanju, da je bilo lastnoročno pismo sprejeto z uda-nostno zvestobo in da predloži svoje preži-dijalno poročilo o zasedanju v bodoči seji. G'ede lastnoročnega p'sma se ni nihče oglasil za besedo. Na to je ukazal predsednik prečitati zapisnik današnje seje. O zapisniku so govorili 4 govorniki, nakar feta bila seja in zasedanje zaključena. Vsled zaključenega zasedaiija bo prihodnja seja državnega zbora se le potem, ko bo dižavni zbor sklican na novo zasedanje s kraljevim ročnim pismom. V slučaju da je zborulca samo odgodjena, se mora pa sklicati izredna seja na zahtevo najmanj 20 pDslancev tekom 3 dni. Magnatska zbornica. BUDIMPEŠTA 25. Magnatska zbornica je imela popoludne sejo, na kateri je bilo prečitano cesarjevo lastnoročno pismo ~ o zaključenju 2. zasedanja, nakar je predsednik zaključil sejo in zasedanje. Brzojavne vesti. Ministra na potovanju. DUNAJ 25. Minister za trgovino baron Call te je podal včeraj v Opatijo. Minister za skupne finance baron Burian je pa odpotoval v soboto v Bosno in Hercegovino. Filijalka kreditnega zavoda oškodovana. DUNAJ 25. Komunike kreditnega zavoda priobčuje, da ima njena fil alka v Lvovu vsled nepravilnosti in nemarnega postopanja nekega višega uradnika 47.700 K škode. Uradnik je odpuščen iz službe. - Enketa. DUNAJ 25. Jutri prične enketa, ki je Bklicana v svrho, da se posvetuje o načinu, kako naj se v Avstriji uredi ogledovanje klavne živine in meBa. Posvetovanja bodo trajala veS dni. Iz Albanije. CARIGRAD 25. Skopeljski vali, Šakir paša je odpotoval v Ipek, da konečno pomiri gibanje v albanskem ozemlju. Cesar Viljem ▼ Italiji. BARI 25. Cesar Viljem je imel včaraj na krovu ladije »Hohenzollern« službo božjo ter je sprejel potem zastopnike oblastnij in nemško koJonijo. Zvečer je odpotoval cesar v Benetke, od koder poj de z železnico v Karls-ruhe, kjer ostane več dni. Predsednik Loubet t Kima. RIM 25. Na čast Loubetu je bila sinoči impozantna bakljada. Med Bprevodom na Kvirinalu je napravila množica predsedniku in kralju navdušene ovacije. Godbe so igrale italijansko himno in marselaiso. RIM 25. Predsednik Loubet se je podal predpoiudne v Pant-oa, kier je položil venoa ca grob kraljev Viktor Emanuela in Hum-berta. Potem je obiskal kraljico vdovo Mar; garito. Od tod se je odpeljal Loubet na francozko poslaništvo pri Kvirinalu, kjer je bil njemu na čast deženć. Tega so se vdele-iili : Francozka poslanika na italijanskem dvoru in pri Sv. Stolici, člani obeh poslaništev z soprogami ter odi čni člani francoske kolonije. Po deženeju je sprejel Lcubet francosko kolonijo in več deputacij ; ob 5. uri popoludne se je povrnil v Kvirinal. General Glazov. PETROGRAD 25. Načelnik Nikolajev-eke aiademije, general Glazov je bil imenovan za upravitelja ministerstva za narodno prosveto. 1. maj v Barceloni. BARCELONA 25. Tukajšnje delavstvo hoče napraviti 1. maja velik obhcd po mestu in dogaati da izostane ta dan vsako dela in da tudi časniki ne izidejo. m Kandidatura BanflVjev«. SEGEDIN 25. Osnovni shod Banflyjeve etranke je sklenil kandidirati barona Banffyja ▼ predstojeći novi volitvi za državni zb}r. Danski prestolonaslednik. se umeje : na papirju je stalo črno na belem, Arturja. In se potem, ko bi se Japonc9m da znajo slovanski. Take uradnike so imeno- posrečila ta težavna naloga -—- a danes ni- vali kar za tri okraje vzlic dejstvu, da je majo ša na polotoku L:aoantung ni enega vo- bilo prosilcev, v resnici k v a - jaka — bi trebalo bržkone mesecev ob- lifieiranih v jezikovnem in streljevanja. strokovnem pogledu! Kako naj Te dni je bila razširjena vest o večem taki uradniki, ki znajo le italijanski, občujejo porazu Japoncev pri reki Jalu. Mi emo se slovenskim ljudstvom ?! Ali naj stavimo povdarili takoj, da treba to vest vsprejeti z zopet tisto staro, ali vedno opravičeno vpra-; rezervo. In res ni ta vest potrjena do sedaj sanje : ali je ljudstvo radi uradnikov tu, ali pa od nobene strani. Vse se zdi, da za Koru-so uradniki tu, da služijo ljudstvu ? ! j patkina ni še prišel pravi čas. Vesti sogla- Pa tudi če se dogaja tu pa tam sila redki Šajo sicer še precej da ima Korupatkin že slučaj, da so izdali kako slovensko rešitev, je kakih 300.0Q0 mož pod svojim poveljstvom, pa jezik tak, da se Bogu smili! Prav kakor Ali to število mu menda da hočejo vrhu vse krivice še norce jezika narodovega. Ali, naj po teh od splošnih opazkah po- še ne zadošča. briti iz Nedavno smo bili posneli iz nekega privatnega pisma iz Petrograda, da bo še letos v vztočni Aziji zbranih najmanje pol milijona damo nekoliko konkretnih podatkov o jezi- j vojakov. Tako da je sklenjeno. Nočemo reči, kovni praksi na sodišču v Kopru ! j da bo Kuropatkin čakal ravno na to število, 1.) Vse izvršilne cenitve in vsi zapisniki ali vse se zdi, da bo čakal na nadaljnja inventarni so pisani le v italijanskem jeziku, ojačenja. Japonci pa tudi nimajo še dovolj -tudi če je bila prošnja, oziroma smrtovnica nin vojnih sil, da bi ee hoteli ob reki Jalu že uložena v slovenskem jeziku. Kako naj slov. j sedaj zsplesti v težke operacije, stranka pregleduje sodne spise in jih — j Ruski listi odklanjajo najodločneje vsako umeje ? ! 2 ) Vee tožbe, vsprejete na zapisnik, vsi zapisniki se pišejo le v italijanskem je- vajo, naj se njemu prepusti rešitev rusko-ziku. Slovenske stranke so siljene podpisavhti, japonskega spora., ne da bi vedele, kaj so podpisale ! Ne zveni-li j Izjave admirala Skrydiova. kakor krvava ironija tista klavzula na zvr- | Govorć o težki nalogi Skrydlovi pravi »N. I misel na kako posredovanje kake tretje vla-in sti. Oni zaupajo ruskemu vojaku in zahte- DUNAJ 25. Danski prestolonaslednik je j šetku zapisnika: »Prečitano in potrjeno* ..... Vremja«, da mora isti skrbno čuvati ostanke odpotoval danes opoludne s soprogo in hče- ' Tudi če bi čitali lOkrat, bilo bi toliko vredno, brodovja ter po možaosti nadomestiti moralne in j kakor nobenkrat. gmotne zgube. Skrydlov mora ponavljati besede 3 ) Vse civilne in kazenske razprave se Kuropatkina : »Potrebna je potrpežljivost in se vrše v italijanskem jeziku, da stranka nič-ne enkrat potrpežljivost!« Skrydlov je talentiran rami v Niezo. Kralj Edvard na Irskem. LONDON 25. Kralj in kraljica s prin cesinjo Viktorijo sta ee podala na Irako. so razmere na ve, kaj se govori in godi z njenim inte- ;„ hraber mož, kateremu resom. Vztoku znane. On je sicer pripravljen tudi 4.) Pečat, pritisnjen na rešitve sodišča,- umreti, toda ravno tega ne sme, ampak naje samo italijanski. sprotno je potrebno, da živi in podvoji svojo (Dopis iz okraja kopersttega.) 5.) Slovenska imena ee pačijo na kani- energijo ter jo vzbudi tudi v drugih. On ne Dlje časa že smo nabirali podatke o raz- balaki na5in- Vsa imena' tudi naiPri8tn€ia eme računati nepotrpežljivostjo ruskega na-nih nepriličnostih, izlasti v jezikovnem po- slovenska, dobivajo italijansko lice, vse v čast rodflf ampak deiati mora mirno kakor odgo-gledu, na okrajnem sodišču v Kopru. Odlašali in alavo »italijanstva« Istre. (Voren poveljnik ter misliti samo na nalogo, pa smo z objavljenjem, ker smo računali, da Naštevali bi lahko dalje. Ce bo potrebno, poverjeno mu od carja ter na obrambo svoje se slednjič morda vendar odpravi marsikatera P* bomo naštevali še. Take razmere ao na domovine. napaka. Toda — zastonj smo čakali. Varali *<>dišču v Kopru, na sedežu sodnega okraja, Dne 12. aprila sa je razgovarjal Skrv- emo se. Vsaki hip moramo čuti od naših * Je P° 80-90% odstotkih slovenski ! dlov v Sebastopulu s sotrudnikom nekega ljudij rasne pritožbe. Potem pa nam še pravijo, da smo zlobni, da }u4no ruskega lista. O tej priliki je Skrydlov Zato hočemo govoriti in zahtevati, da tiramo v 8odne <*™rane — politiko. Ne, izjavil 0 japonskem brodovju, da je istojz- se enkrat napravi konec takim razmeram. »»rod, ki tudi v sodni dvorani zahteva svoj« vrBtn0 kakor je tudi disciplina vzorna. Ja- Prebivalstvo sodnega okraja koperskega P™™, ne tira politike v to dvorano, ampak ponfiki m0rnarji so drzni, odločni in dobro je 80-90% slovensko. Tega ne more utajiti politiko — temu narodu sovražno politiko— poznajo komplicirano moderno mornarstvo. nikdo. Vkljub temu prevažnemu dejstvu so 1 uganjajo oni, ki odrekajo narodu pravice, za- Qni so resni nasprotniki in bojevanje ž njimi na tem sodišču ne sta vljeni sami italijanski goto vljene mu po božjem in človešk^ pravu, m calenko8t. a K sem prepričan, uradniki, ki, ali na umejo ni besedice jezika ogromne večine prebivalstva, ali pa tri štiri besede, tako, da pravijo možkemu »ona«. Uboge slovenske etranke pred takimi uradniki ! Ali karakteristično z i razmere v območju just:čae uprave v Primorju je, da so ti uradniki kvalificirani kakor da so vešči — slovenskemu jeziku! Saj tudi papiga zna spregovoriti kako besedo, a radi tega ne poreče nikdo, da papiga zna govoriti! ! Golo dejstvo le, da ee na tem sodišču okraja z 80—tOe/0 slovenskega prebivalstva govori in uraduje le italijanski ! ! Ubogo slovensko ljudstvo ne ve nič, kaj se godi ž njim in kaj se dela zanje ! Da je resnica to, kar trdimo, zato s) priče: duhovniki, učitelji in sodni poverjeniki, ki morajo vsi vršiti uiogo posredovalcev med ljudstvom in c. kr. državnimi uradi ! Ali ni to žalostno, neodpustno, da : eramotao ?! Koliko poti, koliko trošfcov in često tudi drugačne škode provzročajo take razmere našemu ubogemu ljudstvu — tega ne treba niti pripovedovati pametnemu človeku ! ! C m je dobila slovenska stranka kakov spis s sodišča, je v neznanskem strahu ; boji se Bog ve kake škode, ker ne ve, kaj je v spisu ! Zato beži na sodišče, ali pa na lov po kakem tolmaču. Vse to jej provzroča veliko izgubo časa in stroškov. B Jj cprav.čeoe, bolj elementarne, bolj — rekli bi — naravne zahtev« je. ne more biti, nego je klic slovenskega ljudstva : dajte nam uradnikov, ki bodo mogli govoriti z nami v mojem jeziku! f t Miri ne zahtevajo državne oblasti tudi od našega ljudstva vršenje vseh državljanskih dolžnosti, mari ne iztirjujejo tudi od našega ljudstva davke z največo strogostjo ?! Zahtevati dolžnosti, a ne dajati prav;c državljanu — v tem ni le krivica, ampak naravnost nemoralnost. Z zadnjim imenovanjem tr«h kaaeelistov za Istro — mej temi tudi za Koper — ste se bavili tudi vi v »Edinosti«. Za Poreč, za Motovun in Koper — terej za tri jezikovno mešane okraje { bo bili imenovani kaneeli sti, ki ne znajo ni besedice našega jezika*! Kvalificirani pa mo bili — to Mi bomo torej zahtevali na naših sodi- ,da premagamo Japonee, toda boj ačih uradnikov, ki znajo naš jezik, tako na morju ne bo za nas lahek in mi ne smemo dolgo, dokler jih ne dobimo. Zahtevamo, naj n[5 riskirati«. Tudi o japonski vojski na kup- , državni uradniki v jeziku naroda občujejo z nem w je izrazil Skrjdbv pohvalno. Nadalje narodom ; zahtevamo, naj so vai spisi, ki se je povdarjal, da je položaj Port Arturja zaradi sestavljajo z narodom, oziroma, ki se dostav- ozkega uhoda v luko za mornarico neugoden ; ljajo narodu, sestavljeni v jeaiku naroda. Vladivostok je mnogo boljši. Protestujemo najodločneje proti grdemu pačenju Najprimerneje je izraz i Skrvdlov svoje naših imen. . mnenje glede na položaj pri svojem veprejemu Slavno slovensko delegacijo na Dunaju na petrograjski postaji z besedami, da je pa prosimo, naj se nas UBmili in naj zastav- , sovražnik strašen, toda nepremak- lja ves svoj vpliv, da se enkrat nehajo take, vnebovpijoče razmere in da se uresniči rek : sodne oblasti naj služijo narodu. Kasko-japonska vojna. Trst, 25. aprila 1904.. Ce je smeti »malo« primerjati z velikim, potem je naš tržaški »mali« (»Piccolo«) pravi termometer, ki kaže toploto — v željah japonofilskega tabora. Pred par dnevi je tržaško glasilo zopet pustilo »pasti« Port Artur. Pore čilo je izražalo — željo. Mi nismo niti omenili te vesti — ter smo se omejali le na občudovanje potrpežljivosti tržaškega občinstva — in bi je ne tudi danes. Ker pa vidimo, da je bil »Piccolo« tudi to pot tržeški odmev vnanjih listov in sreča-vamo govorico o padu Port Arturja tudi po drugih, resnejih liatih, naj zabeležimo tu izjavo očividca, nekega pomorščaka-Tržačana, ki si je ne dolgo temu na svoje oči ogledal trdnjavo portarturBko. Pravi, da je strmel, kakor je ta trdnjava oborožena. Vee utrdbe bo kar posejane z vrstami topov* Ce pripomnimo tu še, da zveza s Port Arturjem ni bila dosedaj pretrgana niti en trenotek in eo imeli torej Rusir dovolj prilike, da eo se v potrebni meri oskrbeli tudi s streljivo^n, potem je menda jasno, da si padca Port Arturja ni možno misliti brez preidših hudih bojev in da bi hi}i, Japonci popolnonfe obkolili trdnjavo od morske in kopne strani in spravili na kopno ne le potrebnih čet ampak tudi za obleganje pripravn h velikih topov. Na to naj mislijo čitatelji vaikdar, kadar bodo čitali zopet vest o padu Potft l j i v a ruska sila je še strašnejša. Admiral Skrydlor. Novoimenovani poveljnik ruske eskadre v tihem Oceanu Skrydlov ne pojde takoj v Port Artur. Tekom tega tedna se vrše v Petrogradu se važne konference uglednih častnikov vojne mornar ce in vojske, katerih se vdeležuje tudi Skrydlov. Razun tega se bo vršilo tudi vojno posvetovanje pod predsedstvom carjevim, kateremu bo prisostvoval tudi Skrvdlov. Potem, ko vredi v Petrogradu svoje stvari, se poda Skiyilov v Sebastopol, da tam vredi vse svoje privatne stvari. Od tam odpotuje še le preko Harkova in Tule v Port Artur. Car Nikolaj na bojišča l »Slov-romunska korespondenca« trdi, da pojde car Nikolaj na bojišče, da zadosti starim tradicijam ruskih carjev, da v časih vojne prihajajo v glavni stan.operacijske armade. Temu običaju da se car Nikolaj noče odtegniti. S to namero carjevo da je v zvezi ponovno potovanje ministra za komunikacije na Bajkal#ko jezero, da ukrene vse priprave za potovanje carjevo na bojišče. Pred ministrom že je odšlo več dvornih uradnikov v Irkutsk. Bržkone da pojde car najprej v Moskvo, kjer proglasi v Kremlinu pravi program ruske politike v vztočui -Aziji, a po-ttm odpotuje v Irkutsk, kjer je glavno stekanje na bojišče odhajajočega vojaštva, kjer ostane dlje čara. Japonski poraz ? Medtem, ko ae razširja povsod glas o nekih japonskih zmagati, je prišlo preko Petrograda iz Purt-Artorja poročilo, da je bil na reki Jalu en oddelek japonske vojske po- polnoma uničen. Seveda je treba to vest vsprejeti z vko rezervo, dokler ne pride oficijelno potrdilo. Zahteve Aleksejeva. »Diiily Chr^nicle« poroča, daje zahteval namestnik AlekBejev, naj Kitajska tekom treh tednov odpokliče svoje čete iz Mukdena. — Kitajska ima baje odgovoriti tekom treh dni. Usmrtitev dveh japonskih častnikov. Glasom brzojavnega poročila iz Harbioa, sta bila, kakor smo že sporočili med brzojavkami, tam ustreljena dva japonska častnika, prvi polkovnik, drugi stotnik. Ta dva častnika, Jukoka in Teiska Oki po imenu, sta bila aretovana pri postaji Turhiha. Našli so pri njih 3 škatlje z vžigalno vrvico, di-namitnih patron in druge priprave za razru-šeaje železniških tračnic, nadalje l pud in pol pirokdilina, dobre zemljevide Mongolije, Mandžurije in severne Koreje ter različne beležke. ProvizoriČno vojno sodišče je razsodilo: da sta imela kakor pripadnika armade, ki se z Rusijo vojBkuje, namen razrušiti, oziroma poškodovati ruske brzojave in železnice, da sta imela seboj p:rokBilin in različno orodje, s katerim bi izvršila poškodovanje ter da sta pr šla v Mandžurijo, kjer so ju aretoyale ruske patrulje 30 vrst južno zapadno od postaje Turhiha na vztočno kitajski železniški progi. Bila sta preoblečena kakor Mongola, da bi na ta način prikrila svojo narodnost in svojo pripadnost k japonski armadi. Po Členu 281 vojaškega kazenskega zakona sta {bila omenjena častnika obsojena na smrt na vešala in na izgubo državljanskih pravic. Vrhovni poveljnik Kuropatkin je to obsodbo potrdil, vendar je dovolil, da ee ju iz ozira na njihov častniški čin ne obesi, ampak ustreli. Prosila sta, da pe ju ne usmrti, toda njuna prošnja je bila odbita. Usmrtitev se je izvršila 21. t. m. ob 6. uri zvečer. Japonski ogleduhi. Iz Vladivo8toka Be javlja, da je sedaj dokazano, da so vsi tam stalno bivajoči Japonci vršili ogleduako službo. Dokazano je, da je bil lastnik neke tamkajšnje tvornica japanski kapetan, ki je bil v prijateljskih odnošajih z mnogimi ruikimi častniki. Ta tvorničar je pred nedavno oipotoval iz VJadivGBtuka ; v njegovem stanovanju je^bilo pa spoznati iz raznih znakov, da bo mu bili dobro znani načrti vladivostoške trdnjave. 0 položaju v Avstriji. Cehi in Jugoslovani bo se torej odločili, da dopuste volitve v delegacije. Njihovi protesti v izredni seji, sklicani le radi teh volitev bo bili naperjeni le proti načinu kakor je bila sklicana ta seja in sploh proti postopanju predssdnika zbornice. Odločilno z% ta sklep obstrukcijonistiških strank da je bilo spoznanje, da s fizično silo vendar ne bi bilo možno preprečiti rečenih volitev. Zabeležiti treba torej s posebnim povdarkom, da so se po-kusov za prepreČenje volitev v delegacijo udeležili le češki narodni socijalci in agrarci ; kajti ekoro gotovo je, da bodo nemška in Koerberjeva glasila .hotela izv.ršanje volitev predstavljati kakor poraz skupne češke delegacije. Danes je zopet seja zbornice poslancev in češki poalanoi bodo gotovo zopet v tej seji nadaljevali z obstrukcijo. Nu, »Politiki« javljajo z Dunaja, da ee v mladočeškem klubu bavijo z idejo spremembe taktike, da izrijejo vladi §. 14 iz roke s tem, da bi jo pobijali z mentoričn mi razpravami važnih polit črnit in gospodarskih vpiašanj, kakor eo nagodba z Ogrsko, carinski tarif itd. Fran Rakoczy II. V madjarekem narodu je izzvalo te dni veliko veselje cesarjevo ročno piamo, da »e prenesejo smrtni ostanki Frana Rikoc?yja iz Turške v Budimpešta. Madjari slavijo RakocTyja s Btaro puntarsko pesmijo, takozvano Rakoczyjevo koračnico, in to poveličevanje je doseglo vrhunec z najvišjim odlokom, da se smrtni ostanki tega Madjara, ki Be je boril proti Avstriji ter moral bežtti na tuje, kjer je tudi u mil, prenesejo na Ograko. Kdo je bil ta Rakoezv ? Rakoczv bq bili najtrogatejša madjarska plemenitaška rodbina, ki se je neprestano borila proti habsburški dinastiji. Jurij Rakoc?y je bil sedmograški knez, ki se je v tridesetletni vojni z. združenimi Švedi in Francozi bi r.l proti avstrijski armadi. S pomočjo švedskega generala Torstensona je pris'lil Avstrijo ua m-r, ki je. bil sklenjen v L ncu leta 1644 in . »rs t»~« ? ■■ £) ± - / . mm ▼ katerem bo bile pripozoane Medjarom verske in politične svobode. Praunuk tega Ra-koczvja je Fran LI. Rakoc?yf rojen 1676. Oče njegov Fran I. je bil zapleten v Zrinjsko-Frankopansko zaroto, a medtem, ko so drugi voditelji izgubili glave, je njega cesar Leopold I. pomilostil. Fran Rakoczy I. je umri leta 1876 v Munkaču. Njegov »in je bil izročen Jezuitom v Pragi v vzgojevanje. Dovolili so mu potem da se je smel vrniti na Ogrsko. Dvakrat je poskušal vzdigniti na Ogrskem punt, toda ni se mu posrečilo. Leta 1711. je bežal Rakoozv, kijni hotel sprejeti pomiloščenja, najprej na Francosko, pozneje pa na Turško, kjer je 8. aprila 1*35. umrl v Radostu. ali onem resničnem ali pa tudi le namišljenem f namreč dne 16. septembra 1. 1. protivila nedostatku, neusmiljeno vihte nad njim bič ^ finančnemu nadpazniku Antonu Gollob, ka-svoje — godrnjavosti in jih o tem nikdar n« j teri ju je hotel aretovati, ker ju je bil. zasa-moti čisto opravičena misel : da li ni tudi na čil na potrošninskej meji, ko sta hotela črez njih del krivde, da je tako in ne drugače ? , isto prenesti tihotapskim potom več buteljk Vedno govore o tem, kar ni prav, in vedno; Vlahovega likerja. Pa ne da bi se bila pro- pripovedujejo, kako bi moralo biti ! Ali nikdar ne skušajo, da bi sami podali kaj bo- Ijega ! ! ^ Posebno dobrodošel plen ste jim vi novinarji in pa naši liBti. Dovolite nam, da po- tivila aretovanju samo z besedo, ampak sta se protivila tudi z dežniki, s katerimi sta hotela naktestiti Goloba. Ivan Končani je bil obsojen na 3 mesece težke ječe poostrene z jednim postom na mesec, a njegova než- damo par izgledov iz našega življenja! Ena nejša zakonska polovica na 7 dni strogega vrsta (je namreč več vrst nezadovoljnežev): zapora. teh neizprosnih kritikov je med izvestnimii proti 19 letnemu kočijažu Jakobu Bion-priprostimi sloji, ki n. pr. strahovito zabav« ; (jiI1i> doma iz Gonorsa poleg Vidma v Italiji, ljajo proti »Edinostic, imenujejo jo »tetko«, radi zločina žaljenja veličanstva. Dne 4. »cunjo« itd., dasi stoji dejstvo, da najmanje! aprila ee je namreč Biondini prepiral ae 90°/0 njih nikdar ne čitajo tega 1 i b t a. svojo materjo. Njiju vpitje je pa priklicalo Celo takih je, ki niti ne znajo čitati, ali v o žeiji velesil Ur eo se povrn li v Beli-; 9VOjimi sodrugi, ki včasih vendar pogledajo grad 7.9 skoraj vsi diplomatični zastopniki j ^ ligL AH _ to iEjavijamo iskreno — tem inozemskih vlad, vendar še ni dospel tjakaj i 1judem ni zameriti. angležki odposlanec. Kakor se poroča i t za- Zameriti pa je ljudem, ki se prištevajo za cesarjevo osebo. Bil je obsojen ra 3 mesece težke ječe poostrene z jednim poBtom na-mesec. V Opatiji je bilo od 1. septembra 1903. pa do1 vštetega 20. aprila 1904. tato mtro rešiti tega vprašanja, aicer pa n.ma | a ee Q tem ne kažejo ,lohotne in 8meine. 15085 Q8eb. Qd 14. aprila pa do vštetega ta stvar sedaj več aktuvelnega pomena, pod če gre ra,dirfinje) 80 vedno na delu, nik- 2a aprila je priraBtlo 778 oseb. Dne 20. dar pa jih ne vidiš tam, kjer treba pozitivno j apriia je bilo navzočih 1937 oseb. delati in ustvarjati. Sama negacija jih je — teh slovenskih nihilistov. Kakor da bi se se Bamim zabavljanjem gradili fundamenti za narodni razvoj in njega bodočnost ! V resnici pa oni nesljivih virov, angležka vlada ne utegne še , k int€ljgenci> ki vedno iščejo dlake v jajcu,1 tako hitro rešiti tega vprašanja. Sicer pa nima ti stvar sedaj več aktuveli kakimi pogoji bi namreč stopila angležka vlada s Srbijo zopet v diplomatične zveze. Ponesrečena tatinska trgovina s do 475.—, Bodenkredit 1880 K 296.— 306.—, Bo-denkredit 1889 K 294— 298 —, Turške K 132. do 134.— Srbske —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. uri dopoI. : p red včeraj dane« Državni dolg v papirju n ▼ srebru Avstrijaka renta v zlatu „• ▼ kronah 4*/0 Avat. investicijska .renta 31/,'/. Ogrska renta v zlatu 4°/', n „v kronah 4% „ renta 31/t Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini • • Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.70, 57. italijanska renta 102.90, fipanaki ezterieur 83.35 akcije otomanske banke 583.—. Pariz. (Sklep.) AvBtrijBke državne železnica —.— Lombardi 85 50 unificirana turška renta 84—• menjice na London 251.20, avstrijska zlata renta 100.75 ogrska 4°/6 zlata rentši —.—, LSnderbank turške srečke 123.25, parižka banka 11.05, italijanske meridijonalne akcije 12i.akcije-Jlio Tinto 13.41. Negotova London. (Sklep) Konsolidiran dolg 88l„ Lombardi 31/,, srebro 251/,, špaiska renta 83, italijanska renta 102.V., tržni diakont 25/ls, meHjice na Dunaju—— dohodki banke 31.00J izplačila banke —.— Mirna. Tržna poročila 25. aprila. Budimpešta. Pšenica za april K 7 81 do 7.82, za maj od 7.86 do 7.87 za oktober 7.90 do 7.90. Rž za april K 6.28 do 6.32, za oktober 6 5ti do 6.57. Oves za april K 5.20 do 5.2f\ za oktober Dnevne novice. kavo. V nedeljo je neki redar aretoval v j k 5.50 do 5 51 Koruza za maj K 5.06 do 5.07, za Bvobodnej Inki 26-letnega brezposelnega mor- ' iuUi 5.13 do 5.19. Pšenica: ponudbe srednje ; povpraševanj® lazvo 111 li etra uuauuuusi . v iobiiivži l 'a u u i . . tti* s I i ♦ i x niiiuo; uuuuuuo »icuuj* , uuiumovfmiji ik,le podirajo, kar drugi re9Bi ljudje .idajo a ^o^o S- Na' Jdarakej Trai HttS^JđfiSS :^ H a v r e. (Sklep.) Kava Santoa good ave- ---- . ^ belost obata ala iz 15 kilo ramov rage " tek' mesoc po 50 kg 4Ž ~~~ frk' veechia »e nakupijo nekatera zemljišča. V na- ljudi. Ti imaio vedno pri rokah vse polno »^J®^0^ J * & 42.75. __* Vi J J F kave, katero je hotel Kliskid odnesti v t M a m b u r g (Sklep pop.) Kava Santos gooi average za maj 35—, za september ob—, za doc. je potrdil nastopne sklepe : Za uravnavo dela mesta za trgom Barriera najveco težavo. Tretja vrst kritikov spada med b»lj resne men se ulica Giu=eppe Parini podaljša do »dobrih« nasvetov in kar smeti ne morejo, ulic Scorzeria in Massimo d ' Azeglio in se zakaj Be ni to in to zgodilo, in zakaj ni to mesto. Na vprašanje, kje da je dobil ono marec 37% vzdržano. — Kava.Rio navadna eeppe Parini. Poslopja, ki se imajo podreti, dobri ljudje s poštenimi nameni in je na- ^ pomoSai ne ega^ o j ovega parni a, ao jako stara in ne služijo mestu v le- vadno res dobro, kar žele, in bi bilo koristno jv BV*_0, 1 P poto. kar zahtevajo. Samo na jedno pozabljajo, na I . « „ . , .. , r,. J . . „ kavo, je Kliskic' dejal, da mu jo je dal ku- loco 31-33, navadna reelna 34-36, navadna dobra zagati Moro in Oimo odpreti do ulice kate» Je marec-avg. 66 50 do 68.-. Cone^ i. Meliapile 1-1 vt rnn tt u a » -i . . • j * a ■ izgnan iz Trsta. Ta je priznal, daje on promptno K 68.30 do 69.30, za aept. K —do volilo 2O00 K, ali b pogojem, da vasSam ni ljudij, ki bi to in to in to mogli pisati! J* . * JJ ,5, 1 * J marec-avg. 68.30 do 69.30. sami poprej naberejo že obljubljenih 1000 K Da bi pa oni, kritiki sami (ki bo sposobni v ltrM Kliskica ™ kilogramov kave, a New.York. (Otvorenie). Kava Rio za boioffe in jih polože v obSinsko blagajno. to) prijeli za pero — to pa Bog ne daj ! • OQOUsqiie tandem ? — »Siidsteierische Položenje slovenskih listov je res Presse« je izvedela, da je sedaj še zadnji in njihovih urednikov ni zavidati. uradnik na okrajnem glavarstvu v Mariboru, Narodu! dom T Poli. Predminoicrmeki je mogel s s ovenskimi Btrankanri sloven- delio je bil Bklical g. dr. Matko Lagittja) LlviellC4» j« ---- __ aki obsevati, odatraojen in pra^čea k okraj- kakor predaednik puljake poaojilniee, nekaj^ preiakavo. katere r.znl- ^jgMU (ml^ao).-Hjj-j i lil) o v na prijateljski raagovor radi grad- 4,t J« bil ta- da je včeraj BMtoval 4D-let- ..j.,-1 45 50, « sept.-deoeir.ber 47,- (mlačno.) J r j j o o ____i_» i__t__t__ry_____i„ j___:_ a • __mn,«n ?;q mm AUJrt. za New-York. (Otvorenje). izjavil je, da jo je on dobil od nekega tre- dobave, vzdržano, 5 in 10 stot znižanja.' i. x -♦tieea filoveka, kateri da je delal na onem Pariz. Rž za tekoči mesec 15 2$, rž *a težavno mai 15.—, za maj-avgust i^.— za september-de- parmku kakor težak. t cember 14.65 (mirno). — PSenica za tekfoći me- Policijski- oficijal Sehabl, ki je zaslišal sec 22.50, za maj 21.10, za maj-avgust 21.05 za j, . • ' j. , september-december .20.60 (mlaćoo). — Moka za ta- podlagi izpovedbe tega po- k/či ec 28.20 za maj 28.25, za maj-avg. na je mi c. hr. — nje »rsaroanega aoma« v jrun. ^iaaia oo.—------ 1 , , , mai-ave čun. Tudi v Celju farahilnica. Zemljišče je že kupljeno in skoro) Ta Prednji je. pamrec ukral kavo ter in na železnici zo- Drično B .idaniem. Gradnja »Narodi«^'3° izrofiil ^ivelidu, kateri so pa ni drznil ho- .za teko. nem u glavarstvu v Gilju. Ta uradnik na po- rodoljubov litični o jlaati v Mariboru je bil c. kr. — nje »Narodnega doma« v Puli. Zidala bo davčni praktikant M. Merču ee je na posti, na sodišču in na železnici zo- ! prično z zidanjem. ^Gradnja »Narodnega pet pomnožilo število nemškonaČijoaalnih urad- doma« bo pomtnjala velik napredek v živ- nikov. ljenju Slovanov v Puli. Zato se radujemo iz »Suisteieriecbe Pr.« povprašuje: »Qaou- Brca na tej nakani. «r|ue tandem?! Na to vprtgaoje mi neverno __ BragOCeilO priznaDje. »Naša Sloga« druzega odgovora, nego smo dali t« doi celj- konstatira, da je tržaški »Piccoio« pisal ne- ski »Djmovini« na sličao vprašanje. davno temu z vidnim zadovoljstvom, da so v Za prihodnje občinske volitve. Diu- tr£aeki škofiji v zedaji čaa krenile stvari švo »Scciet^ polit ca popolare« je uložilo 0d!o3no na bolje. To je dragoceno priznanje, zopet nekaj reklamacj. Zahteva volilno pra- ker, ako »Piocolo« pravi, da so stvari v vico za 4 voliIc9 v I i. razredu, ds se dva škofiji zanj in njegovo stranko »krenile od- premett ta iz IV. v III. razred in da se iz- ločno na bolje«, potem že lahko vemo, kako neea težaka Josipa Cbrrado, doma iz Trsta. Špirit za tekoči mesec 39 50, za maj 39.75, za B 1 ' '39.50, za Bept.-december 35.— (trdno). surov 88° uso nov 22^—22(.mirno), Del tekoči mesec 2642*/« za maj 26.25 (mirno), J... . , . . . v za maj-avg. ^6.50,— ža okt.-jan. 27.57V», radniraa diti po mestu, ker je, kakor rečeno izgnan 57_57i/i_ Vreme: oblačno. od tu, še manj pa nositi v mesto ukradeno blago in je radi tega poveril to nalogo Kliski ću. — hr i>e ea volilec IV. razrede. 29. železniških je na uri — šaofa Nagelna .za Hrvate in ueiužbcncev zahteva, naj se jih vsprejme med SLovence v tej škofiji. — Vi slovenski -7-\oLIce IIT. razreda. Odvetnika dr. Pretner Blepci, pa le podpirajte ta zlsttm! Ali za-/tafcv,ne* in dr. Hybaf sta u!ož 2a Po aretovanju Cjrrada je pa policijski oficijal Schabl šel na dotični L!oydov par-nik ter tam preiakal kuh za okol c c. Od več reklamacij pomnite si, da čibe, ki jo pomagate plesti, bo padala po vseh slovenskih hrbtih ! Da- italijanske liberalne stranke je bilo neB po jednem, jutri po drugem. uloženih 110 reklamacij za vpisanje Jvolilcev v III. razred, za brisanje 36 volilcev v IV. razredu, in da ee en vol.lec premesti iz drugega v tretji razred. Zabaven večer pevcev »Kola«. Mi- eoIo soboto zvečer Ee je zbralo v gostilni »Al Pero d'Oro« v ul. Cavana 22, lepo število kolašic in kolaše v. To [gostilno vedi Predvčerajnjim je ukž.lo pol tično dru- namreč eedaj člen >Kola«f gotp. Aotoa štvo »Socieia poli ti ca i^triana« vtč rekla- Sosič, ki je bil pri omenjenem društvu stalni naac.j, h katerimi zahteva, naj se briee: v režiser dramatičnega odseka. Ob izvrBtni= prvem razredu 1*J vohlcev ; v tretjem razredu dalmatinski kapljici in ob dobrem stAicfald: 19 merkantiln.h kap.taaov iu n drugih vo- Biem pivu bo pevci in pevke zapeli več iilcev. 33 uslužbencev državnih železnic zah- mešanih in moških zborov in se je tudi tevat naj ee jih vpiše v III raered. Tudi r€klQ marsikako jako pametno besedo. Lo- dr. Pretner je ul žil pred včeraj nji m več re- BO iepi jn pijača najboljše vrste. . Zato klamacij glede volilnih list okolice. priporočamo našincem izlasti v tamošnjem Vceo Im nezadovoljnežem, Pišejo nam: okrožju, naj obiskujejo našega Soeiča. Ćtal sem v »Edinosti«, kako a* je gospod Kolaš, poslanec Spinčic na thodu političnega društva deželnem sodišču so Be vršile vče- za Hrvate in Slovenca v I^tri s pametoo be- raj sledeče kazenske obravnava: eedo obrnil do njih, ki vedno le tož jo, me- I Proti 29 1. kaznjencu v koperski kaj?ni!niei «0, da bi ponegali delati tudi oni. To mi Stanku Bijedovn, doma is Knina radi zločina je bilo v povod, da sem napieal te - le težkega telesnega poškodovanja. Bijedo* je vrv^ee. namreč v koperski kaznilnici vsled nekega. Človek je menda ž» ustvarjen tako, da prepira z Vasilijem Bursačem ist?g* .udaril s oi popolnoma zadovoljen n kdar. Nerado- pestjo po desni rami s tako silo, da mu je voljnoat je že prirojena človeškemu rodu. Ali zdrobil kost. Bil je obsojen na 6 mesecev je bit j, ki so v pesebeo veliki meri obdarjena težke ječe poostrene z jednim postom na s tem avojstvom človeka in ki vedno ob vsaki mesec. a t pril.ki dajajo izraza svojemu nezadovoljstvu i Prod zakonski d*oJioi 41 letnemu n posujajo krivični nasproti vsakomur, kisa maču Ivanu in 42 letai -babiei Matildi jvemr* ' ——1 805 ^^ kaže na delu ob veliki cesti javnega življe- čani, doma iz Bjla v Dalmaciji, radi zločina »ja. Naj je dotičnik kriv ali nekriv na tem javnega nasilstva. Zakonska Končani sta se oi Po sklepu Rusko japonska vojna. Atentat na Kuropatkina. LONDON 2ti. Reuterjev biro poroča iz Petrogra»ls: Dvn Japonca, preoblečena kakor kitajska berača, sta skušala umoriti generala Kuropatkina o .njegovem zadnjem obisku Njučvanga. Posrečilo se jima je bilo priti v bližino generala, a eden dveh kozakov, ki sta spremljala generala je opazil, kako je eden teli dveh beračev segnil z roko pod svojo obleko. Vsled tega ga je kozak podrl na tla. Preiskali so na to oba preoblečena Japonca ter so našli pri njima skrite ostre nože. immsss— ,i.=g S. (jiovanni št. 16. Telofon št. 1632. Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slo- , venskih časnikov. Ti, • - >-f alkalična kislina Tovarna pohifitva _ Aleksander Levi Minzi t ulica Tesa št. 52. A. z==z (v laatnT M31.) t trt, ZALOGA;^ Piazza Rosario (šolsko poslopje). H Cene, da se ni bati nikake konkarenea. * —- • t -.i Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi artavne *eiexuice a oii.--040.—, J^omoarai - ^ *i 81.— 83-, Lloydove akcije K655-6G0.—. - P° posebnih načrtih. Srećke: Tisa K 322.---326 —, Kredit K 4do.—1 nustrovM cen It br?sp!*ftao trn Cras^o. borzna poročila dne 25. aprila. *v Tržaška borza. Napoleoni K 19 06 19.08, angleike lim K — do —.—, JLondon kratek termi* K 239.4:5 2^9.86, Francija K 95.25—95.45, Julija K 95 10 —95.3^, italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.10—117.30, nemSki bankovci K —.— —— 101.— 101.50 kreditne akcije K 641.50 — 643.50 državne želeauice K 641.-- 643.—.Lombardi K* I lica Kossetti Dana«, v soboto đne 23. aprila (n vsak dan i i TRŽAŠKEGA OKKEHTKA pod vodstvom pospoda F. Majcena Svoboden vstop "M Zafetet sb 7-30 uri zvečer, r nedeljah in praznikih ob 5-mJ uri popoludne. Vsako nedeljo m praznik Matinea ; _ od 10*30 do 1 ure popoludne. iTni^kf prostori so popolnoma prenovljeni. STEINFELĐSKO PIVO po 32 nvd. . - izv rstna = VINA === Štajersko belo po 4® — Istrsko crno Fo 44 — Opolo U Izvrstna kuh.nja vedno pripravljeni- ^Z0 16 DV,L f1*1 ' - prikabo 36 ^ P°A 24 teletina in piake pečene aii U 30 mt Pečenka pP0 ž* nvć , S guls* 14 nvc., vampi 12 nvč. Točaa postrežba — h/ Za obHen o> ' . -merne cene. ^ ^i-m. ee pripoioČa udana Marija Butkovič, lastnica. JV^o primorsko podjetje za prevažanje polristva m RUDOLF EXNER - TRST H| Telefone «t. 847. - Via deli* ^t&zione #t. 17. - Telefono St. Filijalk© y PULI, &<9J?!CI, REKI i*-. GRADEŽU, Prevažanje pohištva. vse kraje : tu- ln inozemstva v zaprtih \ patentnih vozovih zk pohištvo. dolgih 6 do 8 metrov. Poiiljanie prcdi£to7. ki se itsjtfjo.iirflMJp in |W6if ffea'Ba vse jns& = Sprejema se t ud i pohištvo in druge pednwže v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. SSpJfesSSS phkprow . VACUM-cleaner -. Točna ptf&rcMba in nizke cene. Zaloga izvozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) ■ Pive " v sodček i h in v boteljkah, kako r tudi V vseh mestih iščemo riobre agente, katerim dajemo veliko plačo in provizijo. PonuciDe na Pri svetem Antonu Padovanskem. " ' 11 m iii i ——i. prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia it. 2. (za mestno hišo), Trajh5- r&eetava in izključna zaloga za Primorko vsakovrstnih kipovpovaem umetniškega dela bedi od iunesi, tbriauskegir karbona, opeke ali lesa razpel y yseh veliko« ib. * -» J Lastna delainica piantt, daimatik, pluvial, roketov, kvadratov, kolarjev masnih *rajc itd. ItviBUjejo se ti|(Ji' veakovretne veznine, zastave itd. Zaloga sveč in čistega ^bsnrsg« voska kakor tudi mešane 6veoe I. in JI. v iste, .podob, vencev, križcev ift svetinj vdakoVMtniii. Vi ■ j iz tovarne Bratov Reinfnghaus Steinfeld pri (aradcu. zaloga jKattonijeve Qicsshubler vednp sveže kisle vode pO smernih cenah Pri ANTONU ĐEJAK junior ?R3T Via .degli Artisti št. 9 in 10. E r n e s t A e u 1 a r Jncofo-V VIII, 16. Budapest, M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra it. 2. (Vogal ul. Torrente.) Prva za'oj« izgotovljenih oblek za mo >ke, dečke in otroke. Jope črne in barvane v velike m izbeiu, nadalje bele od »tena in platna, krutu na i Ha Ten ali .platneni za otroke. Velik izbor saovij za obleke po meri. ki *e izgotove v lastnei krojačniei ; [ tiOO oblek po K JO za urnike. 400 po K 8 za dečke. Zalog« je vedno obložena z izielki najboljših tjvaren Češke Kormica in ttecviiijana. PODRUŽNICA; , ALLA CITTA Dl LONDRA" ul. Poste nuove št. 5. (vogal al. Torre bianca) Zaloga & vecdn kov, sveti.r-, kelhov in eiborje* se srebrnim pokiovom. popravlja se Vsakovrstne stvari. Jfajise poskusa prepričati so o ugoBnih cenah. •L i i - ne Zlatar "H DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naroČbc, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. W Cene zmerne. to ' s~ = /. II,ca 40. — Zagreb — llica 40. priporoča svoje tor ne, solidne in eenene proizvode. r^ Ar« il/A f>l -a r** k\ r\ i n fra nl/r» Cenike na zahtevo franko. I^atcioraico slovenskazaloga in tovarna hdJOldl UJOd pohištva Andreja Jug v Trstu, ulica S. Lucia 21. Izadej tribunala* priporoča ▼nke vrate solidno izdelanega, svetlo ali temno po atimega poi>htva. H^ii <«f ■ i rdi ni> ; t> $ {ji iiUit^ ' OD O I >-< I ej (4 X d cS o h . m o d O =3 e - t Ž2 Cl xn O p« Šhrflrt^ '^Tovarna pohištva Ugnacij Kron, Jrst, se prodaja v Bi. Cassa rti Risjaraio 5 — Telefon štv. 216. — Trstu po bakarnah: sledečih to- RAUNACHER (zraven tiskarne »Elinostc. JSTANlC, nI. Molin pioeolo 8. LAVKENĆIĆ, trg pred vojašnico, MAJCEN*Miramare 1. (blizn kolodvora) MARTINI, Belvedere. KEESTEN; uL Stidion 1. PIPAN, Ponte della Fabbra (blizu lesnega trga). BUUNIĆ, uL Sette fontane 12. BEVK, trg Barriera vecchia. KKATZNIK (pri Sv. Jakoba). BRUNI (pri cerkvi Sv. Antona starega). Nadržavnem kolodvoru. F I L 1 J A L K A C. kr. privat. 1VSTR. KREDITNEGA ZAVODI za trgovino in obrt v Trsfu sprejema: IZPLAČILA T KRONAH blagajniške nakaze j> na naslovljena izplačilna prinoscu i- pisma roti 4 dneviiodjoreii2a,V% |; odpovedi » 30 > > 3% i!? • 38 » » ria* v z utili napoljonih na izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2°/0 3 mes. „ 21Ia9f0 fi 21/ n " r» rt & /a /o Xa blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej oJpjvedi. Baneogiro v kronali z 21/2% takoj v kolikor na razpolago. Krone in zlati napoljoni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo od časa do. časa in sicer po roka odpovedi. Izdaja nakaznice za Dunaj, Buiimpešto, Brno, Karlove vari, Keko> Lvov, Prago, Reiciienberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Herraanstadt, Iuomost, Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, tiaaz, Solnograd, prosto stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseb-drugih iztirjevaDj. _ Daja predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih. Krediti na karikacijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu, in drugib mestih po ugodnih -cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. P'»goje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca d' Italia*4 v italijanskih lirah ali v kronah c po dnevnem kurzu. M ne manjše od 10.000 kron na hiše, zemljišče f dedščine KAROL OFNER Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6. (Posredovalci izključeni). Vsakovrstna zanesljiva semena % kakor: domaep. lucerne ali tetive in m f d rudeče deteje ; velikan-ke rumene, bele in rude6e pese ; repno reme ; raznih trav in va:h vrst sal^t ►« dobivajo po nizkih c jiih li pri I 3osipu Kordinu v £jubljani, pred Škofijo št. 4. ,'j Kupuje pa brinjevo olje po visoki ceni i i trvn^cn okus ka.« osulara s pnm«wiera tlydroi!e žitne hawe POSKUSiTE" Vior»ii Cr»(o»oi|noL Pot:n» 5 kt po*