izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10 —. Mesečno K 3-50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoiu.
Št. 101.
Ljubljana, v torek 29. oktobra 1918, na dan svobode.
Uredništvo In upraviilštvo jc v „Zadružni tiskarni", Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
Leto I.
tirinajst sto let je trajal križev pot jugoslovanskega plemena, vsako stoletje bridka postaja polna žalosti in trpljenja. Od postaje do postaje nas je tiral nemški meč. Nemški graščak nas je vklenil v tlačanske verige na severu, turško nasilje nam je zabadalo trnje v glavo na jugu; na vzhodu nas je držala za levico plemenitaška okrutnost Ogrov, za desnico nas so stiskali oholi Lahi. Tako zvezane so nas teptali, suvali in pehali od postaje do postaje, dokler nas niso pripeljali na strmo Kalvarijo krvave svetovne vojske in dali izpiti izžetemu in onemoglemu telesu zadnje kupe grenkega žolča.
Onemoglo telo pa ni umrlo. V otrple ude se je vrnilo 'novo življenje, ker je narodovo telo prevzel in prevel živi in krepki duh vse oživljajoče demokracije, duh svobode. Na vrhu Kalvarije je jugoslovanski rod iztegnil svoje udč in glej — bili so močni in krepki kakor nikdar prej! Stoletne verige so odpadle, razbito je ležalo
pepelni dan ni dan več Tvoj, Tvoj je — vstajenja dan!
pod križem fevdalno okovje, strti in uničeni so ležali sovražniki in zatiralci pod križem. Jugoslovanski rod je stopil s križa, da vzame sam v roke gospodarstvo nad seboj, da si sam uredi svoj dom, na svoji zemlji svoj gospod, prost med prostimi, enak med enakimi, brat med brati.
Svoboda moderne demokracije je vlila v jugoslovanstvo novo življenje in mu dala novih močij in svežih sil — izkažimo in pokažimo se vredne te velike ideje. Ne pozabimo glavnega nauka prave demokracije, ki je izročila vso oblast v roke ljudstva in katere temeljno načelo se glasi: ljubezen, enakopravnost, bratstvo — da se dvigne tudi naš rod na naj višjo stopinjo človeške kulture.
Osvobodila nas ni surova sila pesti; skinil nam je okove čut človečanstva. Ne bomo krepki in srečni, če ne bo v nas duha človečanstva, In brez človečanstva naš vek ne bo slaven.
demokracija!
, Naš dan.
Današnja manifestacija. Manifestacijo, ki se vrši danes v Ljubljani, prireja posebni mani-festačni odbor. Napačno bi bilo, ako bi se mogoče sklepalo, da je to manifestacijo priredil Narodni svet. Narodni svet zahteva od slovenskega prebivalstva, da se zaveda važnosti in resnosti sedanje dobe. Manifestacija mora biti dostojna. Nedostojen bi bil vsak izgred. Nedostojno bi bilo, ako bi se javne ali zasebne naprave poškodovale. Slovensko prebivalstvo naj se zaveda, da je vse javno premoženje, premično in nepremično, ki se nahaja na naših tleh, last našega naroda in da bi vsaka poškodba zmanjšala slovensko premoženje.
Policija je narodna. Danes nosijo redarji narodne kokarde in rediteljske znake manifesta-cijskega odbora in so podrejeni narodnemu odboru in ne več dosedanjemu policijskemu ravnateljstvu.
Služba narodne straže je ves dan in ne le med časom sprevoda po mestu in predmestjih permanentna. Patrulje narodne straže bodo hodile ves dan in tudi po. noči ter skrbele za red in mir. Policija je podrejena narodnemu odboru in sc mora vsakdo rediteljem in redarjem pokoriti — brezpogojno.
Vzpored slavnosti.
Ob 6. uri vjutro: budnica (igrale bodo godbe iz Trbovelj, - Zidanega mostu in Višnje-gore).
Ob 8. uri vjutro: reditelji se zbero na dvorišču pri „Slonu“.
Ob pol 9. uri dopoldne: ljudskošolska mladina je že zbrana v svojih šolah; telovadci (Sokoli in Orli) se zbirajo na Dunajski cesti; godbe: ena pred kavarno „Evropa“, druga pred „Slonom“, tretja pred „Narodnim domom“; predstavitelji „Narodnega sveta“, političnih strank i. dr. pred „Slonom*; ženstvo v narodnih nošah pred „Domovino“; gostje (Čehi, Rusi, Italijani i. dr.) v Gajevi ulici, blizu prve državne gimnazije; pevci pred „Slonom“; okoličani (na vozovih) na stavbišču-pred „Slonom“; strokovna, kulturna in politična društva na Franc Jožefovi cesti; ostalo občinstvo na Bleivveisovi cesti pred „Narodnim domom“.
Ob 9. uri dopoldne se začne premikati sprevod, ki pojde po Dunajski cesti, mimo južnega kolodvora, po Resljevi cesti, čez Jubilejni most, mimo Mestnega doma, Pred škofijo, čez Mestni in Stari trg, Št. Jakobski most, po Cojzovi in Emonski cesti, čez Valvazorjev trg, po Vegovi ulici pred deželni dvorec, čez Kongresni trg, po Wolfovi ulici, mimo Prešernovega spomenika, po Prešernovi ulici do „Slona".
Popoldne ob pol 3. uri (do 6. ure zvečer) ljudska predstava v „Narodnem gledišču“ (A. Ji-raskova „Laterna“).
Ob 3. uri popoldne: jugoslovanska veselica na vrtu in v vseh prostorih „Uniona*.
Ob 8. uri zvečer: slavnostna predstava v „Narodnem gledišču.“
Bodočnost Trsta.
„Grazer Montags-Zeitung“ poroča z Dunaja: „Od popolnoma zanesljive strani je vaš dopisnik zvedel, da se je dr. Trumbič v imenu Hvratov dogovoril z italijansko vlado: Istra s Trstom in obrežjem do rta Salvore (seveda vštevši Koper, Izolo in Piran) se priklopi italijanskemu kraljestvu, enako Dalmacija do Zadra. Slovenci vedo o tem dogovoru, katerega občutijo kot izdajstvo svojih koristi. Nova italijanska ofenziva naj bi pripeljala Italijane v'Trst, da pridejo via facti v posest mesta in pristanišča, — Ne moremo verjeti.
*
„Lavoratore“ piše, da so vsi Italijani brez razlike mišljenja pripravljeni žrtvovati življenje, da se obranijo podjarmljenja v Jugoslaviji. Italijani v Trstu in Primorju bi se z vsemi silami uprli taki odločitvi tudi tedaj, če bi jo izrekel Wilson. A Wilson tega ne bo storil, ker je za pravico in pravica je tu na strani Italijanov.
Pasic o SHS.
„Havas“ javlja iz Londona: Srbski ministrski predsednik Pašič je izjavil zastopniku Reuterja: Srbska vlada se je odločila, da se drži na Krfu sklenjenih izjav. Nikdar ni zasledovala imperialistične politike in jo nikdar ne namerava, ker" je demokratično misleči srbski narod zastavil vse, da se reši od imperializma Avstro-Ogrske. Srbski narod ne bo nikdar gojil želje, da bi zavzemal v bodoči kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev nadvladajoče stališče. Slovesno izjavljam, da smatra S'bija za svojo narodno dolžnost osvoboditi Srbe, Hrvate in Slovence. Kadar bodo osvobodeni, bodo imeli pravico samoodločevanja, to sc pravi, da bodo upravičeni sami izjaviti, če se pridružijo Srbiji temeljem krfske izjave, ali če hočejo ustanoviti male, samostojne države, kakor v prejšnjih časih. Nočemo zasledovati imperialistovskih pravic, marveč tudi ne dopustimo, da bi se _kakor-koli omejevala pravica samoodločevanja Hrvatom in Slovencem. Ne bomo vztrajali na krfski izjavi, če ne bo odgovarjala njihovim željam.
Poziv narodnim uradnikom. Narodni svet v Ljubljani poziva uradnike, ki bivajo izven jugoslovanskega ozemlja, da sporočijo nemudoma „Narodnemu svetu“ v Ljubljani svoj naslov ter natančno opišejo posel, ki ga izvršujejo. Pripravijo naj se tudi, da se vrnejo v domovino takoj, ko jih bo Narodni svet pozval. — Ravno tako poživlja NS tudi vse gospode uradnike, ki so že vpokojeni, ne glede na to, ali bivajo v domovini ali v tujini, da sporoče nemudoma Narodnemu svetu svoj naslov ter da natančno opišejo posel, ki so ga v zadnjem času svojega uradovanja izvrševali. Naj se tudi ti-gospodje pripravijo, da bodo po svojih močeh služili domovini.
Odgovor Avstro-Ogrske Wilsomi.
Dunaj, 28. oktobra. V odgovoru avstro-ogrske vlade predsedniku Wilsonu, ki je bil danes odposlan, se poudarja, da avstro ogrska vlada soglaša z naziranjem, izraženim v izjavah predsednika Zedinjenih držav glede pravic narodov Avstro-Ogrske, posebno glede pravic Čehosiovakov in Jugoslovanov.
Vsled tega Izjavlja avstro-ogrska vlada, da je pripravljena, ne da bi počakala izida drugih pogajanj, vstopiti v pogajanja glede miru med Avstro-Ogrsko in nasprotnimi državami ter se pogajati glede takojšnjega premirja na vseh frontah Avstro Ogrske in prosi predsednika Zedinjenih držav, da ukrene zadevne priprave.
*
Nota in politiki.
Dunaj, 29. oktobra. Grof Julij Andrassy je včeraj prečital načelniku nemškega narodnega zbora noto kot odgovor Wilsonu in jo je tudi raztolmačil. Vtis note je zelo raznolik; nemško-nacijonalni poslanci so ogorčeni in prepadeni. Mislijo, da bi bilo kazalo nekaj dni počakati, ker bi trebalo hoditi z Nemčijo v korak.' Ker je iz-vestno, da je Lamasch sodeloval pri noti, se Nemci ne udeleže seje. Ko bo govoril svoj pro-grärnni govor, ali pa bodo demonstrirali. Slovani pa so z Lamaschem zadovoljni, ker upajo, da pospeši likvidacijo.
Odgovor Nemčije Wilsonu.
Berolin, 27. oktobra. Nemški odgovor na Wilsonovo noto slove:
Nemška vlada je sprejela na znanje odgovor predsednika Zedinjenih držav.
. Predsednik pozna globoko segajoče iz-premembe, ki so se Izvršile v nemškem ustavnem življenju in ki se še vrše. Mirovna pogajanja vodi ljudska vlada, v katere rokah se nahajajo odločilna pooblastila dejansko in ustavno. Njej so podrejene tudi vse vojaške oblasti.
Nemška vlada pričakuje sedaj predloge za premirje, ki uvede pot miru pravičnosti, kakor ga je označil predsednik v svojih izjavah.
Solf, drž. tajnik vnanjega urada.
Vojni svet v Versaillesu.
Bern, 28. oktobra. Versaillski vojni posvet je končan, pogoji za premirje bodo obelodanjeni v ponedeljek ali torek. Pravijo, da Wilson ne bo pustil, da bi govorila samo vojaška oblast.
Pogoji za Nemčijo.
Ženeva, 28. oktobra. „Petit Parisien“ javlja, da so se države antante, tudi Amerika, zedinile o garancijah, ki jih mora Nemčija nuditi, da bodo nove sovražnosti nemogoče. V to svrho mora antanta zasesti trdnjave in neka strategična ozemlja, predati pa mora vrhu tega vojaški materijal in brodovje.
Italijanski socialisti za zmernost.
Lugano, 27. oktobra. Laška socialistična parlamentarna frakcija je sklenila resolucijo, ki med drugim zahteva, naj se pri mirovnih pogajanjih opusti vsako nasilje, ki bi nosilo v sebi kal novih vojska.
Italija naj naznani svoje zahteve.
Curlh, 27. oktobra. „Neue Zürcher Zeitung“ poroča: Združene države so prosile Italijo za natančnejše podatke o italijanskem narodnem programu, da so si na jasnem o stališču Italije do mirovnega vprašanja.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 28. oktobra. (K. u.) Uradno: Italijansko bojišče.
Na Sedmero občinah je ostalo bojno delovanje nasprotnika tudi včeraj omejeno na posamezne sunke, ki so bili zavrnjeni. --
Vzhodno Brente divja na 60 km široki fronti velika bitka.
V gorovju med Brento in Piavo so se zopet izjalovili vsi navali sovražnika, četudi so bili izvedeni s še tako močnimi silami. Južno Fontana secca smo zopet osvojili v protisunku „Zvezdno kopo“, ki so se je bili polastilili Italijani.
Med našimi hrabrimi četami so se v teli bojih posebno odlikovali pp. št. 7 (celovški), št. 39 (debrecinski), št. 47 (mariborski), št. 49 (št. peltenski), št. 73 (hebski), št. 120 (zahodno ga-liski), št. 139 (ogrski bataljon za juriš) št. 17, hrvatski št. 42, dunajski strelski polk št. 1 in hrvatski domobranski polk št. 27. Ponovno priznanje zaslužijo zopet artiljerija in naši letalci v in-fanterijski bitki.
Ob Piavi se je začel po najsilovitejši artiljerijski pripravi v noči na 27. okt. napad antantte. Pri Valdolobiadene so mogli slabejŠi sovražni oddelki doseči levi breg. Bili so večidel vrženi nazaj.
Pri Bigolinu in Vidorju so bili prehodni poskusi obrezuspešeni v našem obrambnem ognju.
Pod Vidorjem se je posrečilo sovražniku, z močnejšimi silami izsiliti prehod,
Naše čete so se mu vrge nasproti v protinapadu.
Zvečer so se bojevali pri vaseh Moriago in Sernaglia. Nasproti severovzhodnem vznožju Mon-tella so ostali brez uspeha poskusi Italijanov, prekoračiti reko.
Iz Papadolija je napravil Anglež sunek do Tezze in San Polo di Piave.
Dva do tri kilometre široko vdrto mesto so zaprle v boku naše čete ki so se hrabro borile zd vsako ped zemlje. Ob Piavi so danes zjutraj v teku novi boji.
Balkansko bojišče
Pri Alessio ob albanski obali boji zadnjih čet.
Ob srednji Drini je prišlo do spopadov ined našimi četami za varovanje in močnejšimi četaši.
Naše čete v Sibiji jemljemo nazaj, ne da bi nas motil sovražnik. V bojnem stiku smo bili včeraj le severno Kragujevca.
Šef generalnega štaba.
Nadvojvoda Jožef vrhovni poveljnik proti Italiji.
Budimpešta, 27. oktobra. Nadvojvoda Jožef je bil imenovan vrhovnim poveljnikom vseh čet, ki sc bojujejo proti Italiji.
* *
*
Italijansko uradno poročilo.
Krepko napadanje.
Dunaj, 28. oktobra. Iz vojnotiskovnega stana se javlja: Poročilo italijanskega generalnega štaba od 27. t. m.: Na gori Grappa so včeraj trdovratni močni sovražni napadi omejevali bojevanje na okoliš gore Asolone, gore Pertica in na nos gore Solarolo. Odbili smo sovražnika s težkimi izgubami zanj ter ujeli 512 mož. Ob srednji Piavi se je bojevanje močno okrepilo. Včeraj smo se docela polastili Grava di Papadopoli in pri tem ujeli 381 mož. Močne sovražne čete, ki so zlasti britske čete napadale v protisunkih, smo uničili. Naši in zavezniški letalci so razvijali veliko delovanje in so ljuto bombardirah sovražnika v zaledju. Tudi so obstreljevali z ognjem 4n strojnicami sovražne čete na pohodu ali pa v pozicijah. Eno naših letal je na kolodvor v Levico, ki ga je presenetilo sredi polnega obratovanja, tekom , noči zmetalo 400_bomb.
Čehoslovaki.
Konec avstrijanstva v Pragi.
Praga, 28. oktobra. Tu v'ada veleslavnostno razpoloženje. Prebivalstvo se brati z vojaštvom, ki mu snema cesarske znake s kap in mu jih nadomešča z narodnimi kokardami. Uradniki raznih panog uprave so se zaobljubili Narodnemu Vyboru. Med vojaškim poveljstvom in Narodnim Vyborom je dogovorjeno, da bo naloga vojaštva le vzdrževati mir in red, a Narodni Vybor bo oskrboval vojaštvo. 28. polk pehote je prišel burno pozdravljen v Prago. Znake avstrijanstva in dvoglave orle so sneli s poslopij in trafik in jih pometali v Voltavo.
Komisije v Švici. ■
Ženeva, 28. oktobra. V nedeljo ste dospeli sem dve češki komisiji. V prvi, ki se bavi z go-spodarskimi vprašanji, so Kramar, Kahna, Preis, Svoboda in Šamal. Drugo, politično, tvorijo Stanek, Haberman in Kiofač. Obe komisiji pričakujete odposlancev pariške vlade.
Slovaška narodna vlada.
Praga, 28. oktobra. Izvršilni odbor slovaškega Narodnega sveta na Ogrskem je ustanovil narodno vlado. Tvorijo jo za sedaj, poslanec Matevž Đula, industrijalce Komel Stodola in voditelj socialistov Lehotsky.
Novo avstrijsko ministrsvo.
Cesar [e sprejel demisijo ministrskega predsednika barona Hussareka in ostalih kabinetovili članov in je za ministrskega predsenika imenoval dvornega svetnika profesorja dr. Henika Lamma-scha. Nadalje je imenoval tajnega svetnika dr. Karla barona Banhansa vnovič za železniškega ministra, tajnega svetnika inženerja Emila viteza Hömanna von Herimberg vnovič za ministra za javna dela, tajnega svetnika dr. Jana Horbaczew-skega vnovič za ministra za ljudsko zdravstvo, tajnega svetnika dr. Friderika barona Wieseja vnovič za trgovinskega ministra, tajnega svetnika Ernesta grofa Silva-Tarouce vnovič za poljedeljskega ministra, tajnega svetnika Ludovika Paula, potrjujoč ga v vodstvu urada za ljudsko prehrano, vnovič za ministra, tajnega svetnika Edmunda viteza pl. Gayerja vnovič za notranjega ministra, tajnega svetnika dr. Kazimierza pl. Galeckega vnovič za ministra. Poleg teh je cesar imenoval tajnega svetnika dr. Pavla pl. Vittorellija za pravosodnega ministra, sekcijskega načelnika dr. Ri-karda pl. Hampe za ministra za nauk in bogočastje, piofesorja na dunajski univerzi dr. Ignaca Seiplja za ministra za socijalno skrbstvo in profesorja na dunajski tehniki Josipa Redlicha za finančnega ministra. Hkrati je sekcijskemu načelniku Frideriku baronu Lehneju ,von Lehnsheim poveril vodstvo ministrstva za deželno brambo. Dosedanjemu ministrskemu predsedniku baronu Hussareku je cesar podelil veliki križ reda sv. Štefana, V lastnoročnem pismu dosedanjemu ministru za socijalno skrbstvo dr. Mataji si je cesar pridržal njegovo zopetno uporabo v službi. Dosedanjemu finančnemu ministru baronu Wimmerju je cesar podelil veliki križ Leopoldovega reda V lastnoročnem pismu dosedanjemu domobranskemu ministru baronu Czappu si je cesar pridržal njegovo zopetno uporabo v službi. Dosedanjemu ministru za nauk in bogočastje vitezu Madeyskemu je cesar podelil red železne krone 1. razreda in v posebnih lastnoročnih pismih odstopajočim ministrom izrazil zahvalo in priznanje za njihovo službovanje.
•
Kabinet Szurmai na Ogrskem.
Budimpešta, 28. oktobra. Honvedskemu ministru grofu Szurmaiu je poverjena sestava kabineta. _	-
Državni zbor.
Dunaj, 28. oktobra. Za jutri, torek, sklicana, plenarna seja poslanske zbornice je preložena na sredo ob enajstih dopoldne.
Zgpet novi bankovci.
Dunaj, 28. oktobra. Avstroogrska banka naznanja: Da more zadoščati zadnje dni močno narastli zahtevi po bankovcih, je avstroogrska banka sporazumno z obojestrbnskima finančnima
upravama sklenila izdati bankovce po 25 in po 200 K. Ker se ti bankovci izdado samo začasno, bodo imeli zaznambo, da jih bo banka tekom kratko odmerjene dobe zamenjala za druge bankovce. Da se izdelovanje 25- in 200kronskih bankovcev pospeši, bo oprema teh bankovcev enostavnejša. Bo pa kajpada povsem zavarovana. Ker je avstroogrske banke tiskarna za bankovce z natisnjevanjem doslejšnjih bankovcev povsem zaposlena, bodo nove bankovce natisnjevale tudi druge tiskarne. Prvi izvodi omenjenih bankovcev pridejo že v štirih ali petih dneh v promet. Izdelovanje se bo tako pospešilo, da bo v najkrajšem času odpravljeno pomanjkanje bankovcev, ki je nastalo, ker jih plašljivi del občinstva pridržuje.
Preventivna cenzura — ukinjena.
Dunaj, 28. oktobra. Minister za notranje zadeve je 18. t. m. političnim dež. oblastim naročil, da naj odredbo, po kateri morajo v smislu §. 17. tiskovnega zakona dolžnostni izvodi gotov čas pred izdanjem tiskovine biti predložene oblasti, brez odloga razveljavijo. Periodičnih, kakor tudi drugih tiskovin potemtakem v bodoče ne bo več j predlagati v predcenzuro.
Nesreča na morju.
Vancouver, 27. oktobra. (Reuter1) Kanadski pacifiški parnik „Sophia“ je predsinočnjim v viharju ponesrečil. 268 potnikov 75 mož od posadke, ki so skoro vsi bili iz Alaske, je našlo smrt.
Dnevna politika.
Zgodovinska seja hrvatskega sabora. Danes se vrši zgodovinska seja hrvatskega sabora, ki bo slovesno odtrgal vez, katera |je dosedaj vklepala Hrvatsko v jarem madžarske oligarhije. Proglasil bo ogrsko hrvatsko nagodbo za neveljavno.
Svoboda v Zagrebu. Zagreb, 28- oktobra. Hrvatski oficirji so sneli s svojih kap rozete in so jih nadomestili s kokardami. Domobranski 25. polk se je sešel davi v vojašnici, kjer ga je nagovoril poveljnik; opominjal je vojaštvo, naj bo vdano domovini in Narodnemu Vječit- Z vseh uradov in zavodov so sneli vse, kar bi spominjalo na Ogrsko.
Wilson član versaillskega vojnega sveta. „Morning Post“ poroča iz Washingtona: Predsednik Wilson je sedaj postal član versaillskega vojnega sveta. Glasovanj se udeležuje brzojavnim potom.
Nemška armada ne kapitulira. „Tägliche Rundschau" jc priobčila brzojavko Hindenburga, v kateri pravi, da nemška mornarica in nemška armada ne boste kapitulirali pred amerikansko, temveč da se boste bojevali do zadnjega moža.
Vatikanska bela knjiga. „Voss. Ztg.“ poroča iz Lugana: „Giornale d! Italia“ javlja: Sv. stolica namerava izdati belo knjigo, ki bo vsebovala vse note papeža Benedikta XV., ki se nanašajo na vojno. Vsi spisi bodo objavljeni ne-skrajšani.
Boljševiška propaganda. Bern, 27. oktobra. V glavnem stanu socialistične stranke na Angleškem, je zaplenila londonska policija pamflete. „Morningpost“ nujno svari pred boljševiško propagando, ki se vedno bolj širi.
Po domovini.
Prihodnja številka „Novic“ izide radi narodnega praznika š Ic v četrtek zjutraj.
Za šefa tiskovne pisarne Narodnega veča je imenovan član osrednjega odbora, glavni urednik „Novin“ dr. Janko Šimrak.
Milijon kron za Narodno veče je votiral občinski svet v Zagrebu. Tramvajska družba daruje 100.000 K, nadškof Bauer pa 50 000 K.
Jugoslovanski okrajni glavarji na Štajerskem. „Tagespost“ piše, da je Slovenska Štajerska prekinila zveze z Gradcem. Poslanec dr. Verstovšek je v imenu Narodnega sveta javil namestništvu v Gradec, da so imenovani sledeči okrajni glavarji: Za Maribor dr. Lajnšič, za Ptuj dr. Pirkmajer, za Slovenji Gradec dr. Terstenjak, za Celje Lipovšek.
Odlikovanje v finančni službi. Cesar je podelil zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje pisarniškemu ofrcijalu Francu Drobnjču pri finančnem ravnateljstvu za Kranjsko.
Žrebanje avstrijske razredne loterije. 20.000 K je zadela srečka št. 112.882, 5000 K pa št. 2310 in 131.121.
Vincencijeva konferenca župnije Marijinega Oznanenja v Ljubljani vabi svoje člane k važni seji, katera se vrši danes torek 29. t. m. točno ob 6. uri zvečer.
Občinski odbor v Sodražici sc v svoji seji dne 27. oktobra, na dan obletnice, odkar je podal izjavo za Jugoslavijo, pridružuje na predlog župana Lovrenčiča raznim drugim korporacijam, ,ki te dni širom Jugoslavije z navdušenjem po-zdravljajcf proglas Narodnega veča SHS-
Umrli so: V Zagorju ob Savi g. MaksoPodkrajšek, c. kr. poštar. — V Hrastniku posestnica ga. Marija Pintar. — V Ljubljani g. Anton Ogrinc. — V Trstu sta umrla c. kr. avskultan dr. Ferdinand Perhanec in uradnica Josipa Cigoj. — V Kočevju je umrla v 27 letu starosti ritmojstrava soproga Emmi Hand!, roj. Prettner. Iri dvornega svetnika Ludvika Prettner v Celovcu.
Vekoslav Mrak f. Umrl je v nedeljo rano v jutro v Trstu g. Vekoslav Mrak, član redakcije „Edinosti“ star 32 let.
Smrt letalca. V Pulju se je smrtno ponesrečil linijski ladijski poročnik pri poskusnem poletu z uplenjenim zrakoplovom.
Zaporo in najvišje cene jabolk ter hrušk odpravlja urad za ljudsko prehrano, ker je bila letošnja letina tega sadja po vseh deželah jako neugodna.
Tržaško šolstvo. Namestništvo je odredilo, da ostanejo v Trstu in okolici še nadalje vse šole zaprte do nedelje, 10. novembra.
Sovražni baloni. Dogodilo se je, da so pristajali v naših krajih mali sovražni baloni. Vsakdo, ki opazi izkrcanje balona, bi moral to takoj javiti bližnji žandarmerija ali varnostni straži.