Sorlea* izhaja vsaki torek In loöoto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. urednlštvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini 5t. 9, kamor je nasiavljati pisma. flefmnkirana pinnia se ne sprejemajo, enako se ne uvaŽujejo pisma brez podpisa. Hukopi§) dopisov se ne vračajo OORICA .Gorlca- stane na leto 10 K, z* pol let« 6 K, za fetrt leta 2,50. UprsTniitro se nahaja v „Narodni Tiskarar ulica Vetturini it. 9. Za of lau«; se plačuje od fvetmttopne petit vrste po 14 vm., za »tfkratni natis primeren popu$t. PuHamezne Itevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriSkih trafikah. Št. 41. V Gorici, v torek dne 23. maja 1911. Leto XIII. ZLiberalni kandidafi na Goriskem. (Daljo.) Fran KocjančJč. V goriškem sodnern okraju je po- kazala Gabrščekova — pardon — Ijud- ska volja na Frana Kocjančiča, vele- posestnika v Podgori. Kako je prišlo do !ega? Gabršček je s kandidaluro za go- riški sodni okraj krošnjaril po celi go- riški okolici. Ponujal jo je nekernu ve- . leposestniku v Brdih, raznim doktorjem v öorici in neki osebi na Vipavskem. Vsakdo je ponujeno kandidaturo od- klonil, ker se je pomiSljal biti'kandidat diskreditirane stranke, katero še vedno vodi politiški kričač Andrej Gabršček. Manj previden je bil Kocjančič in je sprejel kandidaluro, ker ni prav nič po- mislil, da hoče Gabršček s postav- Ijenjem liberalnih kandidatur le neko- liko volilnega boja provzročiti, da bi ljudsto v volilnem ravsu in kavsu po- zabilo na „piruhe", na polome in kon- kurze, sploh na sedanjo gospodarsko mizerijo, ki so jo zakrivili liberalci s svojimi drznimi, nepremisTjenimi skoki na gospodarskem polju. Kocjančič, na katerega ni prvotno nihče niislil, je torej postal liberalni kandidat; zato naj nam dovoli, da si tudi njega nekoüko ogledamo. Med tremi liberalnimi kandidati je Kocjančič gotovo najzanimivejši. Poleg programa narodno-napredne stranke ima Še neki program, ki se ne da po- vedati le z besedami! V Brdih je pri- redil že dva volilna shoda, a oba brez volilcev! Naj pa kdo drug kaj (akega poskuša I Na shodu zaupnikov je sicer dal Gabršček Kocjančiču prav lepo spriče- valo in je trdil, da ima kandidat vse potrebne zmožnosti, da bi zastopa! iz- borno ta volilni okraj. Mi pa trdimo le toliko: Ko bi se Fran Kocjančič iz Pod- gore in „Pepe iz Volč" — tako imenuje „Soča" Fona — pezala v Podgori glede na študije, znanje in zmožnosti, bi Fran sfrčal v svoji tehtniški skiedici najmanj na vrh kalvarskega hriba. Takega kandidata je seveda treba malce nališpati. In to dela „Soča". Ime- nuje ga moža dela. No pustlmo to. Tega „moža dela" itak pozna goriška okolica. Imenuje ga tudi prijatelja kmeta in pravi, da ima srce za Ijudstvo. A takega se Kocjančič ni pokazal v ko- lonskem vprašanju! Ko se je vršilo lani pod predsestvom namestnika Hohenlohe posvetovanje o rešitvi kolonskega vpra- šanja, je Kocjančič poleg laških mag- natov najbolj govoril proti tej ljudski zadevi. Izjavil je, da po svojih skušnjah deii kolor.e v dve vrsti: zadovoljne in nezadovoljne. Koloni, ki so inteligentni, so po navadi tudi pridni, umno gospo- darijo na svojem posestvu in dobro iz- hajajo. Drugi so manj inteligentni, leni, nemarni, zato se jim slabo godi. Prvim ni treba pomagati. clrugim pa ni mogoče... Sicer pa on ni zadovoljen z vladnim za- konskim načrtom o ureditvi kolonskih razmer in tudi večina slovenskih vele- posestnikov ne želi nikakih izprememb. Poslanec Fon, ki se je tudi ude- ležil tega posvetovanja, je pdgovoril Kocjančiču: Proti gospodu Kocjančiču moram odločno protestovati, da bi bili samo teni, neizobraženi koloni v slabih razmarah. Poznam prav mnogo kolonov, ki so inteligentni, pridni, varčnj in ven- dar ne morejo izhajati, ker gospodarji zahtevajo od njih več, kakor zmorejo. Radi tega predlagam, da se kolonsko vprašanje reši potom zakona, in če bi ga deželni odbor goriški ne predlagai v deželnem zboru, ga predložim jaz. 0 kolonskcm vprašanju je Koc- jančič lani objavil v „Soči" daljši članek, v kalerem je med drugim trdil: I). da je velika večina kolonov s se- danjim stanjem zadovoljna in da dobro izhaja; 2). (Ja se tistim, katerim se godi slabo, ne more čez noč z uglajanjem poti pomagati. ampak da jih je treba prej za gospodarje v/.gojiti; 3). da tiči kolonstvo kolonom vže tako v krvi. da se ne da naenkrat odpraviti in da so gospodarji veleposestniki važen gospo- darski faktor v deželi, katerega se ne sme kar tako oškodovati. Iz tega je razvidno. da se je vedel Kocjančič v kolonskem vpraSanju kakor kak srednjeveški fevdalni aristokrat. ne pa kakor „prijatelj kmeta, ki ima srce do ljudstva". Tudi kot Clan oziroma predsednik „Trgovskcobrtne zadruge" ni pokazal KccjanČič svojega srca do ljudstva. Pred kratkim je izšTa okrožnica „Trg. ob. z.", v kateri se zahteva. da mora vsak član vplačati še 10 odstot. prvot- nega zneska svojega deleža. Na podlagi katerega paragrafa zadružnih pravil se drznete to zahtevati? Imenujte paragraf! Ta okrožnica tudi grozi, da se članu, ki ne vpiača zahtevanih 10 odstot. od- pove posojilo! Ali ni to izsiljevanje? Tako delate z Ijudstvom in zdaj naj bi vas še volilo za svojega zastopnika! „Soča" predstavlja Frana Koc- jančiča volilcem kot „kmetovalca. ki sam dela, sam kmetuje. ki pozna vse težnje kmeta". Seveda, seveda: kmetje tvorijo večino voülcev, zato je moral ponosni veleposestnik Kocjančič postati na popirju kar čez noč kmet. da bi si pri volitvi lože pridobil kmečke glasove. No na ta „Sočin" vergon ne pojdejo naši kmetje. So prebistri! „Soča" je trdila že večkrat. da so naši kandidati odvisni, liberalni kandi- dati pa neodvisni. To je nesramno sle- parjenje volilcev! V enakem smislu slepari volilce tudi hinavska „Fdinost" v zadnji nedeljski številki. Kaj je res? Prosta in neodvisna je naša slovenska ljudska stranka, prosti in neodvisni so tudi njeni kandidati. Neodvisen je dr. GregorČič, ker je vpokojen profesor. ne- odvisna sta deželnosodna svetnika Fon in dr. Stepančič, ker neodvisnost sodni- kov ščiti že državni temeljni zakon. Ker so sodniki neodvisni, zato jih volijo za poslance v državni zbor tudi drugi, in sicer najzavednejši narodi, n. pr. Nemci in Čehi. Tudi liberalni Italijani so pro- glasili v Gorici za kandidata deželno- sodnega svetnika Lfšaja, torej kolego Fonovega in Stepančičevega. Kako je pa na nasprotni strani ? Neodvisnost nar.-napredne stranke in njenih kandidatov Vrtovca, Kocjan- čiča in Gregorina je izpodkopal že An- drej Gabršček s svojim nesposobnim vodstvom strankinih gospodarskih za- vodov. Ena slovenska zadruga je že uničena, drugo pa so spravili na rob propada. Da bi to rešili, moledujejo ge- neral! narodno-napredne stranke pri vladi za nizko obrestovano posojilo v znesku 8/* milijona krön. Želimo jim t-icer uspeha, da ne pade Še več slovenskih žrtev; a to državno posojilo bodo zfate verige, ki bodo držale liberalno stranko in njene po- slance priklenjene na vlado. Že to je ve- lika predrznost, da taka stranka sploh nastopa z lastnimi kandidati, da pa te kandidate prediaga prav GabrŠček, je se večja predrznost. Kocjančič je povedal v svojem kandidatnem govoru. da je pristaš na- rodno-napredne stranke in član njenega izvrševalnega odbora, ni pa povedal, da je 7.e več let tudi član načelstva „Trgov- sko obrtne zadruge" in v zadnjem času tudi predsednik načelstva. 0 tej Kocjan- čičevi šarž< in o tern, kar je s to šaržo združeno. hočemo nekoliko spregovoriti. ' V načelstvu „Trgovsko-obrtne za- druge" so bili tudi pred letom 1905 sami liberalci. a zdi se, da niso svojemu predsedniku Gabrščeku popolnoma pa- rirali. Zato je hotel GabršČek 1. 19U5 spraviti v načelstvo le take čTane. ki bi mu bili v vsakem oziru poslu5ni. Da bi tc dosegel. je rasposlal na člane in po- verjenike „Trgovsko-obrtne zadruge" preko 200 pisern in je začel zbirati po- oblastila za pnhodnji občni zbor. Odlc- mek pisma, ki ga je pisal Gabršček v tej zadevi nekemu članu. se glasi: „Trgovsko-obrtna zadruga*'. katere clan ste tudi Vi. je napravila zadnje leto zoDet velikanski .korak naprej. Pri nas Slovencih pa je že taka navada. da mo a priti vmes nekaj zdražbarjev, naj je stvar se tako dobra ! — Cujem nam- reč. da par ljudij hoče zbirati med člani pooblastila za občni zbor. Nameni nji- hovi niso čisti. Da bi Vaše pooblastilo no prišlo v napačne roke, s katerim bi se utegnila delati Zadrugi in Vam škoda. Vas prosim. da pooblastilo raje zaupate meni. Podpišite priloženo pooblastilo in pošljite je v priloženem ovitku. Pred celo slovensko javnostjo je moje na- rodno delovanje odprta knjiga. zato sem uverjen. da se bo Vase pooblastilo ra- bilo le za razcvit in rast naše vrle Za- druge ter v korist naše narodne stvari na Goriškem. Z rodoljubnim pozdravom Andrej Gabršček, načelnik „Trg.-obrtne zadruge". Nekemu poverjeniku „Trgovsko- obrtne zadruge" je pa poslal Gabršček to le pismo: Pošiljam Vam pooblastila za „Trgovsko-obrtno zadrugo". Vaš trud bo primerno plačan. Hočem namreč en- krat spraviti ogromno večino glasov vktip, da se zavežejo jeziki drznim huj- skačem, ki hočejo ribariti v motni vodi. Naberite torej podpise v 10 dneh, kdor podpisati ne zna. pas in dve priči. Hna priča bodite vselej Vi. Pooblastila glasijo na pisatelja g. dr. Ivo Šorlija. Ako bi bili Vaši člani odkod nad- legovani, pokažite vsakemu duri. Opo- zorite Clane, da odslovijo, pa prav rezko, vsakogar, ki bi jih nadlegova!. Prihod- njič dobite za poverjeništvo primerno na- grado. Da ste mi zdravi Vaš A. Gabršček m. p. Ko smo 1. 1905 objavili to Gabr- ščekovo pismo, smo svarili člane „Trgovsko-obrtne zadruge" tako-le:Ako so člani razsodni ljudje, premislili bodo na vsak način desetkrat, predno taka pooblastila podpišejo. Zgoditi bise znalo namreČ, ako pride GabrŠček v „Trgov- sko-obrtni zadrugi" na površje, da si izmisli zopet kake nove „narodne pi- ruhe", ki bi bili za denarni zavod še neprebavnejši, nego so bili zadnji. Člani „Trg. ob. zadruge" niso na- šega svarila upoštevali in že meseca marca je Gabršček javil: Ogromna ve- čina onih, na katere reflektujem, se je Že »zjavila ter mi poverilasvoje populno zaupanje. Co zaupanje tudi ponovno opra- vičim v obrambo zavoda proti škodljivcem in spletkarjem, ki bi se radi okoristili na ptuji račun. Na občnem zboru „Trgovsko- obrtne zadruge" dne 9. junija 1905 je res zmagal Gabršček in v načelstvo so bili izvoljeni: Gabršček Andrej, Kocjančič Franc, veleposestnik. Konjedic Rudolf, Irgovec in predsednik „Mizarske za- druge", Pečenko Anton, Puc dr. Dinko, Rovan Josip. Šorli dr. Ivo. Za namest- nike so bili izvoljeni: Breščak Anton, Koren Anton, trgovec. Seidl Ferdinand, profesor. Predsedstvo načelništva je bilo v seji 20. jiinija izvoljeno tako: Gabr- šček Andrej, predsednik. Rovan Josip, prvi podpredsednik, Šorli dr. Ivo. drugi podpredsednik. S to zmago je postal GabrSček v „Trgovsko obrtni zadrugi" neomejen go- spodar, ki je delal, kakor mu je kazalo. Skoro vsi člani načelstva so bili pri „Trgovski-obrtni zadrugi" zadolženi, naj- bolj predsednik Gabrsček. Imeli so vsak petek sejo; vsak Clan je dobival za vsako sejo 5 krön. V „Goriški ljudski posojilnici" je bil dr. Treo predsednik načelstva. Gabršček pa predsednik nad- zorstva; v „Trgovsko-obrtni zadrugi« je biLo narobe: tu je bil Treo predsednik nadzorstva. Gabršček pa predsednik na- čelstva. Prijateljske razmere!------------- Gabršček jo je drajsal s svojim vodstvom „Trgovsko - obrtne zadruge* naprej, dokler ga lani niso izrinili iz tega denarnega zavoda. Bilo je že pre- kasno! Med tenr je že bilo uničenih več slovenskih podjetij in Zadruga sama je prišla v stiske. Glavni krtvec je načelnik s svo- jim nesposobnim vodstvom. toda sood- govoren za vse, kar se je godilo v „Trgovskoobrtni zadrugi" odl. 1905, je tudi kandidat Fran Kocjančič kot več- letni član načelstva „Trg.-ob. zadruge". In zdaj naj bi Ijudstvo volilo Kocjan- čiča še za zastopnika svojih interesov v državni zbor! Kocjančičeva kandidatura je izzi- vanje našega ljudstva! (Dalje prih.) Dopisi. Prejeli smo in objavljamo: üred- ništvo ^Gorice" v Gorici. Ozirom na notico priobčeno v Vašem cenjenem listu z dne 16. t. m. št. 39 pod naslovom „Križani in Gregorin" pozivljam to ce- njeno uredništvo. da v smislu § 19. tisk. zakona objavi ta le pepravek: Res je, da so se Križani oziroma da se je inestno županstvo Sv. Križ obrnilo na me s prošnjo v zadevi premestitve c. k. uradov iz Ajdovščine v Sv. Križ ali na Cesto, ni pa res, da sem na toza- devno pismo odgovoril še le po treh mesecih, marveč je res, da sem na pismo z dne 22 2 1910 prejeto 24|2 1910 odgovoril s pismom z dne 19/3 1910 potem, ko sem storil potrebne ko- rake, da sem doznal, kako stoji stvar. Ni res, da sem sei Ajdovcem na roko na škodo Križanov, marveč je res, da sem gospodu predsedniku višiega so- dišča obrazložil želje in zahteve Kri- Žanov ter da mi je isti g. predsednik izjavil, da Je izključeno, da bi se moglo ugoditi Žeiji Križanov, ker da je že kupljeno zemljišče v AjdovšČini, kjer bodo stali novi uradi ter da je dotična prošnja Križanov na ministerstvu tako. da ne more izreči nikakega tnnenja prej, nego pride ia vloga njemu v roke. Ni tore] res, da sem pustil KriŽane na cedilu. Res je pa, da sem v svojem gori omenjenem pismu svetoval mest- nemu županstvu občine Sv. Križ, naj s e interesira pötem državnega poslanca na ministerstvu, kedaj se odpošlje dotična prošnja v Trst, da se eventuelno potem govori z g. predsednikom višjega so- dišča ter da od takrat nisem prejel no- benega daljnega naloga niti odgovora od strani mestnega županstva v Sv. KriŽu. Z odličnim spoštovanjem: Dr. Gustav Gregorin. Dodatek uredništva. Dr. Gregorin priznava torej v svojem po- pravku, da je prešel skoro mesec dni, predno je odgovoril Križanom v zanje tako važni zadevi kakor je premestitev c. kr. uradov iz Ajdovščine v Sv. Križ. Že iz tega dejstva sklepajo lahko Kri- žani, koliko je biio dr. Gregorinu mari za njih zadevo. In kaj je dr. Gre- gorin odgovoril Križanom? Naznanil jim je, da je že kupljeno zemljišče vAjdovšČtni, kjer bodo stali novi uradi. Koga je tak od- govor bolj razveselil, ali Križane, ki so ga dobili, ali pa dr. Gregorina, ki jim ga je bil v stanu dati, tega ni pač težko uganiti. Skoro gotovo je pa, da je možnost dati tak odgovor spravila dr. Gregorina iz velike zadrege. Iz tega si bodo razsodni Križani sami iahko ustvarili sodbo, kak prijatelj jim je dr. Gregorin in rekli bodo: Pred prijatelji in predprefriganimi advokati varuj me, o Bog, pred neprijatelji se born znal sam varovati! Ali se muzata pobratima Arturo in dr. Gregorin Križanorn, katere vodi za nos križki križ. Is N'aklega, (Izv. dop.) 20. maja 1911. Naš dični gospod župan Albin Štrekelj, brat nekdanjega državnega po- slanca Lojzeta in nekdanjega deželnega poslanca Jožeta je sklical za dan 27. t. m. starešinstveno sejo. Izmed 24 stare- sin, kolikor jih ima nakelska županija po zakonu, povabil jih je k seji le 14 in enega namestnika — po njegovem je slednji tudi starešina — dasi je bil pri nesklepčni sejt izžreban. Sicer je našemu gospodu županu vse mogoče. Dela sklepčue seje brez zadostnega števila prisotnih starešin, predlaga pla^o bla- gajniku, ki je on sam, predlaga podpore itd. itd. — vse za „dobrobit" davko- plačevalcev. Saj mu tudi nič ne morejo ; kajti kakor on pravi: „2 nami je gla- varstvo in vlada". Kam zabrede po tern potu naša županija — pokaže bodočnest. Krivde nam ne bode mogel nihče oči- tati, ker smo se vedno branili z zako- nitim orožjem. Kako spoštuje ta župan starešine, je tudi že večkrat pokazal. Ko ga je neki starešina opominjal, naj skliče o poletnem času sejo zjutraj, ker potre- bujejo kmetje popoldan počitka, je re- kel: „Naj spijo, saj tako nič ne iazu- mejo\ O divaških možeh je pa pisal na više mesto: „Divaški starešine co bolj surovi popoldne kakor zjutraj, tedaj se morejo vršiti seje zjutraj". Ne moremo se o tem surovem napadti oporekati ž njim, ker izgubi po italijanskem pre^o- voru čas in milo, kdor pere glavo..... Povedano bodi le, da je gospod Bano, priljubljeni nadučitelj divaški, tudi sta- rešina in lahko dokažemo, da je bil vedno popoldne ravno tako sposoben za solo kakor zjutraj. Živela kolegijalnost! Rekel je tudi gospod župan pri neki priliki: „Če tudi hodi Berkin vsak dan k spovedi, vendar napravi to, kar mu jaz zaukažem". Tcda sedaj se časi spreminjajo in pri nas ne pojdemo več za Štreklji, katerih smo se v občno ra- dost otresli. Nekdo je rekel: „Kako bi bila mati vesela, videti enega sina drž. poslanca, druzega deželnega, Aibina pa župana znamenite županije; sedaj pa mi- neva glorija, vse gre h kraji in krnalu bodo vsi — O. ,0 jerum, o jerum. o quae mutatio rerum". Trnovo. — Dne 18. t. m. so se vrsile na Trnovem občmske volitve, pri katerih je z vclikansko zmago porazila S. L S. nasprotno liberalno stranko v vseh 3 razredih. Vsobotopa smo imelina Trnovem prvo sv. cbhajilo z vso slovesnostjo, pri katerem je bilo obhajanih nad SO otrok. Politični pregled. Gros Aebrentbal se povrne na svoje mesto. Danes prevzame grof Aehrenthal zopet vodstvo zunanjega ministerstva. Grof Pallavicini pa, ki ga je dosedaj nadomestoval, se povrne prve dni junija na svoje mesto v Carigrad. Srbskl kraU odpotoval v Pariz. Srbski kralj Peter je 19. t. m. od- potoval v Pariz. Spremlja ga zunanji minister dr. Milovanovic. Kralja bo za- stopal prestolonaslednik Aleksander. Kronanje angleškega kralja in Sveti oče. Sveti oče bo h kronanju angleš- kega kralja poslal posebno odposlanstvo pod vodstvom dunajskega nuncija. Domače in razne vesfi. Zdravje našega cisarja. — Jako neugoden vtis je napravila na vsa pa- trijotična srca vest, da je bil dvorni svetntk dr. Neusser brzojavnim potom poklican k našemu cesarju v Gödöllö. Vsi so se bali, da se je cesarjevo zdravstveno stanje shujšalo. Zdaj pa se poroča iz Gödöllö, da je dvorni svetnik dr. Neusser preiskal ccsarja in konsta- tiral, da je cesarjevo zdravje. dasi ka- šelj in hripavost še nista popolnoma izginila, izvrstno. Smrtna kosa. — V Dornbergu je umrl v nedeljo tamošnji veleposestnik g. Ivan Bizjak. V Solkanu pa je umrl včeraj nagle smrti g. France Klemenčič, upokojeni sodni oficijant. Koliko Je pridobil dr. Stepanölc za Eras? Saj smo vedeli, da številke naj- bolj zadenejo naše liberalce v Gorici in v Trstu. V Trstu so se stresli gospodje okoli Gregorina, ko so čitali številke, katere so bile priobčene v minuli številki „Prim. Lista" in v sobotni „Gorici", ki povedo, koliko uže je dr. Stepančič pri- dobil za Kras. Številke govore jasno in se ne dado izpodbiti. Ko ne morejo drugega reči, pravijo, da saj to ni nič, da saj Kraševci, ako so kaj dobili, tudi plačujejo 1 Ali slišite tiče! Če bi dr. Stepančič nič ne naredil za Kraševce, bi pisali: „Čemu naj bi ga volili Kraševci, ko jim ni nič pridobil". Sedaj pa, ko številke jasno govore, pra- vijo, da ako so Kraševci kaj dobili, tudi plačujejo! Kaj bi bilo pa, akobi Kraševci samo plačevali in nič n e dobili? Naj pokaže dr. Gregorin, koliko uže je pridobil svojlm voltlcem na Eraso kot deželnl poslaneo! Praznih rok stojl pred svojiml volllcl. Le po- litiko z A. Gabrščekom je uganjal v deželnem zboru! Na svoje volilce Ič spomnxl se ni. Pač pa lazi sedaj okoli njih in se jim usiljuje. Mi pravimo to-le : Kar je napravil dr. Gregorin za svoje volilce v deželnem, to bi napravil v državnem zboru, namreč — nič! Dr. Stepančič pa se je uže pokazal kakor mož, kateremu so koristi Krasa, koristi svojih volilcev pri srcu. Dejstva in številke govore jasno in neizpodbitno! Dr. H. Stepanölö In „Edinost". — „Edinost* je v petek, polemizujoč z nami, ker smo bili opomnili v notici glede shoda na Cesti, da je bil dr. Gregorin „pristna slika moža velikega mesta", nesramno in sicer — ker o narodnosti dr. Gregorina ni bilo niti govora — brez vsakega povoda napadla dr Stepančič-a. Da bi vrgla pri ljudeh, ki dr. Ste- pančiča ne poznajo, vsaj kakšno senco na njegov kot kristal čisti, v devet Iet- nem boju zresnim narodnimna- sprot-nikom izkušeni in tudi od „E d i n o s t i" za časa bivanja dr. Ste- pančiča kot sodnika v Buzetu opeto- vanokrat priznani narodni značaj — se ni sramovala napisati z očito denunciatoričnim in demonično tenden- cioznim namenom stave'k: „da se dr. StepančiČ kakor bivši sodnik v Buzetu ni niti upal vpisati v tamošnjo či- talnico". Dasi nismo niti en trenutek dvo- mili, da vsebujejo navedene besede le hudobni in krivični napad na narodno odločnost dr. Stepančič-a, vendar smo se takoj obrnili na zanesljivo osebo v Buzetu, naj se o tem napadu izjavi, da bodemo imeli nov dokaz v rokah, ka- koršnih podlih napadov se poslužuje „Edinost". Iz Buzeta se nam piše, da ne mo- rejo razumeti, kako se more tako kri- vično soditi o možu, ki se je kot sod- nik v Buzetu do skrajnosti bojeval za pridobitev narodnih pravic in je le iz ljubezni do ubogega naroda toliko let vstrajal na svojem težavnem mestu. Samo ob sebi umevno je, da je bil ne le član čitalnice nego leta in leta eden njenih najma rl ji vej ših obisko- valcev. Dr. Stepančič si je zadobil v narodnem oziru za buzetski okraj ne- venljivih zaslug. Pod njegovim predsed- nikom je vladala na sodniji skoraj še izključno italijanščina; sodnik Ste- pančič je pa led prebil, hrvaški odn. slovenskj jezik sta prišla po trdem boju do popolne veljave in vsi, še tako navrni napadi in vsa žalenja od strani fanatičnih narodnih nasprotnikov ga niso ustrašili. Kazenske, civilne in zapuščinske razprave, ki so se držale popred le v italijanskem jeziku, so se vršile pod njim v jeziku strank, samoitalijanske napise v sodnijskem poslopju so nadome- stili z dvojezičnimi. Najlepši monument, kojega si je postavil sodnik Stepančič in ki ga je stal v jezikovnem oziru, glede na ovire, ki so se napravljale, ve- likega truda, so pa nove zemljiške po- pred v italijanščini napisane knjige. Le te so se napravile v jeziku dotičnih last- nikov in so se pri tej priliki tudi poprej spakedrani priimki in imena posamez- nih parcel uknjižila v pravilnem pravo- pisu, kar bode še poznim potomcem pri- čalo, da na dotični z e m 1 j i, 'ki ima lepa slovanska imena, so živeli probujeni Slovani. Ne bodemo sledili dalje našemu informatorju, ki nam navaja še druge okoliščine, iz kojih se zrcali narodna odločnost dr. Stepančič-a za časa nje- govega bivanja v Istri in omenjamo le reakcijo od strani Italijanov, ki so ga hoteli na vsak način spraviti iz Buzeta. Da ne govorimo o navadnih ža- lenjih in o nebroj pritožbah na višja mesta, opomnimo, da mu niso hoteli dati stanovanja, da so mu delali vse mogoče nevšečnosti, da bi ga spravili iz revne hiše, kjer je bival, in da so mu tri nedelje zaporedoma okna pri stano- vanju razbili. Zložili, peli in svirali — dokler ni glavarstvo prepovedalo — so tudi neko parodijo kznanemu „Marameo". Ker je besedilo karakteristično, da se razvidi, kako so ga Italijani sovražiii in kako je vkljub temuustrajal nasvoji težki poziciji, je navedemo: „Marameo mio caro Stipe, in malora Ti pol andat. perche a Pinguente le tue pipe (...čič) non si posson piü tollerar!" To je tedaj, dragi čitatelji, oai mož, kojemu je „Edinost" hotela na podel in zvit način podlikati nedostajanjenarodne odločnosti. — Dejanja naj govore; govo- rila so in zaradi tega prepuščamo lah- kim srcem vsako daljno sodbo razum- nini čitateljem. Llberalol In vera. — Kedar ho- dijo liberalni kandidatje ob volitvah po deželi, imajo pclna usta vere in pobož- nosti. Čujmo pa, kaj piše njih glavno glasilo „Slov. narod" v svoji sobotni številki o tem: „Nesmrtnost je absur- diteta. Obenem s teiesom se mora kon- čati tudi duša. S smrtjo se konča vse." Zapodite liberalne hinavce, kedar vas pridejo farbat z vero! Albin ŠtrekeU — obsojen. — Pred kratkim se je vršila na sežanskem ka- zenskem sodišču proti škocijanskemu učitelju Albinu Štreklju, zaradi žaljenja časti kazenska razprava, na katerej je bil omenjeni Albin Štrekelj,1 brat biv- šega drž. posl?nca Lojzeta, obsojen na 20 K kazni in povrnitev sodnih stroškov, ki so precej veliki. Na vzklicni obrav- navi v Trstu je tudi pogorel. Jezik za zobe, g. župan! „Narodno-napredna stranka" se je I. 1907 „reorganizirala" in imela je v Gorici ob tej priliki shod zaupnikov, na katerem je govoril tudi sedanji li- beralni kandidat za goriško okolico France Kocjančič in predlagal med drugim tudi to-le: „Stranka (namreč, liberalna) se hoče zavzeti z vseml sl- lami za gospodarski napredek našega po-estnika in za povzdigo kmetijstva sploh; zato nujno zahteva, da se zbolj- ša in razširi kmetijski poduk, da se pospešuje posebno živinoreja in mle- karstvo, vinarstvo in sadjarstvo". — Od tega so minula uže štiri leta, a libe- ralne sile za povzdigo kmetijstva so se pokazale kot slepilo ljudstva. Ako bi danes pozvali liberalnega kandidata Kocjančiča, naj nam pove, kako se je liberalna stranka zavzela za gospo- darski napredek našega posestnika, bi najbrže ne vedel dati odgovora. V štirih letih bi se uže dalo kaj narediti, ako bi se hotel o in z n a I o. A libe- ralne besede so ostale le obljube in gola farbarijat Kaj kmetijski poduk, kaj živinoreja. kaj mlekarstvo in vinarstvo! Še na urn ni potem več prišlo ne Kocjančiču in ne drugim liberalnim vo- diteljem, da bi začeli vsaj razmišljati o tem, kar so na tem shodu sklenili in obljubili. Naš kmet bi samo čakal na večne case, da bi mu pomagal libe- ralecl Vreči na boben kmeta zna libe- ralec! Saj imamo zglede pred očmi! Koliko kmetov je uže spravila „Trgov- sko-obrtna zadruga" v velike denarne stiske? Uže koliko joka in stokaje bilo zaradi tega v kmečkih hišah! In na- čelnik tega denarnega zavoda je libe- ralni kandidat Kocjančič. Gorlški doplsnlk „Edinostl" — znani tuk. deželni uradnik — uživa v nje uredništvu posebno zaupanje. Te dni ga je v svoji listnici postavilo za vzgled svojemu kraškemu dopisniku. V tem slu- čaju vsaj je „Edinost" pisala resnico ; nje goriški dopisnik se je zares navzel prikrito-zlobnega duha, kakor vlada sploh v „Edinosti" in karakterizuje njeno tak- tiko. Mi smo imeli že večkrat priliko to taktiko razmotrivati in jo označiti kot posledico gesla : Laži, kolikor hočeš, svoje laži ne preklicuj in zarad nje ne polemizuj, arrtpak laži naprejl Tega gesla se drži tuk. „Edinostin" dopisnik pray tako kot njeno uredništvo. Zopet en vzgled! Mi smo že dovoljkrat označili Ga- brščeka kot veliko nesrečo za Slovence na Goriškem, njegovo „narodno" delö- vanje kot pogubno za narodni mir in njegovo rodoljubje za prikrito koristo- lovje. Navedli smo v to nebrojnih do- kazov in vzgledov, katerih nista „Edi- nost" in nje dopisnik goriški doslej niti enega ovrgla. Nista morda tega opustila iz kake čednosti, iz miroljubja, ainpak iz sile, ker vesta, da je vse res, kar smo na to stran napisali in da ne more tega izpodbiti niti največji sofist. Logično in pošteno bi torej bilo, da bi nehala prati zamorca Gabrščeka. Ali geslo njiju tak^ tike jim a tega ne dopusti. („Laži, ne preklicuj, ampak laži naprejl") Pred tednom in dnem smo v do- pisu iz Gradeža sporočali, da se tarn •odpirajo in prenavljajo vsakovrstni kio- ski, le edeu da se pogreša in kateri da se na novo najbrže več ne posiavi, ker nima gospodar časa, ko se mora v tem Čazu političnega dela potiti okoli po . shodih in da bo vsled tega v Gradežu letos ena Nemka manj .... „Edinostinega" dopisnika goriškega je ta gola resnica spekla; zgraža se in nam podtika, da se mi Gabrščekovega požara veselimo, a da ni to plemenito, ne slovensko, ne krščansko. Zamolči pa, da zgine s kioskom ena Nemka; da je imel torej Gabršček v svojem kiosku Nemko, to je dopisniku „Edinosti" slo- vensko. S tern svetohlinskim zgražanjem služi dopisnik „Edinosti" geslu nje tak- tike. Mi smo ponovno temu dopisniku in „Edinosti" dokazali z dejstvi, da je Gabršček premnogokrat občne koristi Slovencev na Goriškem ne le postavljal v nevarnost, ampak tudi propasiil v ne- srečo. To smo pisali v globokem pre- pričanju in bili bi hinavci, ako bi ne delali na to, da Gabršček izgine s pol. pozorišča. In kakor mi, misli vsak pravi rodoljub goriški. In da mislijo tudi sami liberalci tako, dokazuje dejstvo, da so iztisnili Gabrščeka iz liberalnih denarnih zavodov. To ga je gotovo tisočkrat več bolelo nego naše poročilo, da ni vGra- dežu več njegovega kioska. In vendar je goriški „Edinostin" dopisnik takrat za- molčal to bolečino Gabrščekovo in zatrl svoj moralni vsklik, da ni to plemenito, ne slovensko, ne krščansko. Tudi takrat, ko je Gabršček z „mesarskim nožem" kljl naše denarne zavode, je „Edinost" molčala, in moralni vsklik, da ni bilo to ne plemenito, ne slovensko, ne krščan- sko, ji je obtičal v grlu. Zato pa bi bil moral „Edinostin" dopisnik, predno se je del potegovati za plemenitost, slo- venstvo in krščanstvo nasproti Gabr- ščeku, dokazati, da nimamo prav, ko menimo, da je Gabršček vse take ob- zire že davno zaigral, kakor ni Hero- strat doživel, da bi mu bili stari Grki postavljali slavoloke. Pa kaj! Laži pri- znavati ali preklicavati, ni najti v „Edi- nostinem" slovarju, zato pa vrli goriški dopisnik laže kar naprej. (Konec prih.) Liberalni kandtdat za goriško okolico Franc Kocjančič je govoril pred štirimi leti na shodu liberalnih zaupnikov v Gorici tako, kakor mu je bolj kazalo. Med drugim je rekel, da je treba v prvi vrsti našemu kmetu izo- brazbe. Kako pa je narodno-napredna stranka skrbela za kmetovo izobrazbo, o tem molči zgodovina. Mogoče pa je skrbela najbrže s tem, da je uže več kmetov posestnikov, ki so bili zadol- ženi pri liberalnih denarnih zavodih, pognala na boben! Take liberalne izo- brazbe naš kmet nič ne potrebuje! In načelnik onega liberalnega denarnega zavoda, ki spravlja kmete na boben, je ravno liberalni kandidat France Kocjan- čič. Kateri kmet ga bo volil še za državnega poslanca! Vesellca v „Oentralu", katero je priredila mladina „Šolskega Doma" mi- nulo nedeljo v prid novi kapucinski -cerkvi je vspela najlepše. Velika „Cen- tralova" dvorana je bila näbito polna občinstva in tudi dohodek veselice je bil lep, kakor pove spodaj tiskani ra- čun. Opazili smomnogo res odlične go- spode in našega rodoljubnega meščan- stva. Vspored se je izvršil v najboljšo zadovoljnost navzoče množice. Vspored je otvoril učenec priprav- nice za srednje sole, Boškin Mi ha ter govoril: Velečastita gospoda! Hvala Vam vsem, ker ste se od- zvali našemu skromnemu vabilu ter počastili našo veselico v tako obilnem Številu ter Vam kličem: Dobro došli! — Prečastitljivi gospodje očetje ka- pucini gradijo novo cerkev ter nabirajo milodare pri dobrih Ijudeh v pokritje ogromnih stroškov te stavbe. — Tudi mi bi prav radi prispevali, in to tem raje, ker so čč. očetje kapucini naši ka- taheti, blagi svečeniki, ki poučujejo božje resnice s tako ljubeznijo in tako goreČ- nostjo, kakoršna je le njim lastna. — Slavna gospoda! — Z obilno in preplačano vstopnino ste omogočili, da se nam zdaj izpolnuje naša nada. — Vsemogočni naj Vas za to blago delo blagoslavlja, naj Vam povrne! —- Zajedno se hvaležno spominjamo onih blagih gospodov, ki so nam omi- slili „Šolski Dom", kakor tudi vseh pod- pirateljev naše Sole, ki nam nudi dušne in telesne hrane saj: „cerkev in sola sestrici sta dve, jedna brez druge hoditi ne sme." Zatem je nastopila mlada dekla- rnovalka Afrič iz I. razred. pripravnice in jako lepo dekiamovala dolgo dekia- macijo „Pesem o pesmi", nakar so na- stopili otroci v kolu in veselo peli. Mala sirota jBirsa, iz II. razreda) pa je med rajanjem otrok stopila naoder in otožno lepo pela pesem o siroti. Potem so pele učenke VI. razreda pod vodstvom g.čne M. Milost dvoglasen zbor s spremlja- njem na glasovirju. Na glasovirju je spremljala zbor mala hčerka g. dr. H. Stepančiča jako precizno. Zbor je res ugajal. G.čna Pahor, učiteljica, je pri- pravila lep rajalni nastop s petjem, ka- terega so proizvajale male dekiice prav lepo. Potem je nastopi! g. M. Koršič z zborom učenk obek pripravnic s pesmijo „Sijaj solnčice", nakar se je proizvajala Klinovčeva burkavenem de- janju „Zakleta soba" v gostilni pri „Zlati Goski", ki je vzbudila obilo smeha. Igro je naučila g.čna učiteljica Pavla Maku- čeva. — Hvala učiteljskemu osobju za- vodov „Šolskega Doma", da se je po- trudilo in nam poskrbelo par veselih uric. — Razkaz dohodkov in stroškov šol- ske veselice v prid nove cerkve ČČ. očetov kapucinov v Gorici dne 21. maja 1911. a) D o h o d k i. 1. Ustopnine prejeli.....K 39540 2. PreplaČana ustopnina . . . „ 28*20 3. Poslali so.......• „ 23-- Skupaj . . K 44600 Preplačali so ustopnino sledeči go- spodje in gospe: Dr. Gregorčič K 6, vlad. svetnik Križnič K 3, Antonija Hro- vatin K 3, Marija Kancler K 3, mogs. Pavletič K 2, nadučitelj Edv. Prinčič K 2, voditelj Zimič K 2, dr. Stepančič K 1, polit. uradnik Gregorčič Franc K 1, Go- rjup K 1, gospa Susič K 1, Nekdo K I, Kemperle 40 vin. in razni še 1 K 80 v. Poslali so: svet. dr. Tušar K 10 in nje- gova gosp. soproga K 4, Mercina I. K 5, dr. Defranceschi K 4. b) Stroški: 1. Tiskovine....... . K 18*20 2. Prevažanje in odvažanje gla- sovirja........„ 10'— 3. Policijskemu osebju . . . . „ 6-— 4. Slugu V..........„ 2'— 5. Snaženje dvorane i. t. d. . „ 4*— 6. Drugih raznih potrebščin skup.........„ 8 80 Skupaj . . K 49 — Preostanek od K 39760 se je hkrati izročil č. očetom kapucinom v prid nove cerkve. Gorica, dne 23. maja 1911. J. H r o v a t i n, š. voditelj in t. L denarničar. Uönousposobljenostne lzpite so napravili v minolih dneh in sicer za slov. ljudske sole: Josip Mahorčič, Rudolf Perko, Anton Arrigler, Andrej Baša. Za slovenske sole ter za nem- ščino kot predmet: Štefanija Leban, Roža Tomažič, Ljudmila Medvešček, Rafaela Delpin, Emilija Paglavec, Maria Kuntih. Ivan Mahnič, Rudolf Reja. Za slovenske in nemške sole: Ana Ferlesch, Gizela Bellinger-Meriančič, Helena Po- točnik, FrančiŠka Mešak. Za slovenske in italijanske sole in za nemščino kot predmet: Silvester Rok. Za nemške sole: Karol Frankovič, Ivan Jordan, Bogomir Medvešček, Anton Mervič in Stefan Firm. — Za „Narodnl masej" so darovali: G. Perc Jos., Vojščica, 1 sliko na steklu. — G. Jos. UrbančiČ, Bilje, 1 svetinjo in 91 novcev. — A. Bavcon, Župan, Čn»rče 1 tobačnico iz lipovega lnbja. — G. Ant. Vuk, Črniče št. 100, star svetilnik, izkopan v Černičah. — G. Jos. Balič, Vrh, (ž e 8. d a r) 1 staro sulico, 2 kosa topne kroglje, 1 jopič, kakor so jih no- sile kmetice okoli 1. 1850, štiri knjige: Listi inu evangelji 1817;Traven, Pridige; Žvab, Pridige; Miklosich, Lautlehre. — G. dr. LevpušČek, Gorica, 1 novec; — G. Vlad. Korsič, lorica, Veriti, keršan- ski nauk IV. dM 6 novcev, 1 franc, ba- jonet izkopan v goriški okolici in 1 švicarski almanah 1. 1811. —G. ČeŠčut, Vodnikove kuharske bukve. — G. E. Ferletič, Miren, Ktumicz, novi zakon in eno nemško knjigo. — G. TomaŽ Mrevlje, župan Sv. Križ, 1 tobačnico (dornače delo). 1 srebrn denar. — Batagelj IV. raz. 2 novca. — Nada Fon 1 novec. — G. Merljak Fr., Batuje. (dobil od Ivana Rjavca, Černiče) 2 rokopisa iz 1. 1731 in I. 1773. - G. Blažič A., Pevma, 2 novca. — G. Fabčič, Gorica, 5 novcev. — N. N. 1 novec. — G. Al. UrbančiČ, Miien, vabilo mirenskega župana k seji občinskega sveta 1. 1868 (pisano še laško). — Prosimo vse gg. darovalce in za- stopnike, da pošiljajo darila edino na naslov g. R. Drufovka. trgovec, Go- rica, Gosposka ulica 3. O d b o r. C. kr. državnl oradniki v Gorici so imeli v nedeljo 21. maja ustanovni zbor svoje stavbene zadruge. Pravila. ki so se ta dan sestavila. čakajo samo oblastnega potrdila. Vsled jako živahnih in zanimivih debat sejezborovanje neko- liko podaljSalo in sklenilo seje preložiti zadnjo točko dnevnega reda, namreč volitev odbora, za sredo 24. maja ob osmih zvečer v prostorih hotela „Angeio d'Oro". Vsi oni gg. uradniki, ki mislijo pristopiti k tej zadrugi, so naprošeni, da se vdeležijo tega sestanka. Kazenska obravnava v zadevi propale „Banca Popolare" se bode vršila pred tukajšnjim porotnim sodiščem dne 24. junija t. 1. Vojaške vestl. V nedeljo je prišel v Gorico korni poveljnik krakovskega armadnega voja FZM. Josip baron Weigl v spremstvu več častnikov ge- neralnega štaba, ki se udeležujejo po- učnega potovanja. V Gorici ostanejo do 26. t. m. Jutri pride v Gorico poveljnik 111. armadnega voja FZM. baron Leitner. Dne 29. t. m. pa pride v Gorico inšpicirat tukajšnji topničarski polk nadvojvoda Leopold Salvator. Velika nesrftča v škocljansklh Jamah se je pripetila v soboto. Navadni jarnski delavci so zidali zid ob neki stezi, kakih 40 m nad vodo ob strmem prepadu. 17-Ietni Ivan Cerkvenik iz Matavuna je valil kamen jproti zidu. Ko je prišel na rob prepada, se je hotel kamen zvaliti v globočino. Cer- kvenik je hotel ustaviti kamen, a je pri tem izgubil ravnotežje in s kamnom vred padel v prepad, na dnu katerega šumi dereča voda, ki ga je požrla in odnesla v podzemeljska brezdna. Po- qesreCe'ncu- je umrl pred 4 meseci oče in je bil on ec'ina opora obupani ma- teri in mlajšim bratom in sestri. Toöa. — Iz Batuj se nam poroča, da je napravila na tamošnjih vinogra- dih toča, ki je padala v soboto po- poldne, še precejšnjo škodo. Toča na Kranjskem. — Minoli četrtek je divjala v krški in leskovški fari na Dolenjskem huda nevihta s točo, ki je napravila velikansko škodo v vi- nogradih in sploh na poljskih pridelkih. Ponarejeno vlno. — V Korminu je kletarski nadzornik v osmih kleteh na- šel ponarejeno vino. Vino so zapečatili a prizadetim je naložena globa od 200—500 krön. Sploh je Kormin vedno na sumu, da se tarn fabricira mnogo vina. — Oena krnba v Gorici se je zopet podražila ra 4 stot. pri kg. — V obče se opaža, da je to podraženje povsem neumestno z ozirom na to, da cene pri moki padajo Vojaika begnnoa. — Včed du sta se predstavila finančni siraži dva vo- jaka-planinca, ki sta pobegnila od 27. polka. — Enemu je itne Salvador Lon- ghino in je iz Furlanije, drugemu Vuga Ivan iz Gorice. Eadilnikova koča na Oollcl se ot- vori dne 25. maja t. I. Oskrboval jo bode tudi letos čuvaj France MarkeŽ s svojo ženc. Preskrbljena je v obilni meri z jedili in pijačo. Golica je na južni strani že popolnoma brez snega in flora se krasno razvija. Isvosnl trg. — vceraj so se pro- dajale črešuje na izvoznem trgu po 24 K kvintal, jagode po 120 K, grah po 28 K, špargeljni po 60 K in krompir po 32 K kvintal. Belokranjska želoznica. — Govori se, da bodo dela za belokranjsko Že- leznico razpisana do septembra. Vlak padel preko nasipa — Pri Velikem Veseliju na Češkem je lokalni vlak vsled slabega tira padel preko na- sipa, 17 oseb je ranjenih, 2 osebi sta težko ranjeni. Gustav Mahler. — BivSi ravnatelj dvorne opere, skladatelj Gustav Mahler je v četrtek po noči umrl. Velike povodnji. — Na Morav- skem so napravile zadnje dni velike povodnji velikansko Skodo. Po vsej Šleziji so velike povodnji. Skoda je velikanska. Nanekaterihkrajih je toča pobila vse. Francoskega vojnoga ministra abü aeroplan Na letalnem polju Issy les Mou- lineaux poleg Pariza se je v soboto zra- koplovec Train v svojem aeroplanu v zrak dvignil za polet iz Pariza v Madrid. Pri tem je aeroplan padel na tla in težko ranil več oseb, med temi tudi mi- nisterskega predsednika Monis-a in voj- nega ministra Berteaux-a. Slednji je za ranami umrl. Gospodarske vesli. Nekollko nasvetov glede škropljenja trt. (Konec.) Vnašihkrajih ješkropiti trte 3 do 7 krat v enem letu. Največkrat po vipavski dolini, najmanjkrat po višavah na Krasu. Koliko modre galice in apna naj denemo na 1 hl vode, to je zopet od- visno od gornjih razmer. V vlažnih krajih, kjer je več rose, več, v visokih bolj suhih in vshodnih legah manj. Priporoča se: za nižje in zapadne lege 2 odstot., za srednje vi- soke. južne lege 1 in pol odstot. in za visoke in vshodne lege 1 odstot. raz- topino. Vprašanje je Še, kaj naj naredimo spomladi, ko pogostoma dežuje in ne moremo vsled tega škropiti. Odgovor je: vsako minutico, ko prejenja dež, uporabljajmo za škropljenje. Pokazalo se je namreč, da je v deževnem spom- ladanskem vremenu vsako prepozno škropljenje lahko osodepolno. Ker ponujajo nekateri trgovci tudi druga sredstva razun modre galice za Škropljenje, omenimo naj še, da so ve- činoma ta sredstva predraga in tudi ni- majo tiste vrednosti kot jih tma modra galica. Zato naj jih nikdo ne kupuje. „Km. Pr.' Skupen nakap oljnatlh pogač lo krmsklh semen. — Deželni odbor želi olajšati majhnim posestnikom nakup oljnatih pogaf in krmskih semen, vsled Cesar se je odločil preskrbeti zgoraj navedene oljnate pogače in krmska se- mena potom deželnega kmetijskega urada neposredno pri prvih zalaga- teljih, ki imajo zajamčeno dobre in pristne. Kdor želi kupiti semena in pogače, javi naj se pri deželnem odboru v Go- rici (pri deželnem kmetijskem uradu, v pritličju deželne hiše na Stolnem trgu.) LoterIJske števllke. 20. maja Trst.......87 54 5 84 16 Prvi c. kr. ^frjl priviligirani Hl. füVöl UJ ZaiOga TZ * . *u BDR1CB modnega blaga, gotovih oblek 1AV0<1 "Ä.11 v°Jaäke na Travnilitt » p^ tmr VSAKE VRSTE. ^H Prva in edina slovenska kleparska , delavnica v Gortci, ul. sv. Ivana St. 11. se toplo priporoča za "sa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patek, naslednik Karola Cufer priporoča se tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žveplanje, zadnji sistero škropilnic za vltrijol, polivalnike za vrte in patentiraise ventlatorje ža dimnike i. t. d. oprave se izvräujejo točno in po najnižji ceni. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica deHa Croce stev. 6. Restavracija Brezje prl Mariji PomagaJ p. Radovljica Podpisani se toplo priporoča velec. romarjem in drugim obiskovalcem Brezja za obiien obisk restavracije „Brezje". Točim izvrstna briska bela in ana do- mača vina, kakor tudi najboljše pivo. Kuhinja domača in najboljša, Gorka je- dila v vsakem času. Ušaj, restavrater Brezje. Iv. Znidarcic & dr. stav. tvrdka v GORICI VIA MATTIOLI. Izdeluje vsakovrtne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent. v vseh avstrijskih mestih št. 27221. Lastnina Westfal.-strop! za vsa stavbarska dela brez zadržanja pri zi- danju, nizke konstrukcije, z ravnim stro* pom zavarovanim proti ognju, ki izoli- rajo vsako šumenje in ropotanje, pri hranitev železnih nosilcev, železnih vezi in vijakov. ceneji feakor vsi drugl ma- sivni stropl. Pojasnila, stat. izkazi Id prora- čoni brezplačno. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu voili blok, ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržuje suha stano- vanja, z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsl drug! sistemi. Jakob Miklns mizar in lesni t r g o v e c s™ v Podgori 5=5 u voilii telenlfteta mosta (na cesti, kt pelje proti Gradiiki) o ¦ o © Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tramove 3 3 od 3—12 metrov dolge in 3 3 od 3-12 colov debele. JOSIP BONANNI naslednik T. Slabanja srebrar in pozlatar v Gorici aiica Morelli 1Z odlikovan a zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. Nova trgovina z železnino Pinter & Lenard v Gcrlcl v Ra*te!Ju it. 7 Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klosete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spada- joči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenj. občinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard. Izdaiatelt in od^ovomi urednik Anton B a v č a r. Naznanilo preselitve. Znana stara domača tvrdka z železnino Konjedic & Zajec naznanja uljudno, da preseli svojo trgovino v prostore hiše ,He Idslus pBsipiE' Gosposka ul. si 7 (prej krojaškazadruga). Na novo praktično urejena trg-ovina omog'oci nas naše cenj. odjemalce vsestransko Intro, tocno, ceno in pošteno postreöi. Zahvaljevaje se dosedanjej eenjenej naklo- . njenosti, proseč i nadaljne vljudnosti, ])ri- porocamo se za obilne naroebe v našili novih prostorih z odličnim spoštovanjem Konjedic & Zajec Ustanovljena leta 1810. — — — Ustanovljena Seta 1810. Najstarejsa slovenska tovarna paramoiitov Josef Neškudla Olumuc priporoča sledeče predmete po jako zmernih cenah: paramente, baldaliinr, zastavc. cerkveno opravo, z ognjem pozlačene kelihe, monstrance, ciborije, svetilkc, lustre, luči, križeve poti. Stari paramenti se dobro popravljajo. Za uboge cerkve precejšnji popust. Cone brez konkurence in 30% nižJe ^ot drugod i^F* Poiilja cenike na sahtevo brezplačno in poštnine prosto. *WQ Stoite! ,,. , ,, Stoite! «J Kdo ne pozna tvrdke .....___v____. Kerševani & Cuk na Stolnem trgu (Piazza Duomo) v G 0 RI C I štev. 9? Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victoria sivalne stroje, ki so naj- boljši, najcenejši, najtrpežnejši, najlažji, ki de- lajo še po 10-letni uporabi brezšumno, hitro in i točno. Original Victoria ši\alni stroji so se I vsem šiviljara, krojačem in drugim močno pri- I ljubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakupom šival- " :_____----- .- nega stroja - —— • .•' I „Original Victoria" šivalne stroje. 1 Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje * brezplačno. Z Original Victoria šivalnimi stroji se izvršuje vsakovrstno umetno vezenje (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prc'.^.j vsakovrstno kmetijsko orodje: slamorcznice, sti- a&^ skalnice, drozgatnize (stroje za« WJ^L mastunje grozdja), pluge, W^ brane itd. itd. |V^3r Ta tvrdka ima na prodaj naj- I^^^Ü boljša dvokoleso bela, rdeča itd. z znamko KERSEVANI & C ü K, ki jih sama izdeluje. Nadalje, puih« lamokrese, drugo belgijsko orožje, stre- jamS!A. Ijivo. — Potem najboljše gramotone. * Daje na obroke. ^ CENIKI ^ se razposljajol J - zastonj. ^^^\ Tiska „Narodna Tiskarnatt (odgov. L. L u k e ž i č.)