St. 38.
V Gorici, v cetyrtek 18. septembra 1873.
..Sofia" izbaja vsak cetvrfcek in velja k posto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana za dnirubnik polit. drustva „8*fo»:
Vso leto   . '.   .   . '.   •   f. 4.—
Pol leta.......2.—
Cetvrt leta   .   . ¦.....1.10
Za ntdruzabnfte:
Vse lcto......f. 4.50
Pol leta       .....„ 2.30
Cetvrt leta       .' .   .  '.    ,,1.20
Po»»iuezne §tc7ilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici pri PaternoUijn in R<>-barju*. r Tntu v tobakaruicah „Via del Belwderr 179" in ..Via «l<'lla cjvsenna fiO".
SOČA
Pri oznanilih se 1^                         pristopno vrafco:	placuje za navadn.e	
^m                                   8 )<r..	tiska lkrat	
¦	.,    2 krat	
n            „  ,	,. . ,8 krat.	
l^^ft                           2a voce crko po prostoru in F ^B                   Pnt :i(' kl- ™ fcolefc.		-vsak
Glasilo stovenskega politiCnega druStya gdriskega za brambo narodnih pravic.
NaroSnina in dopisi naj se blago-voljno posiJjajo nieonikit: Vihtorju Dolmen v Gorki, Con. delCriato lgfyftUto zi viiwkoga trga kder m nahaja tudi ,uprav-niStvo. — Kokopfci se no vrndajo; dopisi naj hc blagavoljiio fiurikujejo. -i Dolal-cem indrngim nepromojtoira so naroonin* zniza, ako ge ogtaw pri nwdntttvu.
Kako js zveza avstrijskih kraljeitev in
drugihkrono/in postala cesarstvo inkiko
bi moralo bit! to cesarstva.
To zgodoviusko dejanje nij samo zgodovinarjem zanimivo, temuc tudi Avstrijaiuem vsem posebno zdaj, ko se slide we okoli vprajS&nju* ali ium obvelja! i fede-ralizem ali centralized. *
Omend jo naS M ufo ^f^uaV kako so v teku stoletij vse dezele po&isi prisV pud #eslo na^ babs-bursk.? (Inline, in kiko ona vse veze, da so ena ce-lota. Omemli smo tudi, da so vsi vladarji pogoibe pooavlj»li, to jo prvotoe pogodbe skleujene med to vladarsko druzuio in dezdami. Posebno Blovesno je to storil Karol VI. oce Marije Terezije.
Tt naSi skup.ii vladarji, po raznih deielah kralji, nadvojvodi, vojvodi, knezi itd. iriu-novaui so bili ve&* del tali rimifco-nemSfci cosarii, kaiere voliti so imeli pravico nemSkt kiutzi i/bomiki, in res skoro vsakikrat bo jih izvoliii zaporedoma.
Tak riinsko-n««m$ki cesar je bil tudi nalega se-dajnega ocsarja ded Franc U. se v zacetku tega sto-letja. Ali malo prave cesarske moci so imeli zadtiji ti reaarji, iu ko je Napoleon L vse neniske dc/.ole zuia-ii i in skoro pokonial; obledela je ta v poprejSnih btoletjili sijijua in preslavna krona tako, daje skienil, ker uemskega cesarstva nij bilo, tudi naslov ueinsko cesar&ki popustiti in vse svoje dezolo proglasiti kot avstriJ8ko cesftvstvo. V ta uamen je izdal 1. avgusta 1804. ta patent:
hM» Franc II. itd. Akopram smo po bozji milosti iu pa volitvi kuezev izbontikov riinsko-neniskeg i cc-sai ^tva dospeli do takega dostojaa^tva, da Nam nij za Na§o osobo zeleti veL naslovov in vece veljave; vendar moramo kot vladar li<se in mOitarhije Avstrijske skr* beti, da se j ma ohrani ona p)polu> enakost naslova in dedinskega doatojaustva, katera avstrtjskim vladar-jem tide iu jim jc po t>ogodbah z.ig >tovijena gl«de na starodavni svit njih bite, in glede na velikost   in »te-
LI8TEK.
&idMm.am,   *w   cti*iii^l.in.t«
..Vrtite tedaj se v pobistvanji pridno, Sktbite marljivo, frttdite s>; zlo, Da hisa domafa se snazi prav vidr.o, Da pridnost pripeljevnjoradost, blago." TUMaN.
DruSioa v najtehtnej§em pomenu besede se pri-s eva neobhodno k pravt dloveski sredi, in obsega tudi t vsem najobSirnejse stalisce.
Kedur nij mkedar iniel prave druzine, obfiotil bode vedno, da ma nekaj pomanjkuje. — Oni pa, ki so uze u2di v njenem narucaji sladko pob >2anje, spremljevali jih bodo na vsako pot zivenja blagi utisi; <?a! celo pri smrtni postelji jut bode zadoja miseinjih droiina. Se celo 'oni, ki so jo bdi po svoji trmi ke-daj zapastili, po nagona neke skrivnn moci , katera izvira morda iz njih otoinosti, iz slabih spominev i nemirov, vkljub temu priganja i sili tukorsne ljudi ne-ka posebna mo5 k domacemu dorau, k domacemu og-njisci. Oddaljite se sumo z mislijo za vselej od svoje druzine i cutiii boste nek strali, — strab, koji pre-trese ves cloveski org .n.zem i tako rekod nove muli vzbudi.
Vsaka druzina je eno vezilo, da — skoro bi rekla eno samo 2ivenje, — e ia krv sa nabaja pri vseh udih cele druzine. V njej se nahaj* studenco enakib mislg, prepridanj, >.elja, zahtev i kori*tij, kakor tudi neko moralno podedovauie, koje se nikedar ne izgubi. Mi ftvimo se svojimi dragim', v njdi i za njih. Po vsem, kar se zgodi v naSi hisi, bijo oam vedno nase sree, i uajmanjai domaci pr.petljaji so za naa dogodki.
vilQ prebivalcev teh drfav, ki obiegajo velika kraljestvn in neodvisne knezevine.
Da so ta enakost vtrdi, in ker sta prav tako <le~ lala v poptejinem stoletji rusko cesarski dvor, in zdaj novi vladar fraucoski, (Napoleon I.) imamo tudi Mi pravico, biSi avstnjski podelitt /. ozirdm na nj mo m-odvl^rie drzave, nasiov cesorski. V.slcl toga smo po natanjdnem premiSljevanji sklen b, da prisvojimo Seb> in NuSim naslednikom v nerazleljivem poso.su Nasih neodvisnih kialjestev in ik/w, naslov in dostojanstvo dedinskega cesai'ja avstrijskega (Icot ime Nas^ bise) tako pa, da m imajo Nagim vsi m kruljostvom, knei(evi-nail in kronovinam tudi za naprej nespremenjeno o hraniti vsi dosedajai naslovi, ustave, pravico in niz-mere.14 V zadtijem odstavku imenuje ta patent av» strijsko cesarstvo: telo zedtnjonth av^trijskth Mm,
Na to je ta nem§ki cesar Franc II. postal nrvi avstrijski cesar s imenom Franc I.
V torn prevaftnem apisu govori vladar sam vedno o nvojib neodvisaib dr^avah, katurim potrduje njdiove stare pravtce, ustave itd,, cesarstvo ran je zveza (latin-sko foedus) teb kraljestev in dtiav, in naslov; cesar je dal boljo svoj» hiSi, a no tern de?.elatn, katera ime-nnje tolo zedinjenih dr?.av, in je jim najvili skupni glavar.
tz vsega tega pasledifedefaiizemsamo posebi,kajti neodvisnost pomonjn, da imi vsaka tob de/el po svoje iiveti, po lastncm dtdovanji serazvijati in napredovati. Ker so pa te de/.ele v zvezi in je vladarna bisiv vrb in vez, nij dvomiti, da imajo tudi sknpne zadeve, ka* tere je do leta 1848. vladar sam absolutisticno opravljal, posebno so spadale sem zunajne, financne in vojasko opravilu. Zdaj imamo pa ustavo, ker je iias ce^ar poklical vse dexelc in narode k sknpnemu delovanju po oktobrski diplomi. Ko bi se bilo na podlagi tega diploma delalo, bilo bi se vse dez>le in narodi med seboj in s krono na Dnnaji vnovic pogodili, kakor nove potrebe, nova vprasanja in novi casi ?.u-htevajo. Ah namesto tiko postopati, sklioali so se. sicer d<.-?.elui zbori in iz njdi centr-ilni d.-/avui zb ir ; toda dala se je vsim novi us'ava broz novi-- v/ajemau
2ena v druiini je v svojem kraljestvu. Ako je raoz glavar. je ona pa kraljica. In kd.-r je zvesta uotranja zdruzenost do domao^ga oguji^a tamo je snxa v.. najboljsi, v najprostcjsi obliki; — je upliv do-brodejen na moia, na otrok-', na olvlms brez §mni; jo mud ljnbeznjivosti, -.zgled.i. volj.ivne b-»sede, - jc peBen 3rca, ki ae zdrn/.i z n.w-tn govorjenjem, z nnso prozo, - je nebeska siika, slika nedolznoati, katera izpodi temie obl>»ke pognldjeuja. ki 6esto zugajo druzini.
Ona je ljubeznjivo i blagodarno sredisce nase druzine. Vai ao z>irnLo okolo nje, tamo pa, kder pomwj-kuje, je v«e v ueredu, drnzina je izgubljena. Satnoten moi izgubi ndiot«j veselje za svujo iastno bso; »skoro vselej zgodi se neka moral na r izdruzenost, kedar se lofii mati od druzine. Oceiova smrt ima pa tudi teske nastedke, toda vendar ne preje omenjeum. Pri vdov\ ostane njeoo ognjiSce i njeni otroci privezant. Jode so po ocetov: smrti, a dniiina se vedno obatane.
2ena nmeje stvari na vsak diengi nacin, k, kor moi, i to vse se srenim nagibom. Poglejmo jo v de-janji; oua olajsuje udarce, omekcuje tezave, pofuiiuje prepire. To nij skoro n;c, i vendir je ?se. Z^naka besada, da! - tudi samo mil, piijazen pogled zado-stuje mnogokrate, da se jeza v -Iruzinv obUdi, da se 8vojeglavnosti poravnajo; vse se pogodi, i to vse tako kitro, da nij mogode skoro ver ivati, da je bas L*na vse to uvedila. Ali takr.it, ko j(t 2e»ia prisdjen.i z;i-radi posebnih okolnostij hiso zapustiti, takrati se se le spozna, katera roka je sejala popreje v lusi oni mir, oao «reoo, oni red. Takrat postane vs6 dmerno, zdi se da je mraz v bisi; takrat se dozdevajo jedda ravno tako slabe, kot so bla preje dobra, i ne fpricakuje se vec z veaeljem onih ur obene zdraienostt. Zakaj je tako dol^a tihota?   SSakaj so pogovori tako mrtvi dol-
'-jgicr^jciiT---------rrr-TT -Tionr
pogodbe, vrhu tega so namerava vedno bolje di'Xavo cQutr.iliznvnti, kar je ugodno ponemoevauji, in do^el-ititu /burom po<:asi jt»mati to malo pravic, ki jib imajo. Prav to je p i izvirok toliko nesioge in toliko bomatij pri naa. llus je sicer, da ne bi raogle majbue krono* vine Kadoititi Vii<>m ttrjiitvam novih casov, na pr. Sle» zija, Kranjsko, Korosko, OoriSko itd. Vse take dri^a-vice v znvsln gori omiMijeuega patonta nebi moglo same skrbeti za vse uradnijf, vse Sole* volike costo itd.; in po*tavodajstvo bi bilo preto^avno delo; ali, zediuiti bi se moralo v veci skupina po potrebah, naroduostih in dr igdi rnzmorah, in glojte po tej poti, po federa-lizmu bi pnsli do zediujeuja vseh Slovencev, in drug! do tega, cesar ftobjo. Po torn bi Avstrija pa6 sreina in zopot mocna pottala. V ta naraon sta la dva po* goja, da bi nimrud v»i bili dobri zvesti Avstrijani in praviciu drugi dntgemu, pogoja, ki so bograo samo po scbi razumita pri uddi iste dr2ave.
Slovenci! Zopot so protivniki fodoralizma ssmagali, neposredno volitve v skupni drzavni ?bor so razpisaue in voliti moramo pa tako, da bomo pomagali sebi in drngim foderalietom. V prvi vroti so na dezeli pokli-cani prvotni volilci za to delati. Njibova naloga jo ve-likM, ker imujo oni tiste mo^e izvoliti, ki bodo po tern volili posluncu. Da bi se torej vsi ta in v drugih kronovinah 2ivo zavedali toga osodepolnega poklica; kajti kmetijski stan ima poslati veliko poslancev. Skrb-no naj volijo tudi drugi pomifiljevaje, da je §<t zdaj mogot-e popraviti toliko poprejSnih napak, in organi-zovati Avstrijo, kakor ji najbolje pristva: federalistid-no, to je da bode v duhu novih easov telo zedinjenih neodvisnib drzav.
Nove §olske postage. K.
Kakor .smo zadnj c omendi so vzbndile n we solstce postave nkoro povsod na Slovenskem veliko nezado* voljnost.   Toda te nezadovoljaosfci  ne smimo  pripiso-
goca niV Zakaj je neznana nejevolja na vaakem obrazu V — Zvezrta je izginila, i & njo vse dobro, -• vs»» blago!
Ona sc bo zop«t p. ikazala jutre, ali pozneje; i v enem hipu bode vse zopet oSivoto, kakor dolina jk>-kna s tern i, koja se naenkrat zasveti ob prihoduzju-tra.jrt za»je. AU uboga hisa, v kojo se ne bo 2ena nikedar ved pnksizala — ah! komu je raogoce popiso-vati rev§6mo? Moije, otroci, kakor izgubljeni, i za-stonj b»do kaj iskali, kar bi jim namestovalo zenino i m.tterifio skrb.
Ako je bila prava ?.ena, prava mati, ne bo njeno ime n kedar izgnulo iz spom.na i zapusceni soprog bo skuSal tiste blage wish, Wage ideje nadaljevati, posebno pri od-gojevrtaji otrok; on kakor pravi o6e; on bode veliko za svoje atord, toda je ta pose! v nekaterih obzirih tako tefcave*!, $& ga more edino ie ieoa spolniti.
j^ena- ntek raej svqj mi imeti vse zaupanje. m njo n.ij m ^&k ozira v kakorSnih koli stiskah i cutijl se bo zadov >ljnega. UpraSam, kedo zamore, kakor ravno zeW;UiM tezavaega v lastni hifii p.-evzeti, kakor na pr. rtemir odstraniti, bolezen potola^iti idrugenev*, godnosti pdravna'i?                                              .                 "r
g^no v  drufcini ve2ejo  n ijteiavnej5i»f  najwetej|e dolinosti;   ona  mora  b:ti  vest svoje druzine.    Kefa^ drn"i, nego ?.ena bode odgovorna, 6e je mo2, ce so <|h-troa razazdatti?   2easka, kakor pravijo, je  slabotna, t  ;, toda ona je oblarjena z najilahtaejsimi   darovi^ koji  t¦«, im:*io vebk upliv na 6!ove§ko   naturo:   ^ubeznjjvost i dobrota« to dve uednosti uaj  bodo sr*dstvo,   katero naj zeia rabi v druimi, da doaeie svoj namen.       ,.-¦¦¦;
Ako 2ena katerega koli v dru&ini svari, treba j«j je paziti, d« avarjenca nikoli ne poniza: nikedar ne razzali. Ako pa jo sami ra^aljena, naj odjmsti, i njena §e veda ljubezeo   n^j bodo Wag dokftJB  QdnusS
0
Hugo rBsnem ptetresanji mposkoimjah zadoliJjepemu
"~          v''¦hL&Ak VtndstJvi», da one postave  nijso do-
MWHw^^^dMtfr^H^^c^hrr-^^ SkndJjtve*.
. Nejtftfolja' je" bila laze^ vzbnjena -a 'dognana. §e predeiCse^se zacele postave v drzavnem zboru in v aWnih zborih pretresati. Nacelo Jo&fcsv e?rkve od sW je dato" parolo za hoj proti no?im po***™"1* kateri se je z vso srditostjo zacel, se preden fWVh» sklenjene iu potrjene iii dolgo poprej, k j so se jele izvrSevati. Nasprolovanje je bilo s prva se splo&wse, nego je stdaj; kajti ne sjuio dahovstvo, ampak v« o-pozicijonalai elementi takraj Litave, in posebno^ Oehi so se kazali fcakrat protivne noviui postavam uze za-radi tega, ker so jih prijeli iz rok njim nasprotnib rainistrov; bali so se jih po znamen latinsken* prego-Voru:   ,Timeo Danaos et dooa fere-jtes."
Tod* ko sfflo spoznali, da ne obsegap nove po-state za \judske sole oiti v verskem, nifei v naroduera, nitttkaterem si bodi oziru Skodljivih doloceb, marve6 da se ima po njih nase Solstvd izdatno zboljsati in dosfedno ljtidaka omika povzdigniti, xieelo nas je, hvala bogu, tadi uze precej naraseno.stevilo Slovenoev pobetene sobe uravnavati in prijazmui po9tajati novim naredbam, iz katerih nam morejo le neizmerne koristi
8aj nijso snovali mioistri Solskih postav sarao za. nat SlOfaneV da bi nas morda z njinn trpiudili, krotili ali fear t* bodi* snovali so jih tuii za Nemce in za svojo staanko in aicer iste ah prav take, kakor zx nas. Sv«$ta vendar ne bodo slabih ali celo nevarnih postav dajali,   tamo  sa  to,   da bi tudi mi po   njih Skodo
trpdi..                                                  .....
Popolooma dovrSene in brez pomanjkljivosti, se ve, da nijso Base oove Solske postave; to so sprevidili uze kotikftf posamexni solatk', * taliko solska avetovalstva. Tadi oWine in sjihovi zastopi zehjo mar-nk ike prena-redbev —» katerim se pa ne more sploh pritrditi, da bi. We ojibove ielje povsera ali le deloma opravicene. V lanski aessiji je dobit nas dezelni zbor mnogo takih proseoj, poseboo o 1 obcm na Krasu, naj bi se iolslF&'PtoWe. prenaredile, Toda zborovanjo je pre-malo ;6iUa ttajalo, postave so se tuii stoprv zscele zvsfoMlbfc in ne more se 4e govonti o zaaesljivih dose-dajoih akuSnjah in poizvedbah, da bi se m»gle on nji-ho*i. podlagi So le t veljavo priSle postave nze tako hitii prenanejati. Za to je aeielni zbor naroLil svo-jema odborn „da ima vse novo postave za ljudske Sole, velilk«M V tej gronji, temelj.to pregledati^in poizvedit», kakih in poaebno kakih deoarnih sprememb zelijo in STetnjejo o njih obdinski in fiolski zastopi pa drogi izfedeacij da ima po tern predloziti nacrt sprememb delekdain zbora u^e v pnhoJoji sessiji.0
' Ta sMep je nazaanil naS dezelni odbor vsem ob-dinskim in Soiskim zaatopom oa GoriSkem z vabilom, naj to wleTOzno vpraSanje resno pretresejo in ma po tern tvoje doticne skfepe predlozrjo.
' T^Efttt poziva je do zdaj uze mnogo zupaostev in solskih svetov vstreglo in pisatelj teh vrst je iniel pri-liko prebirati doticne nasvete in porofida. Pa knj menite, cesa se je prepncal iz njih? Gutovo nid ve-selega, za kogac^eH, da bi narod napredoval v za-vedenosti in da bi se slepo ne nklanjal tema, kar ma posamezni nasprotniki vaega, kar je novo in svobodo-miselpo,   s crnimi   barv.imi  sklikajo.   Zapazil je,  da
cenjaV Zgreii kedo pravo pot, ter pade, naj ga na tak aaftu^fKWfadr, da gft'ne bo s tem razsrdila, i da M bo kri razbarila, toda njeoa sveta dolznost je s prijazno, gipjeno govorico mu resnico predo^iti i jaz semprepri^oa, da bo vse reroval, da se bo pobolj'sal in Trail bo na pravo p>t, kojo ma bode ona po-kazafe. I na tak nacin, s tako blago roko se bodo ran* $ drazirti zacelile iene pa bodo po?elicaner bodo 8po5to*an€r, ia to je pad najljnbie placilo za jih trud. fiekla sem, da zeno v druzini vezejo najsvetejse dolznostir in ali se more misliti na sveta svetejse dol-znostt nego odgojevanje svojih otrok ? Odgojevati one, ki ob evbjein Lasa bodo druge odgojevali, se pravi za bododnost skrbeti. Res, da odgojevatije ima swje ne-ljdbe!dtf0^e, ^- dnove meglene, ia vefi ko enkrat se bodo Ma'omraSila, vec ko enkrat se bo jih polastila neje+Olja, ida bodo oMalovale svojo osodo; to<bi kaj bofiefeVjsaj nij odgojevanja brez truda, ; tadi v to polj^s^-akradejo bole&ne, in dobro vesie^;, da se ne sine ^ositi dladkega imena „matere<c predu^ert)cup.
_SA za%^p^ itahajajo se tudi takorsae mi^fye,;..ka-terinvjd odgojevanje otrok zadoja misel. Smti - si M»«*P;77 horftf nie nCiteljem lzroCeni; kar fae;;,tice hfe^r|rsi*fa olajSajo breme s tem, da je po^jajo-.po .... «. idrttgih zavodih euakfl ba^e, misleSe, da . pnljSo odgojo, oego bi one jim mogle dati. !'oU niatere hodo z d^kom le malo imcle o-t'oftt nijso a^tva-jeni. za dom, oni bod-i i zaradi ncenja ali zaradt kakor3npg« druzega^pdsla BiSo zapuatiti, da pozneje iehko dupejo do sYojega nainena. Tuda &ntir tudi uajboljsi, so destd'tnidd saravi, divp, teska, nehvalez ta, wevarn^ lcto<jlh Sakajo/ M'Vse, kar 8e bodo oni z matmino '"*   naadili, vae to jim bode zastomba y vibaruem
W8.ps so popolooma naie i nas ne bodo
ir.'-:rv  !»*¦      ¦ ¦'     .                •¦   *                                      ¦«
vsaj polovica oinenjepili zastopov sodi o novih solskih postavab, kakor slepec o barvah; da so nekatsri UfiK telji, kateri sedc v ioUkih svetih in so delomi nare-kavali |AEe^ozeiu^^depe, do zdaj najbilje prebirali one para|?l«JyfffHskih postavab, po kojih so dobCene njihove placsja da se je le pra? malo obcinskih in solskih zastopJI za to hrigalo, dabire|&Yaj«! vplevazoo vpra§anj>'^S^^Mo dobre parkm «*is pokazali; kajti to^raoft pffeaavatno, da prefcresanje Solskih p^star ia nasvetovanje potrebnih prenaredeb je ze!«> tezavna naloga, presegajoda modi mnogih obcmskife in kraj ,ib solskih svetov. A kedor zeli prenaredeb, naj se vsaj tobko potradi, da po snrojih mo&jh skasi dokazati oji-hovo korist ali potrebo.
Mej prediozenimi porodili, smo naleteli ua dve, kateri brez poiebnih razlogov trdfti, da so novesolske postave dobre in da naj ostanejo broz spremembe take, kakorSnc so. *Ei dva r.aavcta uij^ta priila morda iz raest ali trgov, da bi se lehko raialito: glejte to so svobodnjaci sfttpiirr predlozili ste ja«>pt>valstvi8koro naj bornisih dveh vasic na GoriSkem.
Zato nij verjeti, da bi pnhajalo tako mnenje iz prepr^a«»ja ali zavednosti, ampak dotiCni ofetje stare-line so ;i najbrze mislili; kaj bomo nasvetovati pre-naredbe. vsaj tako ne bo nasa obveljala m odgovonii so —¦ ironidno.   Mogo<5e, da se motimo.
Vec na porocil se sueo samo okali denarne/.a v* praSanja: „Vsaka obdina naj skrbi za svojo solo in za ucitoljevo placo; vsaj skrb za Solska poslopja naji se pripusti«obcinam; t?adu6itelji io doticne nagrale naj se zmanjsajo; dahovuikom, kateri poducujejo v Solth za sdo naj se nagrada povikitjo; obcine, katere nemajo se svojih §ol, uaj ne pladnj<jo nikakorsuih priklad k davkom; obcine naj placujejo priklade primerne uzit-k>im od Sol; — okrajne solsko deuarnice naj nvbajo, stroske /a ljudske &»le naj plaquje dezelni zalog vse, ali deloua.on, deloma obdine itd. Take in podobne nasvete obsega ve»ioa dosedajnih porouil.
Nekoliko, pa inanje, negj smo pricakovali, je pred-logov, Ua bt se podu6evanje otrok po vaseh izrocilo tudi za naprej duhovnikom za primerne nagrade ia samo v dveh. ali treh se izrekoraa poiidarja: „Naj se vrne dnhoveastva ve« oni up|iy na ljudske Sole, kate-rega je imelo po poprej§njih Solskih postavab". Ne-hote smo se mogli posmehovati mnenji enega zupan-stva v Furlanij>, nda se naslanjajo nove solske postave na komuntsticna nacela." Na dotiunem porocilu so podpisani trije sicer k inteligenciji se prUtevajoti mozaki, kateri pa placujcjo obilo davkov.
To pojasnnje zadostnd maenje.
Mej mnogimi prediozenimi porocili, so pa vendar nekatera tehtno in temeljito sestavljena, in mi smo si postavili nalogo, da hoeemo iz njih kar jo najboij-sega in ?.a povzdigo nasega solstva najbolje hastjivega povzeti in priobeit\ naj koristi, kar more. 0 tem prihodnjiL.                  ^^^^_                       E* KI'
Dopisi.
Iz Gorioe 16. avgasta. [Na§ prepin] (Konec.) So-uanom se. tudi mnogokrat o5ita po nasprotoi stranki, da so brezverni in zakaj vse to? Ker obcot zbor „So-ceu dne 13. aprila 1871,  nij sprejel   predloga   glede
One so okincane ravno z nasprotoimi last* nostnostirai kot njih bratje. Njih znacaj je meci, Iju-b^-znivejsi.
Deklice so ka^or nezne evetice, katere potrebuje-jo velikib skrbij primerne toplote. One so nstvurjene za notraujo zivenje, za hiso, za druzino, i ako se je izroci drugim v roke, dobe tamo mej zidovjam ti) jo odgojo, katera se nikakor ne vjema z na§imt domaci-mi potrebami!
Dob o vemo, kakosni so pogovori mej odgojeval-kami, dobro vemo kaj Lesto mej soboj oganjajo ikako druga drago pokvarja. Ako bi pa tudi vsega tega ne bilo, kateri samostan, kateri izgledni zavod bo mogel namestovati skrb materine in p^etovske hise? Kakor hitro zapaste dekleta odgojavutisce, brzo se jim vzbade mtsii, kedaj se bodo pa omozila. Deklice o-mozeiie, h cemu so po tem poklicane I Katere 5ed-nosti bodo potrebovale ? Vedeti pa moramo, da, ka-korsne so na§e zene, takoSne na§e druziue, iukakorSne drtizme, takosen tndi na§ zarod!
Jaz necem s tem astvanti nor nacin odgojevanja neeVm reLi, da naj se ne po§i!ja ved deklet, po samo-stanih i zavodih, tega ne; a opomeuiti vendar hocem samo oqh matere, katere dajajo svoja hcere proc od d »ma samo za to, da bt po tem mirna i brez skrbi zivele.
Vsak more storiti, kakor okohScrae zahte«ajo. One matere p^, katere ho pnsiljeoe odda iavojeh^ere tujim rok ira v odgojo, n j to store, dokler so se v mladih < letih, da oitanejo tadi po tem pod materioim varat-vom. 3*z bizelela vidati devojko zmerom.T oneoi sredi§6it kojej j- previdnost naprftvila. Naj bode oni bo'gata all uboga, naj si pridobi majib, ali vchklh velno-tijr vendar pr^ vsem tem j»»j bode na njenem. doma'¦&•%(&%L$*$L,. PeklB gre v solo., Pfetut>jhilo
prodrugdeeaja pravil v takem zmislu, da bi polit. dcaitvn. JSacaA postals tako--zvano katoli§Ko - p ditiSko drus-vo.
Co ta stavek nadalje ruzvijemo, nij ve5 katolicaau mogoL3 pristop.ti k drustvu, ki nema na celu svojih pravil §, da sioni na kafcoliski podlagi,' io da Slovenee, kateri se vpisa v druatvo, ki nema on^ga §, v svojih pravitih, je nejevernez, Morda se bo po tem priubipu "s casoma se ce!6 zahtevalo, da vsak dober katali6an mora na klobuku poseboo zuam^nje nositi, javno se pnstiti in vsaj v^ak teden enkrat v „Glasu* objaviti, da se je apovedal, da se pokori, kakor je to storil ,GIasov" jaoak. in di nas nasprotniki njihovo poll-tiko opravicujejo, kri6jo na ves gias: „Vera je v ne-tramost;u,
Tedajk%k vera je vnevarnosti, oaa vsrakatero je sam bozjr sinueil in jej zagotovii vecni ob^tij. Nijsmo poklicaai, da bi verska vpr.»sanja razpravljaii, mi to puaiiioo ooim, kateri so za to pj^tavljeni, ampak t^-bko 61 vendar drzoemo re^i, da K"istu^ova vera ne more nikoli btti v nevarnosti in da tisti, ki to govori, mm gresi zoper boajo>previdnosfc.
Cndno je na vsak na&n, da tist>f ki danes trde, du kat. verii bftdfi «* ,^«kct ob#taJ«f jutre to oporekajo z besedami: wveraje v nev.-.rnostift»-Nevera, ampak vse kaj druze^je v n^amo|ti,za tUuqvske nredpia-vice gre nekaterun gospoctn n, a teh stanovslph, pred-pravic nij poziiftl oak Izvelidar. Zakaj se nasi nasprotniki ne barnjejo z udoptom v ztroa\jn poateniro oro&jem? Z^kaj ne povedo naraVnost za kaj jim gre? Mi smo odlocno m odkritosrcua izpovedali svoje n«;mre.
Rekli smo in re^eino, da- hoce:ao ljudst/o dulevao, res ti iz krerapljev vsih sebicoe2evt boaisi burokratov, hinavcev itd., nikakor pa mu vero vzeti. Doka^ite nam le z enitn sludajem, (U smo mi pn ljudstvu ue-pekornost do bozj^h P driavnih postav ucili. Zakaj ne recete naravao**, da V;>m je preteSko pustitt ko-mindo? .Tudi mi boaerao zed.nje.no StovefUjo*, pravite ubogemu ijudstvu. Ah Vase zanjke so preredko pie-tone za sedajne case. N;se ljudstvo je se pra.v malo misiilo, a na§i nasprotniki ga uo6ejo zbudtti k mi-sljenju, marvec se groze 6ez So^aoe in jim pravijo prenapetuezi (glej TonkUjevo pismo Narodovemunad* uredmku) in zakaj vse to, ker ljuditvu resn;co pravi-mo in mu ne zakrivarao gnjilob, katere se nahajajo pri stauovib, v drzavi itd.
Narod sain je zdaj za6ol misliti, podocea po svojih pravih prij^teljiU in bode koj zapazil abotuost Va.-Sih dveh nasprotnib izjav: n) Z drzavnopravno opozi-cijo, katere organ jo „Vaterland,tt list, ki je Slovoncem oaravoost nasproten, kakpr smo dokazali cVno oa be* Iem v zadnji stev., hoditi „(lurcU dick und diinn4, b) pa za zedinjeno Slovenijo delati. Kako bo to slo «er-klaret mir dieses Rathsel der Natur.- To je ocividno pise uze 1. 1871. „Slov. Narol*, (tistikrat .bil jef kakor smo dokazali, dr. Tonkli, dopisnik „Narodov^) ko zavraca „Vaterlanda" zarad izjave, katero smo citirali v zadnjem listu, da 'je ulanek v vVaterlandtltt proti nam Slovencera pisan. To nij resnica, da kaj tacega (zedinjena Slovenija) nij nobenema v glavo padlo. N»-robe pri nas Stove icth he piznamo nobenega narod-nega zastopmka, ki bi si federalizem tako domisljal, da samo Kranjsko kako avtonomij'3 dobt. dve tretjin'i nasega naro.da pa bi se pripustile  mijorizovanji   sta-
godejno pobozanje. Na potu ga spremljijo arena ma* terina voscila, iko se bode vrnila, bo v^elej naSla od-prte roke, prijazen objem, i ljabezniv smehljaj. Nasla bo skrbno mater, ki jo bo i/.prasevala, ki bo 'opazo-vala vsako njeno misel; ki bo izbirala primerne prjateljice. I taka devojkv bo zivela zdrava na dusi i telesu. Ona se bo naucila o dpi rati svoje sree, drugim pomagati, rntsiitt za druge; privalila se bo pra-vemu dqmacetnu zivenjo, pokleknila bo vsak veder z materjo, z bratci, se sestricami, i tako se bo pndru-zda z njimi v nekakosno zvezo neodvezljive ljabezni.
Ko je devojka prisla d > te stop*nje, ona je uie na pravi poti, iu naj se dekleta omo2e ali ne, bQ njih poktic ravuo tako velik i tiLaven, kakor. pohleven i skrit. Ona, kakor 2ena bode morala ljubiti, trpeti, naviluSevati, tolaziti, ua njo bide priSel najveci del vsakdaujega varstva i dela; ona bode tedaj potrebo-vala gibenosti veckrat tali pogama. 01 ienakega Bptda se zahteva nezaost, dobroto i ljubeznjivost*) 2enskam se ne bo odpastila n;ti nejevolja, niti trma; toda zabtevala se bo od njih popolnost To vse tedaj bodo morala bitt i storiti, i materam je dano, da svoje Were pndejo do vsega tega.
Naj preje navadimo je poslnSati glas vesti; dajmo jim dobrega gosjpodarja, zanesljivega cuvaja, kateri je ne bo nikedar zapastil. Vest je \avuo velikanska mac na§ega notranjega glasn, ona je prava prica od Bogar, ki goVori vnas, i proti nam. Ouim, ki vesti ne poznajo, je oeznano tadi moralao zivenje, i nikedar jim > ne bo Io njih dolzaosti svete.
1      Ko- je vest na§e devojke vzbnjena, ona im<. var-. nega vodrtelja; i no tem jo iehko bolje iz davljaye Q-pazujemo i jej pripustimo 'tndi ve6 svobode.   1 to, jaz .
zapustf,
dob^.kakor no navadiy matere bW
• •      *) Shakespearb piae o ienskah:   ^Statka Ija^eznjivost i na kpoU n|enega livota bn zmagala mojo sree t                  P19« .
jerskih, koroskih Neracev in priraorskih Italrjanov. No-ben poSten slovenski list si ne sme ripati zagovajati t nasem naroda Vaterlandov eeparatizem.
nNa§i narodni poslanci so vsi pod tern programom izvoljeni, katerega prva tocka je zedinjerta Sloveoija. Ce bi pa katen poalanec na skrjvaj igral s rVater-landom* pod eno bdejb, tira on nepo$teoi posel in mi mu obljubirao, t sti dan veljavo v narodu Szpodkopa-vati za&eti, katfar-bo predrznost imel izdajalstvo na-rodnega programa pokazati. „Tako Narod 1. 1871., ko so bili nasi scdajm pravnarji z* njim posebuo zado-voljnl. Kako pa zdaj re5i stoje? Ali nij bi! nNaro-dov»S sum opravicen ?
Da, da zi nos ste nas hoteli polagoma voditi, ali ko ste videli, da to vendar ne gre, napeli ste vse do-pnSdene in nedopn§Lene, poStene in nepo&ene sile proti nam. Ali pvepozno, Ijudstvo Vas spoznava in kaj bi Vas ne? 13 let ste ga sami navduSevali za zedinjeno Sibvenijo, katera obseza ves slovenski program, zdaj pa, ko Be Vum dozdeva, da jo bulj$i. pod Vaterlando-vim krilom za Vase stanovske interesse (ne za vcro), zdaj ko je uevarnost najveca, popustiit ste to politiko uclti. Ali se he pravi to narod deraoralizovati ? Za-gotovljamo Vas, da Ijudstvo, Le bi se Yam posreeilo pfpvariti je, bo otrpnelo za larodho klejo in pustilo a lusoma todi Vas na cedrla, rairh6 Laka|e nnrodnega propada in ne brigaje so za nip'vfe$ nego za matori-jalne increase.
Vsak hip nova programo kovati, in stare v naroda uteldsen* program© spremfojaH, nedolocnost kazati !juda',vu, to je jako nevarna red.
Ceatito duBOtsiro, katero zdaj proti' nam pri vsaki prihki in tndi na ieiii nsrodr podpihuje, naj poiaisli, da njegov poklic nij politika, posebuo pa nij dobrO; da se tarn, kder h*i te& le b>zj% beseda Iju-bezoi in sprave, pri'tiga sorr.ifttvo. N; & kmee sam uze zoa fcciti politiko od. vero in"prej a-i pozneje Vam bode zamenl oniin gospodoro, ki se svojim obnasa-njem dieijo pregovor: Quol licet Jovi, non beet bovi. Slabi vzgledt deinoralizujejo in slisi se uze kmeta go* voriti, nce gospoda ne bo konec, tudi mena ceu. Verba doeenf, exempla trahuut,
Tedaj dragi pseudo-bontelji edino le zn uarodovo blagostanje, vidite, Vnie Ludno vedenja dovelo nas je, da smo so bolje fco ke Jaj poprijeli naSoga starega pro-grama: otvoboJiti narod vsake pijftvke, katere sesajo na njegovem truplti, omika'i g i, da sp >zaa vse poli-ticne teinje, navduJovati ga za vse dobro in lepo, za duSevni in gmotni uapred-k i;i za edino politicno idejo zedinjeno Slovenijo, brez katere nij resitve za mill nas n.t oJ.
Ako bo na« krast narod ivoj 6ez vse Ijubil, delal todi po svoji modi za blagistanjo in dosledno za 6vojo neodvisnost (ste tazutneli: neodvisnost!), ako bo davoljo, omikan, Vas ho iz pravega 8tallica opazoval tar locil grosn-i o?oba, poirrzeuo onim s'abo^tim clo-veikim' ol svete stvari, katero morda nevreino za-atopa, in dalje, ako bo svoboden, nzival bo sad do-mo jibja svobodno, svobodno uporab.l sad omike, bo-disi v duSemem, bodisi v gmitneoi ob^irn, postal ba on cloyek v pravem pomenu besede. A kdor se temu nasemu naraeuu ustavljit, ne izpokuje bozje zapovedi: nl^jubi »vojei* blizoegrt, kakor samega sebe.4 Predno sklenemo   to   premisljcvanje,   Vas   moremo   popra-
§aLi, ce ste y stanu tajiti, da so to popolnoma krist-janska nacela in 6e se nijsmo mi zmerom po teh kristjanskib nacelih vedli? Dokaztfe nam s fakti, da 8mq nejevernezi, pa ne z babanjami, s f »kti vam pra-vimo, ^oka^ite, da narod proti kat, veri hnjskarao. da ga ne^ol^ornost uc;mo proti bogu in proti postavi; ue vse to javno dokazete, kakor swo mi Vam nektere re6i z dokumeuti dokazali, po tern radi pripognemo svojo glavo.   Pa tega ne boste, ker ne morete.    .
Mi smo Vam nasprotno prav dostikrat z doku-menti dokazali in Vam se lebko dokazemo, da ste se prav dosti lagali glede nas, da ste nas obrekovali, da ste nemir sejali mej slovenskim narodom na Gnriskem.
Vse to smo Vam tudi se enkrat dokazali. In da nam ne ko treba Vam oditati marsikaj, za kar nas nijste tozili, Vam svetujemo: Ne lagajte se in ne o-brekujte, ne ekskomunicirajte nas, ker do tega nijmate pravice, ne preiskujte na§ib arc, naSih vesti, ker vsak je bogu samemu odgovoren za svoje misli in svoje de-janja. Ge pa boLete po taki poti nadaljevuti srecno potl Mi se bomo znali braniti,. nam v Last, Vam pa goto?o v noeastl
Vi sami ste rekli, da so naSa pota loueua, vi ste nam napovedali vojsko, vojska »ua§e mnogo Lasa tru-j.iti; a pravica mora zmagati, ker pravica jo bogu Jjuba.   Ce pa hocete mir, ga bomo mi gutovo vescli.
mistim^ nij m ylma kox\»U O ia bo mej tern stopiia in j svet, bo opizevala vsako zad.-^tnje, in spoznala, kar je dobro i slabo i tako si bo stvarjala znacaj. Njena dnSa pa se bo takrati odprla, tukrat stoprv se bo oresnobila, bo jela dnvati sama nad soboj ter hi Bpozoavala svoje dolznnst% Dakli^iua inteiligencija Se hitro vzbudi, i jaz ne bi vedela za nobeuo njeno sta-rost, v koji ne bi inatere potrebjvala. Dal m-iti naj se nikedar prevec no zanasa na dob^r h5erin znac ij, ona naj vselej paai na vaako njeno dejaaje i govor-jenje; i nobena hcerina skrivnost jej ne sme ostati neznanju Ona dusa, ki *e zmerom bojnje i ki. ranje-tu is^e zdraviU v narociji svoje inatere, je nekaj vzv senega!
Zakoa bo naravui, akoro potrebiti koaec deklic-nega odgojevanja.
V kajeor&m podobl pa se zakon Lesto predstavlja r domi^lijah na^ dekkt? Ma*»ere sokrive, da vecina deklet si dela krivo uaneuje.o zakonu. Zafcaj jih mjso dragace odgojde?
Dekli6in zakon bo pred vsem nekakorfina Oman-cipaeija, nobena odv.sooat ve^, dalje j? zakon n?kako sredatyo, da bo bisa ohranu
Ali one ..dakle^ katero je odgojen» po aravuib pra-vilib, i po.preje uze nayedenem naiinn, oqo bo preje mislilo na svojo neamerjo&o diiSo»J se le ;po tern na svoj xemeljski nam^n, na zakon. Dek!ici je zoana, da svoj pribodoji natnen bode lep a'i sicer ob'enem tudi
Beseda je bila res ^eii^astoa,!, Zb^#e^ odliiSuega ob5instva iz, njerta^^^ju^Ms/ ' inh krajev, ostah so bQir.4B^0&i/?^osa4n«l!lv.4^;) programa so se prec«j dobrb vrSiifei pdsenno" dtyftrtf _. igrali na§i diletantje Salbigro: wMutec«*. V pirvi-vrsti se jo odlikovala gospodidna Golja,- predstavljajev y>M<& jako naravno i na ob^no pobvalo; gosp. udifelj Coptje; ttTrde2a* prav dobro predstayjjai, mirenski va§$aji[(;g, Floreain je oil svoji nalogi kot iriesthi zdravnik ppp.ol-noma kos; zadovoljui smo bili tudi z Mimico, MiitceJI i Francetom.                                  .                           !
Deklamovalke »Povodne deklice"* gospodifine1 HauV sner-jeve mi nij treba posebno omonjati, ker otia-kakoi po navadi je tuli zdaj nas se svojo milo besedo in do-padljivo mimiko razveselila,                                        t>
Dalje Brno imeli p iliko Bpoznavati novegagovorni* ka na nasem odru, bil je ta g. Pavleti& iz Bnpe.. Go* vor, kojegaje sam, a dobro zlo§il, je bil m sedajnd;o> talnicne razmere jako pr.meren. Z domaSo teWeljiw besedo nam jo d >kazov»l, kako bi oitalnica' latiko na-prcdovala i cvetela, kako bi si napravili lepo bukv«^t|»U co i. t. d. — Bog daj da bi bo vresnifrli njegpvi na-» sveti —
Petjo, ako pomisiimo, da je bilo le mato el^aSenJ'l Se te vcasiii neredoe, moramo pritrditi da je bilb dowti dobro, Teska peseu; nDomovina mill kroj4 je dbee'do-padala, ploskalo se je pa posebno nLovskiu, kojo.i& moraii ponavljati Hva'a-komiulivalugre,DovolifcQ,,nJji«t(
tezaven; da bode p>kucana k vciikim doUnostim i te?.ki odgovomosti. To vsa bode fve»lelai,i se ne-bo tistra^i, ko se jej pribhza ca?, ,ka<lar se bo m'»raja omoijti. $aj je bila uie davno pripravljeaa, pbdalUa je uie preje b'.agost i tezave zakiua. 1 ako ba dekle v zakon stopilo z dobro odprlimi occni, te nij .vec" bati/da ne bo dobra zeoa, Ijabeanjiva matt i skrbaa Tgditetjica svojej dru^ini.                                    «.l.u
V Qortol 17. sept, - Je li j »s*»nsko deievoo vr«»m-» kriva, ali kab, da je pri nas v Gorici vse tak«* tib-in riirno, ah morda bojazen Ji'ed azijatsko botezmjo katera se od vseh straoij bl«2art
ICo je Slo za voliive mestt^ga zastopa. sti sibii. tukaj^ia italijannka lUta u^o mwecc poprej v lasdi ;n pov^ol se je le o tern besedo .'do in pndkalo, Zltj imamo voliti za par tednov dr.Hvno poslance, in skovi nikco en ne gane. Sam) dtintjski li&ti in pa trzaSk.i tetk:a nTriesterZeitungu drezaj) uekoliko, morda pri^ za to, da bi pozvedeli, kaj nasi itatijanski liberalci n klerikalci nam^ravajo. V teh In till smo brali uze mac* go imen kandidatov, a ker je mnogo poklinanih, pal) trije se imajo izvoliti, je Seinbrano tefiko sodiei, kater so prav za prav kandidati t<», kateri uue stranke. Mej drugimi smo brali tri aristokraticua imena, katera ue* kako po vladi di$e: grof France Coronini, doz. glavar, grof Karol Cotoami g<)ri$ki zapan, in baron Cabce konzul, alt kaj tacega v daljui Kim. Nu, de bod.) tak<) volili, po tern bodo nasi ita'ijani lebko stimani, ker bodo tako „noble" zastopani na Duaaji.
Se druga mena kandidatov so dr. Pajor, dr. Doliac, predtedmk'ffCircolo cattolico" in v tej druzbi tudi neko visoko 6astito ime; tudi o dru. Deperis-u in baronu Tacco-je uze menda nekdo sanjal; pa, kakor refcno prave agitacije Se nij in do zdaj nij tudi niti „lsonzoa niti „L'Euo del Litoralea svojib: k.-.ndi-datov priobcil. Zatorej potrpimo in ne kazirao tako ouitno svoje rad'>vedaosti.
Zdravstvene razmere so v Gorici zdaj zadosta u-godne, 0 kozah, katere so se bile pri nas skoro vgnjezdile, se sicer so ne more reel, da so uze popol-nem nebale, vendar se bolje po redktma prikazujejo in to najrajse v nesnaznih hilab. V Rabntis&i in pod Turnom so menda najveu Jrtev pobrale. Na koleri nij v Gorici se nikdo zbolel; pic pa se je prikazila ta sovra^nica uze v bliznjib Biljah, kder sta menda dva na njej umrla. (Pravijo, da nij bila prava kolera.) Da bi je le tie bilo k nam, saj nam ne manjka drugih teiav in nad log.
Vojaki", s<> se od pjstojnskili vaj vrnili v na§e raesto, katero j >, v?led tega zopet nokoliko o^ivelo. Mesto brez vqjakov in dijakov je zares nirtvo in dol-gocasno. Zdaj bomo vsaj goib) veckrat slisali. — Od kar se je politiski prepir zanesel tudi v nase socijalno J5ivenje, ue ve Slovenec, kam bi se djal v Gorici, ke-*| dar ima kako prosto tiro. Oitalnica je navadno prazna, nikdar nobene besede ali kakorsne si bodi vesehce; sama saniicna suhoparna politikarija.
Kedar je pest mladih v br.ilni sobi, prestevajo, kobkokrat se izrazi BpernMn^ infamai laznjivec In o-brekivalec" ali pa ^blatovci". v ^Glasu" in v BNovr-cahtt ponavljijo; kedar so trije stari skupaj pa obra-cajo oci v svi ti jezi, da jtm ni'aii ne dajo mint in da jih v svojih organib tako dobro oStevajo. TuHi keglji in krogle na biljardu bodo kmato zmrznile. Vse-ga tega je kriva obola nctaktnost — cigava? gotovo nikdo ne ugane.          _________
VMiriiem 15. septembra. - Po dolgem, sladkem po5i(ku nam je oapravila naia ditalnica zopet lepo m kratkocaano veselico. Da se nij to.iko 6asa oglasila kriVe so tukajSne razmere, kajti gleda se pr<*ve6 na o-soboostt in^ne na stvar samo - na napredukfiitalnice*, Od tod izvira mrzenje in antipitiji enega do dmzega; zauipanja je pretnalo, vsak bi rul ukazoval, a delal raa-lpkedd, — ne misle, da ne Bkoiaiudou, ampak zditno del{>vtuie dela cast' cltaluicnemi udu in koristi dru« fttvn,                                                      ^
Niadejamo se, da v(Seraj§na beseda' je vseporavna-1p, da si smemo zopet bratsko roko poduti in \zloLno delati v edmi namea citalnice: ljudstvowsestransko o»
mitoitwtir' ° -     ¦                          "v 4"    "'""•"
r*Lem 2eljo, da bi te rodoljubni gasp. u6<telj, ie bolje, p»trudil, - a da bi g-»jili gg. p*vei ve6 ljubezni 4o" petja, saj je to glavni i prvi del vsake veselice.
Po besedi je bda skupna vederja, i tu srao imell' prdiko, slisati dobro ubrano petje i kako napittiicW ^
A duj'o: kaj se; ui§i .aranzdrji4^ vide d«ne>(»biw ra cvot domaeo i ludi zunajne mtadine, kojo so ve^|)(* po-o >rbele, improvizirhH so nam hipoma plop*, % iz;^r,<j, stno gidlto. Sukali smo so prav vosolo do rane ure. t-
g.itlito. sukali smo so prav ' i)a ue v kratkem zopet vidimol
Iz Sela 9. sept.   [Izv dop.]   Castfiki no:,toW p'6-' trfboi, pou'bnn nam prostiirt kmeiomt obzulbviiH mht • da mt se prom do brlgamo ssauje in fte oslo  sisimhttQ jemo narodnjttke,   ki se ia. blagor naroda tmdUb1 in zrtujejo 6m in denar.   Misliti moremo, da cainlHi §o.t nam prava metla, ki pometa prah iz StarJet zapraftefti^. kotev, in izvirek mnngovrstuega podukft; v njib naha-j>imo veckrat pomenljtve besede,  ki se cloveku' V nw vkoreninijo, da so vselej n«nje spo.ninjH in opitrf1 vse zivo dni, na pr. v nekt stev. vSodeH sem ditab bfsedv; ,Le tisti  piravo zadene,   kdor je v boju  dalaleo itd,ii. tedaj ce je clovek v boju sreen (delalen)   treb
....                    ...... -----.. .       ' * -jih \
in: v
w..„„ . .^..........__r_____, r______kmdt_____
denic. kedar se mu mkda kri nekoliko poto,'- v' v«A-kern svojem   stanjt delaleu   nostati^ to je. mi* ks^et^vta ' moremo biti delafni v. napredku kmetiJBtxa,   nas etyfr* je najimenitnejsi,  najsreunejsi,  ako se ga pray b'tik^.,-. kakor novejSa doba tirja; vsegatega pa brjaz ktoetljs^ listov in redoeg'i poluka ne dOicSemb;    '                   N
Zraven tega, kakor gor receno, poti^bnO nam je. iz casnikov nekoliko pozvadni ia pjzaati ..kak^' stt po-^v svetu godi, da bomo boljo veddi kde in kodaj n&s.ce* velj cibci, in da bomo mogli preudarjati; kaj nam je. storiti, da si oponv>rem*: Tndi mi moramo biti mali, puUtjiarji. Saj politikovatt nij toliko' (ezavno, kakor se vidi v 34. St. ^Glasa' v dr. Tooftlrjevem pttdaiieib. Jaz ki sem so komaj abfwedmka dobro naaCif; poznahi
na pr. dr. T.....evos visoko politiko;; ona jo tako j««nayr
da lebko v-ak kmc«ki MGla?ovectt, ali JSotait.-ni*.-: vidi, da ^Gorica'* ima presneto slabo vorsko ppdlago^. . ako se drfci dr. Tonkbjeve politike; on pravi, da se je s cerkvijo zlozif/to je, foikor da bi*hotel posAema|j Napoleona III politika; Napoleon se je jezuttbnv ;prt-kupil, da m* francoski. narod popolnoma podjafmilj* Nap, je obracal, bog je pa obrnil..
Jez menim, da stvarnik  gleda najvefi   na: dobrf)-:/ dejanje, tega nrfj'nas uce nasi dubovni pastirji,  ubgfoiv kor pa naj ne' uganjajo z vero  politike.    Ce  g,,*,.,, hocejo sv. apo^t, vero po casuikih . Siriti; bodo"».jJJ" bolje stordi,   ako pu«e: vsa drttga geslrfj'm-se pojjrU    , mejo edino kr&tkeg* programj in gesla^' «Va«6f a«,  i omiko,* kajti jaz Vidim> da iz omika se l6tnitorBF^4j'tA' doBeci b^dsi ljubezen do boga, «po5tovanje;4o;.^sasp^ in do drazifel'predpostavljendi.in tali svobpda 8« .nw;; sama ponndii^lto bodemo zreb, omikaiii; hm  9W%^'A. bdmo^4ii ^b^i   kmetje le ^^^m^E^hnf bicneiev;   teabili nas bodo drug* -ptaisWi^ttlW-lg^ nas doifedal,. 1Jtia§e dra2binske:izadev«i bo'do 1aidi'«ine»r«r rom slabsla >iu n «5a nravnost bo pe8ala,-prap?r;rse.b<idOi.nt. mno^ili, mi ^ropaderao in bomo sa.vecji Bu2nij,>kal$r;$Il, smo bill do zdaj.   Zatorej. pa tisti no,more biti gajL ,., prijatelj, ki ne pbdpiSe  kratkega prograjna;   vse sA -omlki^ier, kar bi bil kmalo pozabil;5 tadV? naMdnos*rJ se z^more. razvijati le po omiki;
i j rrrn   c :                        ' ^
Politicni pregled,  -
Direktne;Volitve so tedaj u2e fazpisaDiQ; vrSSK^ sebddopovsniavsftysldh krou.ovinab skoro^v^i
kronovini na druge dneve in sicer od 9. do 30. oktobra; skoro cell mesec bode tedaj trajala volilna agitacya in borba v Cislajtaniji.. Pri nas na Go-risTeem se bodo volitve tako-le vrsHe:
I.  9. oktobra bodo volile vse obcine goriske grofije volilne moze; volilni mozje okraja Ajdov-skega, GoriSkega in Kanalskega volijo v Gorici, TolminskegamCirkyanL>ega okraja v Tolminu. Bov-slega okraja v Bovcu, Komenskega in Sezanskega okraja pa v Sezaui vsi sknp 1 poslanca dne 15. oktobra. Ravno isti dan voli vse malo posestvo furlansko v Gradis&i 1 poslanca.
II.  Sledeca raesta in trgi volijo 18. oktobra in sicw vsako mesto in trg doma 1 poslanca: Go-ricsr, Krmin, GradiSce, Cervinjau, Monfalkon, Oglej, Grado, Tolrojn, Bovec, Kobarid, Kanal, Ajdovstina, Solatia*
III.  Trgovska zboruica voli tudi z mesti in trgi, pa Se le 19, oktobra.
IV.  Veliki posestniki colegrofije goriske volijo 23. oktobra v Gorici 1 poslanca.
Mi ne bomo tnkaj govorili o vaznostt teh vo-litev, saj sino uze nmogo pisali, samo toliko pripo-roeamo iiasim slovenskim prvotnim volilcem, da se ne dajo prevariti in da volijo samo take volilne moze, kateri so zna&yui in razuinni, da se ne bodo dali zlorabiti ne po vladi ne po nazadnjaski stranki; kmetjenaj volijo same kmeteinrodoijabne posestnike za volilne moze, tako je*njim najbolje castno in pri-memo, ker kmet najboljse pozna reve in tezave svojega stanu. Vsacega volilnega moza pa naj dobro pre-tehtajo in naj se I njira posvetujejo predno ga volijo.
TJstavoverni listi so sicer zadovoljni, da so volitve razpisane, vendar pa se boje, da pridejo <5ehi T drz. zbor in da zgube' vecino, v katerem* sluCaju, pravijo, je zgubljen ves na§ mnogoleini trud. Eer je Chabrus poginil, bo tndi pri volitvah tezavna in uatavoverni veliko-nemSki list „Deutsche Zeitung" bode menda uze pred volitvami jenjal izhajati. Slabo znainenjo na ustavoveraem obnebji.
.. Na Oeskem zddj izbaja brosura za brosnro po* sebno pozornost je zbndila brosura barona Helferta, nekdajnega drzavnega tajnika; ta brosura zagovarja cesko pravo, pa ob enem svetuje Cehom, da bi prisli v drz. zbor. Vecina cesirih listov pa odgo-varja, da Cehi nijmajcfkaj iskati na Dunaji. Mogoce je, da Cehi to le is politike pisejo, da bi ustavo-veree prevarili. Na Ceskem in zadnji cas tudi na Poflskem gre federalistom se precej dobro, ngodno znamenje je to, da so zadnji cas Rusini tudi vladi nasprotni in federalist! postali.
„Slovenski Narod" je v enem zadnjih listov priivesel ftanek, v katerem je Lestital in zahvalil se vrlemu Makancn vimenn nasega naroda za izvrstni govor v saboru, v katerem govorn je omenil cast-no nas Slovencev in jugoslovanske solidarnosti. Tudi mi eestitamo vrlemu boritelju za jugoslovansko idejo in nas veseli, dajeMakanec osnoval stranko, katera vezo nas Slovence s Hrvatskim bratom. Nagodba Ogrsko-Hrvatska je postala faktnm in vsled te na-godbe dobi Brvatska narodno vlado. Ministerstvo je Malo novega bana mej hrvatsko aristokracijo; ponujaloje banstvo KuseviSu, grofn Pejacevien in grofu Jankoricu, pa tem tremij se je grozdje pre-kiselo zdelo (znamenje, da ne verujejo na niir), in vlada je bila prisiljena na banski stol posesti Ma-zuranifo, nekdajnega hrvatskega kancelarja in zmer-nega narodnjaka.
Zdaj imajo tedaj Hrvatje svojo vlado in sabor pretresuje finandne zadeve, pa tudi vprasanje zarad uoiverze; doticnemu odseku predseduje izvrstni na-rodnjak BaCki.
^ Italijanski kralj se je v torek ponoci peljal skozl:GoHco na.Dunaj, uze na avstryski meji so ga avstrijski generali sprejeli; v Gorici ga je na ko-lodvoru eakala castna kompanija z godbo in veliko ljudstva, katero je pri krayevem pribodu krifialo »Evviva*, zarad cesar so zaceli vcjaki in 2endarmi po ljudstvu mabati in bi se bila kmaio zacela ra-buka; Na Dunaji napravljajo kralj»i v^like sloves-nosti, staro sovra^tvo spremenilo se je v prijatelj-stvo, za koliko casa, bo skusnja kazala. Na vsak nafiin se dandenes veS cudpfcv godi, nego v starem testamentu.    j.- ;  .   ¦¦
Na Spanjskem so bili  zopet Karlisti tepeni,
pa mocno; Casteiar je zdaj popolen diktator, ker se je skupscma razsla.
Francoska postane te dni popolnoma svobodna, ker zadnji nem§ki vojaki zapuSeajo francosko delelo in ker je Francoska placala Nemski vso vojskino odSkodnino. Nemski cesar je ponnjal Thiorsu visoki red; katerega nij hotel sprejeti.
Mej Avstrijsko iu Srbsko je zafelo po zastanku kneza Milana na Dunaji veliko prijateljstvo. Ne vemo kam to pelje! Prijdtelji smo zdaj z vsem svetom, dokler se iz prijateijev ne lzcimijo sovra2-niki.   Uganka: Wer ist der Gefoppte?
Rnzne vesti.
i Viktor KMM«eM kralj italjanski sd je peljal v torek poooi't ob 10VS ur-T skozi Gonco. V Kormuiu sta ga pozdravila v imenu ctsarjevoni FMLgrofThura Taxis, pa nas ukr. glavar baron Rechbacb namesta bolnega uameHtnika bar. Cescbi-ja. Okrog goriskega kolodvora je cakalo mnogo ljudstva; notri pa vojaSka godba in daatna kompauija. Ko je vlak pridrdal, se je okoli zagraje vse trio in mnogo jib je zaLelo upiti; BEvviva Vittorio Emanuele!u A to nij bi!o policiji po volji in ker nijso hoteh nasi ;italijani vtihniti, jeli so jih vojaki s pu^ami odginjati. Knvi i.i nekrivi so raarsikatero vjeli ia domov ne>li. Klobukov je tudi nekotiko ostnlo na bojiyci. Morda nij bilo demoiHtra-tivno upije na pravem mesto, — a gotovo se tndi ne more odobravati vnjaSko sile [pri taki priliki. Eo se je vlak odpeljal, j) nekoliko mladenitw na velikih Ri»jah prtstgalo 40 bengalicnib ognjev. Naj imajo svoje
(«rof Harol 47oronlul) se je oJpovedal svojej sluzbi kot zupan gonskega mesta. Uzroke ugibamo, — pa nam se nijso prav znani.
(KnHkoprtkvnuK.) Namestnij4tvent razglas zaradi pribodnjih drzavnozborskih volitvi, kateri je razveSeo po goriSkih ulicali, je sestavljcn samo v italijanskem in ntmskem jeziku, kakor bi ne bila Gorica srefli^ce slovensko-italijnnska deLele in bi nas ne zivelo tukaj tudi lepo stevilo Slovencev. Baron Cescbi hoce svoje prednike menda ho prekositi v spo§tovanji enakoprav-nosti.
(las Tr«tn) se nam pise 15. t. In. Mescan je ve-sel7 de se more ob nedeljah malo oddahniti in pre-zraciti, posebno kedar vro^iua tako pritiska kakor letos. NajrajSe napravimo trza5anje kak izlet na Kras, kder posebm nas Slovane najbolje veseli, da se je zacela narodna zavest tako lepo Siriti in koreniniti. Ce bog da in sreca juoaSka, bodo Krasevci pri prihodnjih volitvah zopet dejausko dokazali, da so pravi .rodoljnbni svubodnjuji io da tedaj ne marajo niti za vladne niti za pravn;-rske kandidate, ampak da bodo slusali klic, So6e, kattiia.jim pripcroca vrlega dr. Lavrica.
Toda o tem se nijsem namenil danes kaj veu pi-sati, ampak opozonti sem hotel n»§e kra§ke sosede na neko prav nevsecno in veliko neprilexnost, katera nad-leguje me§Lane, kedar koli ua Kras pnhajajo. Otroci in zlasti pastirji so zelo razvajeui, ker beraeijo na tako surpvi nacin in se za tujci zaganjajo, da morq vsacega buda nevulja zgrabiti, kogar nadlegujejo. Vderaj sem se peljal skozi Gorjansko kar se vsuje trumaotrok in uze bolje velikih fautov zakocijo, prosecih: dajte sold, d»jte sold. Takej nadlegajoci siii se elovek mora n-dati ia v resnici sem jim vse razdal, kolikor sem imel drob za. A ko njisem ve6 imel in sem jih zagotovljal, dav ne morem vec dati — odgovarjali so mi a kaiae-njem. Skv>de se ve, da se mi nij bilo bati, ker sta me urna konjica nugio odnesla. Pa kako se ustraSim, ko v Koranu izstqpim, ter zagledam, da so mi od zadej novo, drago kocijo na kri?, z nozem (fovcem) prere-zali, ko&jo, katero mi je prijatelj iz posebne pnjaz-nosti posodil. Kaj porece on-in kaj pravite vi k temu, kra§ki starsi iu pred vsem obcmski predstojniki in a-citelji/?
Ge hofiete, da vas bodo meseani radi obiskovaii in pri vas lepe denarce pnidali, pazite boljse ua svoje otroke in prepovejte ostro tako nedostojno in zelo nad-lezno beracijo, po kateri, ker je v resoici sramotoa, bodo s ca3oma tudi vasim otrokom vsi blagi cuti v prsib omrtveli. — Sole, dobre sole, kako silno ste potrebne!
». Vabed gg. ueiteljo k uciteljskemu sbodu due 2. oktobra t. 1. ob 10. uri zjut. v Werdenbersko Soisko poslopije pridevam v razpravo nasledojt toLki: 1. Sredstva v dosego io ohraoitev pazljivosti. ; 2. Kako se da pri ucencih utemeljitt §tovanj« in ljubezen do blizojega ter ubraniti sovraznosti in hu-dobnost? ^eleti je, da vsakdo vsaj eno to6ko pismeno razvije, ko bi to tudi ne imelo druge blagosti, nego da se  uditelj  vadi v spisevanji.   Kadejam   se, da se
tudi oni go3podje udeleze shoda, kutere m siedujikriit provazna domada opravila (? Gorici!) zadrzala. V Gorici 17. sept. 1873.
AVGUST LEBAN mp. prvosednik.
C«s. Andrej Winkler) c, k, namestnijStveni sve-tovalec in okr. glavar je 'nienovan za ivferenta v t-ko-n mtdno*administrativnjh §olbkih za«levah za Trrft, Istro in GoriSko. Usled tega izgabi tommski okraj iivrsfne-ga glavarj i, kateri je gore vsestran*ko uspv4no d loval. G. Winkler pa pride popolnem iz svoj>ganavadnega*de-lokroga in v#ajf kakor se nam po-edeva, «e prav na tako mesto, kakorsno njemu uaj bolje pristva. Sicer je sluzba nova iu kaze, da se uarnerava v naSem solskeiu nadzorijStvu zopet kaj i*preiiieniti. Do zdaj smo imeli in imamo za 'iorisko pri tukaj§njem c. k. dc/Vliuin Sol-sk-m svetovalstvu posebnega ekonomifrio-administra'iv-nega ref ren?a. Za naprej bo, kakor se vidi, en sam za ce!o 1'rimorsku; po tem takem dob:mo najbrze tudi em> samo d^zelno &oisko svetovalstvo. Vtada predisp »-nujf, Si> predno pozna mnsj-j doti6nih dezelnih zborov — vsaj oni tako pr«kimajo. Sicer je v ekmoiuiciu m oziru gotovo prav, da se tri ob'iastutje v eno zdruz jo, ~ ali je pa tudi v vseh drugib ozinii prav in basljivo, to je drugo vpraSanje, o katerem vtegnemo kaj sprega-vonti, ce bomo videli, da so vladine naratie res take.
(is •lovenckegu dtnjerja) Se nam pise, da so se v Mariboru staro- in mlado sloveuci sednili v kandida^.uri g. prof. Janka Pajka, izvratnega rodoljuba, neusta^lji-vega bohtelja in uconega mo^a; g. Pajk bode kaudidi-ral v kmetski volilni skupini M »ribor-Bistrica, Slovai.ji gradec in M.ir. uberg, v kateri skupini so u^tavoverci imcli uze zmago kakor z i svojo. Naj bi Slovenci pov-sod, kder je nevarnost, da zmagajo nemskutarji! izgled tajerskih Slovencev posnemali in se zedinili, ker dru-Sace se jim bodo Nemci smijali in jih smatra'i za politi-Loo nezrele. 25. letnicn odprave desetine se je skoro po vsem §tajer$kem praZuovala s kre^i in drugimi zabava mi in sloveinostimi.
<%viti tmt.) Neki, naiim policijskim orgonam, dobro zuani tat je vkradel sinoci okolo polnoLi pred kavar-no „Evn«pa- eno miziciv — nalozi si jo na > arae i hujd naprej. V gosposki ulici pred nkavaruo novo1* ga sreca pobcijska straza, i poprej ko ga ta opomiuja, polozi nii-zo na tla, ter strazniko zavrno, da nm je ukivzano, m'\-zo do tu priuesti, da naprej jo ne nese i ne sme ncsti. Med tem prepirom se z^iti potepuh iwglo poslovi, ter odide svojo miroo pot. Straza ga je potem prav pndno iskala, a bilo je -   prepozno.
Razpis.
Ysled  starc&iii$ki»g«i sklepa
od dne 28. avgusta 1873 podpisatto zupanst-vo razpisuje:
l. sluzbo fib^inske^a   tajnika z letno placo 80 manje 2 gold.
2. Sluzbo obdinske«:a sin^e z letno plaCo 90 gold.
Prosilci zelef-i prevzeti ti slu^bi naj po-loze laKtnorodiio pi sane se sprier vaii poilprle prosnje do SO. i. III. pri podpisanem zupanstvu.
Od tajnika se tudi zahteva, da dokaze svojo zrao^nost slovenskega, italijanskega in nemskega jezika v govoru in pisavi.
^upanstvo Zgonik na Krasu.
ANDBEJ GRUDEN mp.
zupan
#^
ALBIN SLITSCHER M
trgovec v LJUBLJANI,              ^
lift dunajski cesti, it 64                   0Wi
priporo^a svojo stacuuo                 jfff
za specerijsko  blago  in zeleznino;   dm j9k zalogo  najboljdih   vodnih in   cirkularnih ffi
1 zag za dile, deske in furnire, mnogovrst- *^ nib roCnih zag,  pil,    vlitih in iz pleha ~*rrr
1 emailiranih piskrov in vseh orodij za kuhinjo; zelezne prihranilneognjisea; pie-hate in grudelnaste peLi in kotle, koSnje
. ino slamerezne kose, lepo pozia&ne krize
> za grobe i. t. d.
|
Issdavate^j in odgovornx nrednik; YIKTOE DOLBNEO.   - Tiskar: PATERNOLLI v Gorici.