£ 22 GLASILO SZDL OĐČINE KAMNIK LETO XXIII. 26. DECEMBRA 1983 5 stvarnim/' pričakovanji v leto 1984! Kako hitro se nizajo dnevi in že je pred nami pričakova- nje Novega leta! V tem času se poglobimo v ocenjevanje doseženega, obenem pa že razmišljamo, kako borno delato, gradili naš jutri. Leto 1983 se izteka v prizadevanjih za uresničevanje ekonomske stabilizacije, v času zaoštrenih gospodarskih razmer tako doma kot v svetu, kar se odraza tuđi v rezulta- tih gospodarjenja. Industrijska proizvodnja bo porasla po oceni za 2%, načrtovali pa smo 3,5% rast. Čeprav je bilo povećanje izvoza na konvertibilno področje opredeljeno kot prioritetna naloga karnniškega gospodarstva in je bila zacrtana 19%, rast, borno uspeli izvoziti le v enakem ob- segu kot leto poprej. Izvozne plane bodo uresničile delovne organizacije: Utok, Svilanit, Titan, Menina in Eta. Vzpod- budno pa je, da se uveljavljajo novi izvozniki kot je Ekspe- rimentalna tkalnica, Donit TOZD Kemostik in Alprem. Razlogj za neizpolnjevanje planov proizvodnje in izvoza so med drugimi težave, ki so jih imele OZD pri oskrbi s surovinami in reprodukcijskim materialom, zastarela te- hnologija in iztrošena oprema. Delovne organizacije zavira pri njihovih prizadevanjih še nelikvidnost in pa neustrezna delitev ustvarjenega deviznega priliva, ki onemogoča hi- trejšo modernizacijo opreme in tehnologije dela. Res pa je tuđi, da le nismo povsod izkoristili notranjih rezerv, da je odnos do dela marsikje še preveč pasiven, da bi bili medse- bojni odnosi lahko bolj tovariški, da organizacija dela ni vedno najboljša, da se kamniško gospodarstvo zelo počasi vključuje v reproveriige... Tuđi na področju skupne in splošne porabe smo se spoprijeli z omejitvami, ki krčijo že »udomaćene« pravice in ovirajo hitrejše resevanje problemov v družbenih dejav- nostih. Kljub navedenemu pa lahko ugotcimo, da smo uspeli v letu 1983 narediti nekaj korakovnaprej, s tem pa smo tuđi obeležili pomembne jubileje, ki smo jih praznovali letos, med drugimi 40-letnico drugega zasedanja AVNOJ, ki je s svojo zgodovinsko vsebino postavit temelje za graditev nove Jugoslavije. Investirali smo v opremo v industriji, zgradili Dom varnosti in zaščite, Prodajni center v Arbore- tumu, samopostrežno trgovino v Nevljah in ob pomoći širše družbene skupnosti tuđi nov planinski dom na Kamniškem sedlu ob 90-letnici Planinskega društva. Pomembne prido- bitve so tuđi sanacija sole v Most ah, ureditev sole 27. jultj v bivšem dijaškem domu, opravljena dela na Veliki planini poleg drugih uresničenih nalog na področju turizma in na drugih področjih. Doseženi gospodarski rezultati ob upoštevanju domaćih in svetovnih ekonomskih in političnih razmer nas treznijo in usmerjajo k stvarnemu načrtovanju za prihodnje leto. Osnovni cilji, opredeljeni v družbenern planu za leto 1984 so ob 4% rasti fizičnega obsega proizvodnje, 15% poveća- nje obsega izvoza blaga in storitev predvsem na konverti- bilno področje; krepitev akumulativne in reproduktivne sposobnosti organizacij združenega dela, uresničevanje po- litike produktivnega zaposlovanja, usklajevanje rasti osebne, skupne in splošne porabe z rastjo ustvarjenega dohodka. Prednost pri investicijskih naložbah imajo po resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana v letu 1984 investicije, ki bodo prispevale k povećanju proizvodnih zmogljivosti, dvigu produktivnosti in bodo izvozno usmer- jene. Na področju negospodarstva pa so načrtovane inve- sticije le v osnovno šolstvo in zdravstveno varstvo. Izrednega pomena za nadaljnji razvoj Kamnika je ure- sničevanje nacrta dolgoročnega programa gospodarske sta- bilizacije v občini. Nacrt razčlenjuje predvsem naloge in ukrepe prve faze uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije za usklajeno izvajanje programa v obćini, OZD in samoupravnih interesnih skupnostih, da bi preusmerili neugodne trende gospodarskega razvoja. Rezultati in uspehi so odvisni predvsem od našega dela, zato si prizadevajmo, da z združenim! močmi realiziramo nacrtane cilje. Ustvariti pa moramo tuđi take pogoje dela, ki bodo pospeševali ustvarjalnost in iniciativnost delovnih ljudi, učinkovitejše vključevali znanje in strokovnost, na- praviti pa moramo tuđi odloćnejše korake pri stimulativ- nem nagrajevanju dela. Administrativni ukrepi so le zača- sna oblika urejanja gospodarskih razmer, ključ za razvoj je v krepitvi in uveljavljanju samoupravljanja in odgovornem izpolnjevanju delovnih nalog. Ob Novem, letu, ko najdemo tuđi trenutek za osebno »inventuro«, ocenimo, kakšen je naš prispevek k skupnim prizadevanjem za gospodarsko stabilizacijo in s tem k odpravljanju težav za prijetnejšo sedanjost in prihodnost. V letu 1984 želim vsem občanom čim već delovnih uspehov, osebne sreče in zadovoljstva. JELKA TUŠAR Razglasitev najboljših slovenskih športnikov in športnic V Kamniku so pretekli petek razglasili za najboljšega šport- nika v preteklem letu plavalca Boruta Petriča in za najboljšo športnico atletinjo Liđijo Lapajne. Prireditev je oiganiziral prizadevni smučarski klub iz Kamnika, TKS Kamnik ter mnoge delovne organizacije. SREČNO 84 vam želijo občinske družbenopolitične organizacije občinska skupščina izvršni svet in uredništvo Kamniškega občana DELITEV BONOV ZA OBDOBJE JANUAR-MAREC 1984 Delitev bonov za registrirana motorna vozila, neregistrirana in* neevidentirana motorna vozila ter kmetijske stroje bo: 1. V krajevnem uradu MOTNIK za krajane KS Motnik in KS Špitalič 2. V krajevnem uradu LAŽE za krajane KS Tuhinj, KS Šmartno in KS Sela 3. V zadružnem domu SREDNJA VAS za krajane KS Srednja vas in KS Sela 4. V KINO DOM KAMNIK za krajane KS Kamnik-Center, KS Mekinje in KS Tunjice 5. V gasilskem domu STRANJE za krajane KS Kamniška Bistrica, KS Gorič in KS Crna 6. V SREDNJEŠOLSKEM CENTRU RUDOLFA MAISTRA za krajane KS Novi trg, KS Nevlje ter KS Vranja peč 7. V prostorih SKG Kamnik za krajane KS Zaprice in KS Perovo 8. V KINO DOM DUPLICA za krajane KS Duplica 9. V KULTURNEM DOMU ŠMARCA za krajane KS Smarca in KS Volčji potok 10. V krajevnem uradu KOMENDA za krajane KS Komenda, KS Moste in KS Križ 11. V prostorih KS PODGORJE za krajane KS Podgorje in KS Križ 12. V prostorih OBČINE KAMNIK za samostojne obrtnike 13. V prostorih za SOCIALNO DELO, Titov trg 9 zđ invalidne osebe za registrirana motorna vozila v občini Kamnik pa tuđi: 1. V prostorih DO »STOL« za delavce te organizacije 2. V prostorih DO »TITAN« za delavce te organizacije 3. V prostorih DO »SVILANIT« za delavce te organizacije 4. V prostorih DO »ETA« za delavce te organizacije 5. V prostorih SGP »GRADITELJ« za delavce te organizacije DELITEV BONOV 1. KS: 27. 12. 1983, 28. 12. 1983 od 9. do 19. ure 2. OZD: 26. 12. 1983 OPOZORILO: Lastniki motornih vozil dvignejo bone na veljavno prometno do- voljenje za vozila, ki so registrirana v občini Kamnik, za neregistri- rana vozila in stroje pa na podlagi računa, garancijskega lista ali drugega dokumenta, s katerim dokažejo lastništvo. Upravičenci, ki nimajo navedenih dokumentov in so do sedaj dvigali bone na podlagi lastne izjave (listkov) lahko dvignejo bone samo v svoji KS z listkom, na katerem je že vtisnjena štampiljka prejšnjih delitev. Upravičence do bonov ponovno opozarjamo, da bone dvignejo na delilnih mestih po KS in OZD v navedenih terminih. ker bo upravni organ za notranje zadeve v bodoče pravilorfla bone izdajal samo vsako prvo sredo v mesecu. Podrobnejše informacije dobite na oddelku za notranje zadeve. ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE OBČINE KAMNIK K^mniški občan KAM NISKI OBČAN / 26. DECEMBRA 1983 Kulture ne smemo še bolj siromašiti Da je kultura že od nekdaj siromašna in je zato ne smemo še bolj siromašiti in si s tem rezati lastnih korenin; tega mnenja je bila većina delegatov skupščine kamniške kulturne skupnosti, ko so razpravljali o osnutku progra- ma skupnosti za prihodnje leto, oziroma financnem vrednotenju tega programa. Osnutek programa kulturne skupnosti za prihodnje leto je bil izdelan na osnovi dogovorjenega in sprejetega srednjeročnega na- crta kulturne dejavnosti za ob- dobje 1981-85 in letnih progra- mov vseh organizacij združenega dela, ki delujejo na območju ob- čine, kot tuđi letnih programov vseh društev, skupin in sekcij po- vezanih v zvezo kulturnih organi- zacij v občini. Program podrobno razčlenjuje dejavnost na področ- ju varstva naravne in kulturne dediščine (v kar so vštete: arhiv- ska dejavnost, spomeniško-var- stvena dejavnost ter muzejska, galerijska in likovna dejavnost), knjižnične dejavnosti, ter dejav- nost Zveze kulturnih organizacij in društev, ki so združena v ob- činski zvezi. V sklopu spomeniško-varstve- ne dejavnosti je v programu kul- turne skupnosti za prihodnje leto predviđeno delo na treh spome- nikih: saniranje Sv. Primoža nad Kamnikom, restavriranje gotske freske Sv. Krištofa v Mekinjah in izdelava programa za Franči- škansko knjižnico. Sv. Primož, evropsko znan spomenik, je trenutno v zelo sla • bem stanju: strop cerkve je po- čen, rebra so odstopljena in se razkrivajo, samostojno stojeći zvonik je počen po vsej vertikali, kritina je dotrajanja, žlebovi pa so potrebni obnove. Potrebno bo podbetonirati temelje cerkve, horizontalno povezati vzdolžne cerkvene zidove, injektirati obo- dne zidove cerkve in zvonika, popraviti ostrešje, obnoviti kriti- no in zamenjati žlebove. Na fasa- di so odkrili gotska okna, ki jih bo potrebno odpreti in v odprti- ne vstaviti nova okna. Ker leži cerkev na nadmorski visini 842 m, je gospodarno in smotrno, da bi potekala vsa dela na spomeni- ku istočasno in s skupno uporabo postavljenih zidarskih odrov; eventuelno podiranje in postav- ljanje le-teh, predvsem pa pre- voz iz doline do spomenika, bi dela znatno podražila. Hkrati z osnutkom programa skupnosti za prihodnje leto, so delegati prejeli tuđi osnutek fi- nančnega vrednotenja tega pro- grama, ki predvideva, da bo skupnost v prihodnjem letu ime- la 21.972.000 din prihodkov, skupaj s 50% soudeležbo Kul- turne skupnosti Slovenije za spo- menike I. reda (v znesku 3.388.000 din), bi tako kamniška kulturna skupnost razpolagala s 25.360.000 din. Za tako ovre- dnoten program bi bilo potrebno združevati sredstva za prispevno stopnjo po 0,47% iz BOD za leto 1984. Delegati pa so prejeli tuđi osnutek programov samouprav- nih interesnih skupnosti družbe- nih dejavnosti, ki ga je pripravil začasni kolegijski poslovodni or- gan skupne strokovne službe. Glede na splošne ušmeritve je ta osnutek predlagat 0,45% pri- spevno stopnjo, oziroma sredstva v znesku 20.871.000 din. Ob tem, da kulturna skup- nost Slovenije s 50% soude- ležbo sodeluje na spomenikih I. reda je nadaljnje odlaganje sanacije cerkve Sv. Primoža nad Kamnikom, težko spre- jemljivo. Delegati na seji skupščine so se morali odločiti za enega izmed obeh osnutkov. Tako je delegat KS Center v svoji razPravi podprl predlog začasnega kole- gijskega organa, rekoč, da je programe - glede na previsoko splošno porabo - pač treba kle- stiti, pri čemer kulturna skupnost ne more biti izjema. Pri tem naj bi sredstva, namenjena za dejav- nosti, združene v okviru Zveze kulturnih organizacij ostala ne- spremenjena. Da tako stališče ni logično in vzdržno, je delegata iz Centra opozoril drug delegat. Većina v razpravi sodelujočih je podprla predlog predsedstva kulturne skupnosti za 0,47% pri- spevno stopnjo, pri čemer so opozorili, da je osnutek, ki ga je izdelal začasni kolegijski organ premalo strokoven, saj je bil iz- delan ćelo brez sodelovanja predsednikov skupščin posamez- nih skupnosti. Z ločenim glaso- vanjem obeh zborov so delegati z enim vzdržanim glasom dali so- glasje k osnutku finančnega pro- grama, ki ga je pripravilo pred- sedstvo kulturne skupnosti. Ražen osnutka programa in osnutka finančnega vrednotenja tega programa so delegati'na skupščini razpravljali še o valori- zaciji programa skupnosti za le- SPOMEMSKA SVEČANOST NA RUDNIKU Vse svojce, preživele borce NOB, občane, preavsem pa mladino, vabimo da se 6. januarja 1984 ob 15. uri udeleže spominske žalne svečanosti pri spomeniku padlim na Rudniku v počastitev spomina na padle borce in aktiviste NOB pred 39 leti. OBČINSKI ODBOR ZZBNOV KAMNDC Krajevni odbor ZZB NOV Duplica - Voleji potok tošnje leto in predlogu resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine za prihodnje leto, poseb- no o tistem delu, ki se nanaša na kulturo. S predlagano valorizaci- jo so delegati soglašali, enako tu- đi s predlogom resolucije. Potr- dili so tuđi družbeni dogovor o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o obliko- vanju in izvajanju kadrovske po- litike v občini. Podprli so tuđi podpis družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov, spo- minskih plošč in obeležij iz ob- dobja narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije, ter urejanja in vzdrževanja grobišč in grobov borcev ter poimenova- nja na območju obćine Kamnik. Ražen podpisa navedenega druž- benega dogovora je predsedstvo skupščine kulturne skupnosti de- legatom predlagalo tuđi spre- membo sestava odbora udele- žencev, v katerem bo od sedaj imela kamniška kulturna skup- nost svojega delegata (do sedaj je namreč le sodelovala v delega- ciji skupaj z izobraževalno in ko- munalno skupnostjo). Na koncu seje je arhitekt B. Šlegl ponovno sprožil vprašanje smotrne izrabe podstrešnih proi storov Maleševe galerije na Tito^ vem trgu 20. Po prvotni zamisli naj bi podstrešje preuredili tako, da bi pridobili. 4 ateljeje in en večji prostor, ki bi ga namenili likovni dejavnosti in vzgoji mla- dih. Stanje je zdaj tako, da so na podstrehi pisarne društev, ki de- lujejo v sestavi Zveze kulturnih organizacij, del prostorov upo- rabljajo - samo nekajkrat na te- den - mladi likovniki in skupina Pedenjmožic, v preostalem delu pa je deponija galerije. Ker je generacija mlajših kamniških li- kovnih umetnikov brez ateljejev in s tem brez osnovnih pogojev za delo, bi jim prostori, ki so jih pripravljeni sami urediti in pri- merno vzdrževati, omogočili nor- malno delo. Odprti in vsakomur dostopni ateljeji v centru mesta pa bi v sklopu celotne preuredi- tve Titovega trga vnesli v staro in lepo mesto, kot je Kamnik, raz- sežnost, ki jo je mesto nekoč že imelo, a jo je žal izgubilo. V raz- pravi, ki se je ob teh razmišlja- njih razvila, sb tako delegati kot predstavnik kultumega centra Kamnik ugotovili, da so se v zad- njem času pojavili nesporazumi na področju likovne, oziroma razstavne dejavnosti v Kamniku, zato so sklenili, da bodo čimprej sklicali okroglo mizo ali javno tribuno in na njej v odprtem dia- logu razčistili nesporazume. Na skupščini so delegati posta- vili tuđi nekaj delegatskih vpra- šanj. Delegatka KS Mekinje je žele- la odgovor na dve vprašanji in sicer glede poteka del pri Franči- škanski knjižnici, zanimalo pa jo je tuđi ali bi se Kamnik spomnil 100 letnice Maksa Koželja. Od- govorjeno ji je bilo, da so se dela pri Frančiškanski knjižnici že za- čela; prof. Jaro Dolar iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljub- ljani že vrši selekcijo ohranjene- ga knjižnega fonda, medtem ko glede obnove prostorov zaenkrat še ni vse jasno. Prav tako poteka tuđi prouče- vanje obširnega dela Matije Ko- želja, ker pa je gradiva veliko, bo možno raziskavo zaključiti in pri- praviti razstavo leta 1985. Delegate je tuđi zanimalo, za- kaj vodnjak na Titovem trgu ni zaščiten pred mrazom. Ker je za zaščito vodnjaka pristojna ko- munalna skupnost, bodo vpraša- nje naslovili nanjo. M. C. • 19. seja občinskega komiteja ZKS Kamnik Kadrovska rast v zvezi komunistov Osrednja tema na seji komiteja je bila namenjena ak- tualnim vprašanjem in nalogam v zvezi z gibanjem in sestavo članstva ZKS in občinske organizacije zveze komu- nistov. Naloge v zvezi s kadrovsko rastjo zveze komunistov so sestavni del celotne stabilizacijske aktivnosti in krepitve socialističnega samoupravljanja in tako tuđi presoje uspeš- nosti organizacij in organov zveze komunistov. Komite je obravnaval navedene naloge, ne zgolj kot redni letni pre- gled, pač pa v smislu kontinuiranega kadrovskega procesa, kot sestavino načrtovanja in izvajanja idejnopolitične ak- tivnosti. Glede gibanja in sestave članstva je bilo ocenjeno, da je odločilnejša kvalitetna kadrovska rast pred številom član- stva, da je proces diferenciacije v zvezi komunistov potre- ben za preseganje oportunizma in učinkovitejše izvajanje sprejetih nalog, da pa je potrebna poglobljena analiza in aktivnosti za vključevanje in ustreznejšo zastopanost v ,^rstah ZK delavcev iz neposredne proizvodnje, mladih in kmetov. Sedanje odločilno obdobje boja za gospodarsko stabilizacijo je tesno povezano s prenovo zveze komuni- stov, s krepitvijo vrst zveze komunistov, s prizadevanji za delavsko većino in z večjo idejno in akcijsko enotnostjo ZK, z mobilizacijo vsega članstva. Komite se je zavzel za učinkovitejše idejno-politično usposabljanje članstva, za uspešnejše spoprijemanje s pro- blemi pri izvajanju sprejetih nalog, predvsem tistih za izvajanje dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Na seji komiteja je bila podana tuđi obširna informacija o predlogu nacrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini. Člani so ocenili, da s sejo vseh zborov skupščine, 28.12.1983, ne srne biti zaključena razprava o tako pomembnem dokumentu, ki jasno naka- zuje osnovne ušmeritve razvoja občine in se mora skozi čim širšo razpravo med občani še dograditi oz. dopolniti, nato pa tuđi dosledno izvajati. Na komiteju je bil oblikovan predlog, da se v dokument vključi tuđi področje razvoja in nadaljnje krepitve samou- pravnih socialističnih odnosov. Komite je sprejel sklep, da predsedstvo komiteja z delegati družbeno-političnega zbora in komisijo za družbeno ekonomske odnose pri ob- činskem komiteju na osnovi razprave oblikuje stališča in predloge k predlaganemu nacrtu uresničevanja dolgoroč- nega programa gospodarske stabilizacije v Kamniku. JELKA TUŠAR Kaksen bo Kamniški občan Leto je okrog in tuđi Kamniški občan bo moral potegniti crto, narediti obračun in si zastaviti cilje za prihodnje leto; seveda ne samo matematiene, ampak tuđi vsebinske. Omenjene gmotne možnosti so že letos posegle v obseg časo- pisa, kajti če smo v preteklih le- tih po večkrat na leto izšli na dvanajstih straneh, smo letos - zaradi obilice' gradiva - to storili le decembra; ob koncu leta nam bo sicer zmanjkalo nekaj tisoča- kov. Ne zato, ker bi napak raču- nali in načrtovali, ampak ker se je tiskanje časopisa podražilo bolj kot smo predvidevali in ker tuđi iz proračuna nismo dobili tolikšne vsote, kolikršno smo podpisali v sarnoupravnem spo- razumu o financiranju Kamni- škega občana za to leto. Predvi- đenih je bilo namreč dobrih 914 tisočakov, ob tričetrtletju pa smo iz proračuna dobili dobrih 711 tisoč din. Interesne skupnosti so do tega časa poravnale 718 tiso- čakov (po sporazumu 731 tisoč din), krajevne skupnosti in drugi pa 258 tisoč (338 tisoč) din, z objavami različnih oglasov in drugega smo ob devetih mesecih ustvarili 599 tisočakov (po planu 860 tisoč din). Če seštejemo vse prihodke, jih bo do konca leta, če bodo seveda vsi podpisniki po- ravnali svoje obveznosti) dobrih 2,9 milijoha din, potrebovali pa borno 3,08 milijona din. Stroški tiskanja bodo namreč namesto planiranih 1,68 milijona din zna- šali 1,80 milijona din. Nekaj več kot smo predvideli je šio še za PTT storitve in za honorarje, za katere borno v vsem letu porabili okrog 342 tisoč din (planirano 323) - upoštevati namreč mora- mo, da v glasilu dopisuje zelo veliko mladih, ki na ta način do- bi jo nekaj denarja za svoje po- trebe, pri katerih pa povećanja življenjskih stroškov ni mogoče prezreti. Pri vseh ostalih stroških smo se držali resolucije oprede- Ijenih povećanj. Izšlo je predvi- OD VSEPOVSOD Težke naloge na področju konvertibilnega izvoza LJUBLJANA - Kot je zapisano v predlogu resolucije o družbe- noekonomskem razvoju SRS v letu 1984, naj bi se družbeni proizvod prihodnje leto povečal za dva odstotka, industrijska in kmetijska proizvodnja pa za tri do štiri odstotke. Izvoz blaga in storitev naj bi povećali za 15 odstotkov, izvoz na konvertibilni trg za 20. Konverti- bilni uvoz naj bi povećali za sedem odstotkov, rast cen pa naj bi bila v letu 1984 za 15 odstotnih točk nižja kot letos. Boljša oskrba z zđravili LJUBLJANA - Po težavah, ki jih je imela vsa Slovenija pa tuđi Jugoslavija na začetku leta pri oskrbi z zđravili, se zdi, da problem ni več tako perec. Slovenskim izdelovalcem zdravil je ostalo 75 odstot- kov deviznega zaslužka, Narodna banka Jugoslavije pa jim je zagoto- vila 21,7 milijona dolarjev. K letošnji oziroma sedanji dobri oskrblje- nosti z zdravih je veliko pripomogel družbeni dogovor o zagotavlja- nju in uporabi deviz za plačilo prioritetnega uvoza določenih proiz- vodov. Za uvoz tujih časopisov pet milijonov dolarjev BEOGRAD - Za uvoz tujih časopisov in revij bi bilo treba zagotoviti pet milijonov dolarjev. V Jugoslaviji je mogoče predvsem med turistično sezono dobiti 103 tuje dnevnike oziroma revije, sedaj pa naj bi se dogovorili, da bi nekatere manj pomembne in zanimive časopise nadomestili s tistimi, za katere je več interesa. Kot pravijo v splošnem združenju turističnega gospodarstva Jugoslavije, bo tuđi prihodnje leto pri nas največ časopisov iz ZRN in Italije. • Hrana se je najbolj podražila BEOGRAD - Kot ugotavlja zvezni zavod za statistiko, so se življenjski stroški tuđi v novembru zelo povećali, saj so bili v primer- javi z oktobrom za 5,8 odstotka večji. Letos so se življenjski stroški povećali že za 48,9 odstotka, medtem ko so bili novembra letos v primerjavi z novembrom lani večji za 51,3 odstotka. Pri tem so se najbolj povećali stroški za hrano (za 8,3 odstotka), izdatki za higieno in zdravje so narasli za šest, za stanovanje pa za 5,3 odstotka. • Večja menjava z vzhodnimi državami BEOGRAD - Prihodnje leto naj bi se vrednost jugoslovanske menjave z vzhodnimi socialističnimi državami povećala in naj bi znašala nekaj več kot 11 milijard dolarjev. Kot so ob tem menili na Gospodarski zbornici Jugoslavije, bo menjava s Sovjetsko zvezo presegla vrednost šestih milijard dolarjev. • Kmetje menijo, da so pokojnine prenizke . BEOGRAD - V letošnjih šestih mesecih je urad za pritožbe in vloge pri skupščini SFRJ sprejel 7375 vlog, kar je za 14 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Kot je mogoče razbrati iz teh vlog oziroma pritožb, se največkrat pritožujejo delavci iz neposredne proizvodnje, upokojenci in kmetje. Kmetje imajo največ pripomb na sistem socialnega in kmečkega zavaravanja, saj menijo, da so pokoj- nine, ki jih dobivajo nekateri, tako nizke, da ne omogočajo primer- nega življenja. denih 22 številk glasila. Napovedi za prihodnje leto so vse prej kot rožnate. Oskrba s papirjem ni zagotovljena, pred- viđena je visoka podražitev rota- cijskega papirja, tako da naj bi se stroški tiskanja v letu 1984 pove- ćali za okrog 37 odstotkov. Naše odločitve bodo torej na krepki preskušnji, ko se borno odločali o informiranju. Z resolucijo opre- deljeno povećanje ne bo zado- ščalo, da bi v prihodnjem letu izdali 22 številk, vsako na osmih straneh. Ali borno uveljavili splošno deklarirano usmeritev, da resolucijsko opredeljena usmeritev ne pomeni, da je treba vsem enako omejiti denar, am- pak je to treba delati selektivno. Ali pa se borno odočili, da damo za obveščanje manj denarja, kot bi bilo potrebno, seveda z zavze- tostjo, da nam Občan v takem obsegu (kot došlej) ni potreben, seveda bi bil to poseg v vsebinsko zasnovo glasila. Predsedstvo občinske konfe- rence SZDL je sicer že imenova- lo posebno delovno skupino, ki naj bi naredila projekt racional- nejšega trošenja denarja za vse obveščanje v občini (tuđi glasila v združenem del in druge oblike obveščanja), vendar pa gradiva še ne bo ta hip; pa tuđi ko bo, ga borno morali obravnavati in sprejeti v vseh samoupravnih okoljih. In zdaj še nekaj o vsebini naše- ga glasila. Bralci nam o njem zelo redko pišete - da imate glasilo radi, potrjujejo klici v uredniš- tvu, če se sem in tja zatakne pri dostavi ali če kdo morda po po- moti glasila ne dobi. Precej več kritičnih besed je bilo v zadnjem času na račun Kamniškega obča- na y družbenopolitičnih organi- zacijah in skupščinah. Seveda je vsaka kritika dobrodošla. Se boljša je, če vsebuje tuđi predlo- ge in pobude, kako bi, s tisto malo denarja, kot ga imamo, gla- silo izboljšali, mu dali še več sa- moupravne svežine in še več ka- kovostnih informacij. Takih po- bud pa je bilo za zdaj bore malo. Enako malo je bilo volje za sode- lovanje pri tistih, ki razpolagajo s podatki in informacijami - seve- da to ne sme biti posplošena trdi- tev, saj-imamo tuđi izjeme. Će kdaj, potem je zdaj trenu- tek tak, da bi morali v svetu za informiranje pri predsedstvu OK SZDL, ki je družbeni nadzorni organ glasila, o Kamniškem ob- čanu temeljito razpravljati. Zato, da bi odpravilo tisto, kar ni do- bro, da bi zagotovili toliko de- narja, kolikor ga nujno potrebu- jemo za celovito, pravočasno in objektivno obveščanje o dogaja- njih v občini. urednica DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN _jA 2 KAMNIŠKI OBČAN / 26. DECEMBRA 1983 Proslava ob dnevu JLA V počastitev 22. decembra, dneva oboroženih sU, je bila v srednješolskem centru Rudolfa Maistra slavnostna proslava, po- svećena tuđi 42-letnici vstaje ju- goslovanskih narodov in 40-let- nici AVNOJ. O pomenu prazni- ka oboroženih sil, o pomenu av- nojsldh sklepov, o TITU kot ustvarjaku in graditelju naše so- cialistićne samoupravne družbe ter o aktualnih gospodarskih in političnih razmerah je govoril predsednik OK SZDL Kamnik Anton Fišer. V nadaljevanju so učenci osnovne sole Toma Brej- ca obogatili program z recitalom. V osrednjem delu proslave so bila podeljena priznanja zveze I rezervnih vojaških starešin, šta- bov teritorialne obrambe in ob- Činskega sveta za ljudsko obram- bo in družbeno samozaščito. Priznanje zveze rezervnih voja- ških starešin za uspešno delo v ZRVS in pri krepitvi SLO in DS ter razvoju in uveljavljanju ZRVS v družbi je podelil Zvone Cvek, predsednik OK ZRVS. Plaketo ZRVS Jugoslavije je prejel Filip Železnik. Zlato značko ZRVS Jugoslavi- je je prejel Peter Pečevnik. Priznanje OK ZRVS Kamnik pa so prejeli: Vladimir Pustotnik, Metod Jerman, Božidar Gole, Franc Kosirnik, Alojz Jeras, Blaž Krumpestar. Priznanja štabov teritorialne obrambe ali za vođenje enot in krepitev moralno politične enot- nosti v enotah teritorialne obrambe in za sodelovanje v ur- jenju in vzgoji. Pohvalo komandanta TO Slo- venije in pohvalo komandanta PŠTO Ljubljanske pokrajine je podelil predstavnik PŠTO Ljub- ljanske pokrajine Ivan Hribar. Pohvalo komandanta TO Slo- venije je prejel Marjan Štangelj. Pohvalo komandanta TO Ljubljanske pokrajine so prejeli: Stane Zorman, Štefan Čeh, Jože Piskar, Rudi Kotnik, Osnovna šola Motnik, Krajevna skupnost Sela. Pohvale komandanta občin- skega štaba TO Kamnik je pode- lil komandant občinskega štaba Drago Bohinec, priznanja pa so prejeli: Milan Kajba, Stojan Re- panšek, Srečo Vrhovnik, Zdrav- ko Hribovšek, Janez Peterlin, Miro Štupar, Anton Galin, Jože Drenik, Ivan Urankar, Šonja Dr- novšek, Avgust Novak, Srečo Urankar, Franc Karner, Stani- slav Balantič, Milan Hočevar, Boris Žlindra, Jože Oblak, Milan Šuštar, Mira Jurjevič. Priznanja občinskega sveta za ljudsko obrambo in družbeno sa- mozaščito je podelil predsednik sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Ivan Justi- nek. Priznanja so prejeli: KS Pšajnovica, Ivan Hočevar, DO KIK, OŠ Frana Albrehta, CZ gasilska enota Svilanit, Mar- jan Zagoričnik, Janez Sušnik, Ferdo Cvetko, CZ KS Tunjice in Alojz Štros. Proslavo je zaključil moški pevski zbor iz Crne. J. A. Novo v Novem trgu OOZSMS Novi trg je mlada mladinska organizacija, ki zdru- žuje mlade iz Novega trga, Bev- kove, Palovške in Perovega. Na- stala je ob delitvi krajevne skup- nosti Kamnik na pet manjših krajevnih skupnosti. Pred reor- ganizacijo smo bili vključeni v OO ZSMS Šutna in ZSMS Trsko polje, kjer pa nismo našli prave- ga mesta, ker so se naši interesi križali z interesi ostale mladine v obeh organizadjah. Z ustanovi- tvijo samostojne mladinske orga- nizacije so bili dani temelji za oživitev našega dela, ki pa kljub temu ni bilo uspešno vse do jese- ni 1983. Vodstvo OO ni uspelo pravil- no ugotoviti naših interesov in želja, ker od vsega začetka ni bilo v neposrednem stiku z mladimi. Zgledovalo se je po delu ostalih mestnih OO, kjer pa se razmere bistveno razlikujejo od naših. Čeprav živimo v mestu, je naše življenje bolj povezano in je zelo podobno življenju vaške mladi- ne. Med šeboj smo tuđi dejansko povezani - ne samo v organizaci- ji, pač pa tuđi v vsakdanjem živ- ljenju. To je posledica skupnega aktivnega preživljanja prostega časa; za kar imamo izredne mož- nosti (bazen, smučišča, igrišča). Ob obisku predstavnice OK ZSMS Kamnik smo se kritično soočili z našim »nedelom«. Tako so DPO v krajevni skupnosti in OK ZSMS Kamnik ocenili naše delovanje. Predvsem nismo bili nedelavni, vendar so se naše ak- tivnosti odvijale zunaj mladinske organizacije, ne da bi za to dalo pobudo vodstvo OO ZSMS Novi trg. Že več let smo prirejali kre- sove za prvi maj, organizirali smo čišćenje in barvanje bazena in skrbeli za varnost na bazenu. Or- ganizirali smo športne aktivnosti na igrišcu ZUIM in še več takih akcij. Ker vodstvo ni bilo v stiku z mladimi, teh akcij ni znalo pove- zati in dodati novih ter tako po- vezati naše delo v mladinski or- ganizaciji. Menimo, da sestanko- vanje ni edino merilo dejavnosti. Gora besed je še vedno premalo, potrebna so konkretna dejanja, s katerimi lahko dosežemo željene rezultate - družbeno aktivno mladino. Na posvetu, kjer smo aktivno sodelovali vsi mladinci, smo kri- tično ocenili napake iz preteklo- sti in pretehtali naše želje in možnosti za prihodnost. Ugoto- vili smo, da želimo biti aktivno prisotni v življenju krajevne skupnosti in ji dati svoj prispe- vek. Izdelali smo program dela za naslednjo leto in takoj začeli z njegovim uresničevanjem. V program smo zajeli vse akcije in aktivnosti, ki so zanimive za naj- večji del mladine in tuđi skupne akcije z ostalimi DPO in komisi- jami v krajevni skupnosti. Le ta- ko borno postali dejavni člen v KS Novi trg in z delom dokazali zaupanje družbene skupnosti. Nočemo biti le kurirji ob raznih akcijah DPO, v njih hoćemo tuđi sodelovati in tako postati enako- pravni. Ker stari način vođenja ni bil ustrezen, smo se odločili za kolektivno vođenje. Tuđi tako se želimo izogniti starim napakam in aktivirati največji krog mladih. Upamo, da borno v naših pri- zadevanjih uspešni. Prve uspešne akcije pa že pričajo o tem in nas še bolj spodbujajo k delu. Izbolj- šali smo obveščanje, organizirali smo proslavo in sprejem pionir- jev v pionirsko organizacijo za dan republike. Pospešili smo pri- prave za ureditev parka »88 vrtnic za Tita«. Želimo se pove- zati z OO ZSMS ZUIM. Z njimi bomo skupno organizirali tek- movanje v namiznem tenisu za pokal OK ZSMS Kamnik. Orga- nizirali smo rekreacijo v telova- dnici ŠCRM-ja in jo tuđi vodi- mo. Dobili smo tuđi dovoljenje KOSZDL Novi trg za uporabo" prostorov KS, kjer smo organizi- rali svobodne aktivnosti ob sobo- tah in nedeljah. Letos bomo or- ganizirali še predavanje o naši krajevni skupnosti, smučarsko tekmovanje in prihod dedka Mraza v sodelovanju z KO SZDL Novi trg. Naše delo pa bo še bolj pestro po novem letu. Glede na uspešnost prvih akcij, se ne bojim, da bo naša aktivnost zamrla. Kljub temu pa še nismo resili vseh naših problemov. Moti nas premajhno število naših članov v delegacijah, telesih in komisijah krajevne skupnosti. Nekateri, ki pa so prisotni v teh delegacijah, pa nimajo stikov z mladinsko or- ganizacijo in tako ne morejo za- stopati naših interesov. Resiti moramo tuđi problem mladih na Perovem, ki so del naše organi- zacije, s katerimi pa le nismo našli ustreznega načina poveza- ve. Poudariti moramo, da je to specifični del KS, ki ni bil nikoli kakorkoli povezan z Novim trgom. Z rešitvijo teh vprašanj, z nor- malnim izvajanjem programa in krepitvijo organiziranosti, bomo resnično zaživeli in izbrisali sle- dove nedelavnosti iz preteklosti. Predsedstvo OO ZSMS Novi trg Slab, slabši, najslabši kruh Približno tako je bledela slava in tuđi kvaliteta kamniškega kru- ha. Najbrž nas ni malo, ki se se spominjamo časov velikih hleb- cev čmega kruha, ki se mu je reklo »domaći«. Od takrat je steklo že mnogo vode in kamniški kruh že zdavnaj ni več tisto, kar je bil. Izbira je več kot revna, saj mesto z lastno pekarno premore le dve vrsti kruha: bel in polbel. In se ta kruh ima nekaj lepotnih napak. Rad se suši, drobi, nima pravega oku- sa in zelo rad se pokvari. Že slišim peke, ki bodo rekli, da je vsega kriva moka. Drži, da tuđi moka ni več tisto, kar je bila, ampak takšna je najbrž tuđi drug/e, pa zna/o peki ponuditi kupcem dober črn in se kakšen kruh. Samo do Ljubljane je treba stopiti, pa se izbira raznih vrst kruha močno razširi. Tu mislim predvsem na svež kruh, ne na trajne vrste, ki jih tuđi v Kamni- ku vćasih lahko kupimo. Najbrž bi veljalo razmisliti o tem, da ni vseeno, kakšen izdeiek da proizvajalec iz rok. Čisto mo- goče je, da se pekarni ne splača peči več vrst in boi/šega kruha, ampak kupee najbrž ni dolžan nositi prav vseh bremen slabega gospodarjenja. Skoda, da v Kamniku ni nobe- nega zasebnega peka, ki bi poka- zat, kako se peče dober kruh. Najbrž je zdrava konkurenca ti- sta, ki lahko proizvajalce prisili, da svoje delo opravljajo tako, kot je treba. j. ff. Skupa/ v boljšo prihodnost Na nedavnem referendumu so se delavci DO Planinka in hotela Malograjski dvor iz TOZD Gostinstvo in žičnice Ka- mnik, DO Golfturist odločili, da bodo po novem letu delali skupaj v okviru DO Planinka. Združitev naj bi omogočila odpravljanje težav, ki so se že nekaj let kopičile v družbenem gostinstvu v Kamniku. Tako Planinka, ki ima v svoji sestavi restavracijo Planinka, kegljišče, kavarno Veronika in pension, kot tuđi Malograjski dvor, v preteklih letih ništa poslovala z zavidljivimi uspehi. Planinka sicer ni imela izgub, dohodki pa so bili tako majhni, da nišo omogočili niti povprečnih osebnih dohodkov, kaj sele sredstev za akumulacijo, ki bi omogočila obnovo dotrajanega inventarja. V TOZD Gostinstvo in žičnice, kamor je spadal tuđi Malograjski dvor, je bil položaj mnogo slabši, saj so bile izgube reden gost, osebni dohodki delavcev so bili pod pov- prečjem, izrečen pa je bil tuđi ukrep družbenega varstva. Ker v obstoječem delovanju in organiziranosti obeh organizacij ni bilo moč pričakovati rešitve, so izbrali eno izmed možnih rešitev - pripojitev Malograjskega dvora k Planinki. Prednosti, ki naj bi jih prinesla ta odloćitev, so številne. Manj delavcev bodo potrebovali v skupnih službah, kar bo vplivalo na zmanjšanje režijskih stroškov. Z modernizacijo objektov naj bi se izboljšala organizacija in produktivnost dela, povečal pa naj bi se tuđi fizični obseg dela. Nova delovna organizacija bo pripravljala tople obroke za delovne kolektive, ki nimajo svojih obratov družbene prehrane, vključila pa se bo tuđi v organizacijo prireditev zunaj lastnih prostorov z gostin- skimi storitvami, (kmečka ohcet, dan narodnih noš ipd.). Sode- lovala bo tuđi v poslovni skupnosti za turizem kamniške ob- čine, ki je tik pred ustanovitvijo. Da bi omogočili novo nastalemu kolektivu čimboljše pogoje za začetek dela, ga bo skupščina občine Kamnik oprostila plačevanja nekaterih davkov in prispevkov za dobo tren let, z Irana sredstva naj bi porabili za obnovo in modernizacijo gostinskih objektov. Skušali bodo doseći tuđi preložitev vraća- nja nekaterih posojil. M. R. V spornin Jožetu Jerasu-Branku Zahrbtna bo/ezen, neusmilje- na in kruta smrt je iztrgala iz naših vrst še enega velikega bor- ca naše NOB, naše revo/ucije, tovariša Jožeta Jerasa-Branka. Tovariš Jože se je rodil 6. mar- ca 1917 v Čašnjicah v Tuhinju, v številni kmečki družini. Po kon- čani osnovni soli se je preživljal kot delavec težak vse do vstopa v NOV 8. junija 1942, v takratni Kamniški bataljon. Njegov osebni zgled, pogum, vztrajnost, predanost in tovariš- tvo so ga že avgusta /stega teta pripeljali v članstvo Komunistič- ne partije Slovenije, ki mu je zaupa/a delo političnega delegata v njegovi enoti. 24. decembra 1942 je bil v znameniti borbi na Kostanjski planini ranjen. Po ozdravitvi se je vključil v partizansko enoto PASTERK Franceta-Lenarta, ki je tedaj š/a na Koroško prižgati plamen NOB. S Koroške je kot prekaljen borec in komunist od- šel skupaj s še 11 tovariši usta- navljati novi Pohorski bataljon, potem, ko je 8. januar ja 1943 celotni prejšni bataljon junaško padel v boju z Nemci. V juniju 1943 je bil zaradi bo- lezni premeščen iz operativne enote na terensko politično delo, sprva na Moravsko, nato v Tu- hin/'sko dolino. Če izvzamemo vojaške politične delavce, ki so delali politično tuđi Dolgoročni program gospodarske stabilizacije Za zadnjo sejo zborov općin- ske skupščine je pripravljen po- ■nemben dokument: predlog na- crta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabiliza- cije v naši obČini, ki razčienjuje predvsem naloge in ukrepe za prvo fazo uresničevanja, usklaje- no pa naj bi ga izvajali v vseh samoupravnih okoljih, da bi tako preusmerili neugodne trende go- spodarskega razvoja. Dokument najprej na kratko ocenjuje sedanje družbenoeko- nomske razmere in uresničeva- nje srednjeročnih načrtov. Leta 1977 se je družbeni proizvod v primerjavi z letom prej realno povečal za 9,5 odstotka. V prvem letu tega srednjeročnega obdob- ja je bil za 32 odstotkov večji kot 'eto poprej, upoštevaje inflacijo pa se je realno znižal za 1,3 od- stotka. Fizični obseg proizvodnje se je v obdobju 1979 do 1982 povprečno povečeval za 4,7 od- stotka, letos pa je krepko upadel in je bil v prvih desetih mesecih komaj 0,2 odstotka večji kot v enakem obdobju leta 1982. Le- tos bomo predvidoma izvozili 1,26 milijarde din, uvozili pa za približno 731 milijonov din, kar pomeni, da bo stopnja pokritosti uvoza z izvozom 172 odstotkov, kar je zelo ugodno, manj pa, ko pogledamo povećanje izvoza na- pram preteklemu letu. Repro- dukcijska sposobnost gospodar- stva je v tem srednjeročnem ob- dobju večja za 14,7 odstotka, vendar se realno vrednost ni bi- stveno povećala in denar ne za- došča za obnovo zmogljivosti. Zaposlovali smo zelo malo, saj je bilo leta 1977 zaposlenih 9619 delavcev, letos (do septembra) 10.162 delavcev. O skromnih in- vesticijah v gospodarstvu govori podatek, da smo leta 1981 za investicije dali le 13,6 odstotka družbenega proizvoda. Tuđi de- lež za skupno porabo se že nekaj let zamnjšuje, leta 1981 je znašal j.0,8 odstotka družbenega proiz- voda, lani 9,5, letos pa bo predvi- doma 9 odstotkov. Ko dokument opredeljuje skupne naloge družbenoeko- nomskih in političnih subjektov v občini, predvideva, da bi morali v naslednjem srednjeročnem in dolgoročnem obdobju prestruk- tuirati proizvodnjo za tehnološko razvojno zahtevnejše programe in ob tem izboljšati tuđi kvalifi- kacijsko strukturo zaposlenih. Osnovni nosilci investicijskih na- ložb morajo biti Rudnik kaolina in kalcita, Titan, Kemijska indu- strija Kamnik, Svilanit, Stol, Eta in Utok, ki že imajo dobro osno- vo v kadrovskih in drugih pogo- jih. Prizadevati bi si morali tuđi za tehnološko neodvisnost z in- vestiranjem in osvajanjem proiz- vodnje strojne opreme in oro- djarstva. Seveda bi morale vse delovne organizacije investirati v izvozno usmerjene programe ali v proizvodnjo, ki bi nadomeščala uvoz. Delovne organizacije bodo morale sredstva za prednostne programe v občini združevati. Predviđeno je, da se bo delež industrije v družbenem proiz- vodu od sedanjih 59,7 povečal na 65 odstotkov. Kmetijska proiz- vodnja naj bi bila v naslednjem srednjeročnem obdobju v druž- benem proizvodu udeležena s 7 do 8 odstotki, v dolgoročnem ob- dobju pa že okrog 10 odstotno. Izvoz bo treba še krepko poveče- vati, saj bi se moral njegov delež v družbenem proizvodu povećati na 25 do 30 odstotkov. Osnovni nosilci izvoza bodo Utok, Titan, Stol, KIK in Svilanit. Pri delitvi čistega dohodka bodo imele pre- dnost investicijske naložbe, če delovne organizacije ne bomo imele kakovostnih programov, bodo sredstva za investicije zdru- ževale v reproverigah ali v okviru občine. Delovne organizacije bo- do združevale tuđi sredstva, ki bodo namenjena področjem, kot na primer proizvodnja surovin in energije. V zadnjem delu dokumenta so v ukrepih opredeljene konkretne naloge in seveda nosilci teh na- log. Tako so konkretneje oprede- ljene naloge v odnositi s tujino, za povećanje proizvodnje, ener- getska politika, naloge v kmetij- stvu, gozdarstvu, prometu, trgo- vini, turizmu in gostinstvu, drob- nem gospodarstvu, v stanovanj- sko komunalnem gospodarstvu, nadalje naloge v negospodarstvu, pa tuđi ukrepi za učinkovitejše gospodarjenje ter krepitev re- produkcijske sposobnosti gospo- darstva. OGLAŠUJTE V KAMNIŠKI OBČAN med civilnim prebivalstvom, do julija 1943 v Tuhinjski dolini (pa tuđi drugje, ražen na že osvobo- jenem ozemlju) ni bilo nacrtno organiziranih odborov OF. Prav zaradi tega je bila pred Jože tom še toliko težje in odgovornejša naloga. Uspešno jo je opravili Jože je bil tedaj izvoljen za prve- ga sekretar/a OF za Tuhinjsko dolino. Uspeh tega političnega delova- nja pa je bil množičen odhod v partizane, doma so ostali le otro- ci, žene, starejši in bolni moški. Nemci so nekajkrat poskusili preiskati teren z večjimi silami in uničiti narodnoosvobodilno giba- nje, a so se že po dveh, treh dneh umaknili brez uspeha nazaj vpo- stojanko, Jože pa je svoje delo nadaljeval in funkcijo sekretar/a okrajnega odbora OF za Tuhinj- sko uspešno opravljal do konca vojne. Z bogatimi izkušnjami, ki si jih je pridobil med NOB, se je po vojni vključil v izgradnjo poruše- ne domovine, v izgradnjo nove ljudske oblasti, v izgradnjo seda- nje samoupravne sodalistične družbe. Od osvoboditve dalje je opravljal vrsto najodgovornejših dolžnosti od odbornika do pod- predsednika in predsednika nek- danjega Okrajnega ljudskega odbora Kamnik, člana okrajnega komiteja KP Kamnik, ljudskega poslanca SR Slovenije, odborni- ka občinske skupščine in tajnika občinskega odbora ZZB NOV Kamnik. Vrsto let je bil član ob- činskega odbora in predsedstva občinskega odbora ZZB NOV, še posebej v komisiji za prizna- nje posebne dobe in komisiji za obujanje gradidj NOB ter var- stvo spominskih obeleiij NOB in sodalistične revolucije. Do svoje prerane smrti je bi! delegat ZZB NOV v DPZ skup- ščine občine Kamnik in predsed- nik komisije za odlikovanja. ■ Bil je aktiven, čeprav je njego- vo zdravje že močno načela za- hrbtna bo/ezen. Njegovo delo, vztrajnost, na- tančnost, velika razg/edanost in bistrost, sposobnost za organiza- cijo, poznavanje ljudi in spošto- vanje do njih, ugled, ki ga je uiivaJ zaradi svojega značaja in predanosti, vse to je bogato na- polnilo njegovo prekratko življe- nje. Prav zato je slovo od takega velikega in dobrega tovariša še težje. Hvala mu za vse! Za vse nje- govo delo se mu zahvaljujem v imenu družbenopo/itičnih orga- nizacij in skupščine občine Ka"- mmk. 3 KAMNIŠKI OBČAN / 26. DECEMBRA 1983 Zadnja seja zborov skupščine občine v letošnjem letu Predsednik skupščine občine tov. Ivan JUSTINEK je za 28. de- cember sklical v mali dvorani Kina Dom skupno sejo vseh zborov skupščine; delegati se bodo tako v tem mesecu sestali že drugič, razprava pa bo predvidoma tekla o: - predlogu sprememb in dopolnitev družbenega plana občine za obdobje 1981-85 - predlogu nacrta uresničevanja dolgoročnega programa gospo- darske stabilizacije v občini - predlogu resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine v prihodnjem letu - predlogu dogovora o usklajevanju davčne politike v SRS v prihodnjem letu - predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov - predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občin- skem posebnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve - predlogu odloka o javnem redu in miru v občini - osnutku programa defa zborov skupščine občine za prihodnje leto - predlogu sklepa o izdaji statuta DO Delavski dom Kamnik. Zaradi pomanjkanja prostora gradiva ne moremo objaviti; vsem zainteresiranim pa je na voljo v INDOK službi. Porodio o delu in problemih kmetijske zemijiške skupnosti občine Kamnik i, Ustanovitev in organiziranost KZS Zakon o kmetijskih zemljišćih (1973) je določii, da je KZS nosilka kmetijske zemijiške politike v občini, ki jo morajo ustanoviti z zakonom določeni partnerji kot obvezno samoupravno skupnost. Leta 1974 je bila z družbenim dogovorom ustanovljena Kmetijska zemljiška skupnost občine Kamnik, ki so jo ustanovile SO Kamnik, krajevne skupnosti, Emona - TOZD Kooperacija, Emona - TOZD Poljedelstvo - govedoreja, Perutnina Zalog, TP Kočna, PE Sadna drevesnica, Arboretum Voljčji potok in Gozdno gospodarstvo. Ta- krat je bil sprejet tuđi statut KZS. Glede na to, da ustanovitev KZS z družbenim dogovorom ni bila v skladu z ustavo SR Slovenije, smo pripravili ob upoštevanju vzorcev samoupravnih aktov, ki nam jih je posredovala Zveza KZS Slovenije, samoupravni sporazum o samou- pravnih razmerjih in organizaciji Kmetijske zemijiške skupnosti ob- čine Kamnik in statut KZS. Samoupravni sporazum je sprejelo že več kot dve tretjini udeleženk, ki so po zakonu dolžni ustanoviti KZS, nov statut pa bo obravnavan na prvi seji skupščine. Najvišji organ KZS je skupščina, ki se je v času ustanovitve do leta 1980 sestala le dvakrat. Njen izvršilni organ je izvršilni odbor, ki je irnel do konca leta 1980 47 sej, v času od 1981 do sedaj pa so bile 4 seje skupščine in 16 sej izvršilnega odbora. Že ob ustanovitvi KZS so bile ustanovljene tuđi komisije za spremljanje izvajanja prostorskega plana, za usmerjanje prometa s kmetijskimi zemljišči, za prostorsko- ureditvene operacije in za skupne pašnike. V letošnjem letu pa je bil ustanovljen tuđi odbor za skupne pašnike. V letošnjem letu pa je bil ustanovljen tuđi odbor za samoupravni nadzor. KZS je bila tako organizirana po enotnem sistemu za vso Slovenijo. Navedena organi- ziranost KZS sledi iz dejstva, da so bile KZS prve samoupravne skupnosti, ustanovljene v SR Sloveniji in jih Ustava SR Slovenije zaradi zagotavljanja smotrnega izkoriščanja kmetijskih zemljišč po- sebej obravnava in jim daje poseben ustavno-pravni položaj. Po ustanovitvi SIS na številnih področjih gospodarskih in družbenih dejavnosti, zlasti pa ob težnjah za združevanjem skupnih služb SIS v zadnjih letih, se v občinah večkrat razpravlja o organiziranosti KZS ter se jih skuša enačiti s SIS gospodarske dejavnosti. Nerazumevanje bistva nalog KZS in njihovega položaja je eden izmed razlogov, da v posameznih občinah še zmeraj skušajo KZS »reorganizirati« po vzoru SIS. Pri tem jih zvezna zakonodaja ne pozna, prav tako pa nimajo zagotovljenega ustreznega mesta (šifro) v statistični razvrsti- tivi dejavnosti in v nomenklaturi dejavnosti pri SDK. Iz tega pa sledijo pogosti nesporazumi pri delu KZS, pri finančnem knjigovod- stvu pri vključevanju KZS v samoupravni sporazum agroživilstva in sploh pri reševanju statusnih vprašanj KZS. Glede na to, da so KZS nosilec kmetijske zemijiške politike v občini in da imajo poseben ustavno pravni položaj in pristojnosti, je treba ugotoviti, da je njihova dosedanja oblika organiziranosti ustrezna in da je tuđi v skladu z zakonom o združenem delu. 2. Delegatski sistem, obveščanje in sodelovanje ustanoviteljic pri delu KZS KZS naj bi bila mesto za dogovarjanje o razpolaganju s kmetijskimi zemljišči v občini in sicer na samoupraven in organiziran način, saj so v njeno delo vključene tuđi krajevne skupnosti in občina, pri usklajevanju interesov in oblikovanju kmetijske zemijiške politike pa lahko sodelujejo poleg tistih, ki so neposredno zainteresirani za rabo kmetijskih zemljišč v kmetijske namene ter za njihovo varstvo tuđi tišti, ki so zainteresirani za ureditev celotnega prostora občine v zvezi z gospodarskim in splošnim družbenim razvojem. Vsaka od ustanoviteljic KZS ima v skupščini eno delegatsko mesto, v izvršilnem odboru pa naj bi bile zastopane krajevne skupnosti, samou- pravne organizacije in skupnosti ter občina s po enim delegatom, OZD s področja kmetijstva, živilstva in gozdarstva pa tako, da zasedajo z več kot polovico delegatskih mest, kmetje pa naj bi bili zastopani po kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbene pravne osebe in po krajevnih skupnostih. Taka sestava izvršilnega odbora je predviđena po novih samoupravnih aktih, ki naj bi jih sprejela skupščina KZS na svoji naslednji seji, do sedaj pa so izvršilni odbor sestavljali kmetje in delavci, zaposleni v kmetijski proizvodnji, medtem ko vpUva delegatov ostalih ustanoviteljic KZS skoraj ni bilo čutiti, ražen ko so bila obravnavana vprašanja, ki so se nanašala na interese posameznih ustano- viteljic. KSZ pošilja zapisnike sej skupščine in izvršilnega odbora ter komisij, delegatom in članom teh organov. Menimo, da bo potrebno v bodoče poleg delegatov direktno pošiljati zapisnike skupščine in drugih organov KZS ustanoviteljicam, da bi tako dosegli boljšo obveščenost ustanoviteljic in jih tako tuđi pritegniti k aktivnejšemu sodelovanju pri delu KZS. Strinjati se moramo tuđi z ugotovitvijo, navedeno v poročilu skupščini SR Slovenije, da je medsebojna obveščenost med KZS in ustanoviteljicami v obeh smereh dokaj šibka. Tuđi zato se lahko zgodi, da o istih zemljiških problemih sprejmejo organi KZS in upravni organ v občini različne sklepe, kar vodi v nesporazume in konfliktne situacije. Pritrditi moramo tuđi navedbam v poročilu skupščine SRS, da kritična ocena sodelovanja ustanoviteljic v delu KZS kaže, da kmetijske OZD sodelujejo pri delu KZS predvsem takrat, ko imajo neposreden interes za pridobitev lokacije za gradnjo ali denarja za melioracije, nadalje da so iz krajevnih skupnosti aktivni predvsem delegati, ki izhajajo iz pretežno kmetijskih krajevnih skupnosti in so tuđi sami kmetje ter končno da so »KZS vse preveč le tajnik in premalo ustanoviteljice, ki jo tvorijo.« 3. Tajnik KZS in defovna skupno« Do leta 1981 je bil strokovni sodelavec za KZS referent za kmetijstvo pri SO Kamnik, ki je moral skrbeti za izvrševanje sklepov vseh organov KZS, sodeloval pri pripravi gradiv za seje organov KZS ter usklajeval delo teh organov, bil je odredbodajalec za izvrševanje finančnega nacrta skupnosti, podpisnik v zadevah finančnega in pisarniškega poslovanja in urejal vse druge zadeve, ki so se nanašale na delo KZS in to poleg svojega rednega dela referenta za kmetijstvo. Leta 1981 je izvršilni odbor na podlagi razpisa imenoval novega tajnika KZS, ki naj bi izvrševal samo naloge za KZS. Sedež KZS je bil tedaj prenesen iz SO Kamnik na Skupne strokovne službe SIS, kjer pa položaj tajnika še sedaj ni jasno določen, ceprav je bil sčasoma vklopljen v enotni sistem skupnih služb SIS in je postal strokovni delavec za KZS. Ta nedoločen položaj tajnika oz. stro- kovnega delavca za KZS je v mnogočem vplival tuđi na rezultate dela, s tem pa tuđi na uspešnost dela skupnosti. 4. Sodelovanje z Zvezo ZKS Slovenije Po zakonu o kmetijskih zemljiščih (Ur. 1. SRS. št. 1/79) ima Zveza KZS Slovenije dve vrsti nalog: usklajevanje in reševanje nalog KZS, ki so skupnega pomena za vso Slovenijo in dajanje organizacijske, strokovne, tehnične in drugačne pomoči skupnostim. Na pobudo KZS je bil sprejet samoupravni sporazum o temeljih skupnega plana KZS v Sloveniji za obdobje 1981-1985, na podlagi katerega KZS združujemo del prihodka od odškodnin za izvajanje agromelioracij po skupnem programu. V letošnjem letu so bila tako odobrena sredstva za urejanje skupnega pašnika na Bibi planini. Zveza je bila tuđi pobudnica za določanje odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, h kateremu je pristopila tuđi občina Kamnik in na podlagi katerega je bil sprejet tuđi ustrezen občinski odlok. Strinjamo se z ugotovitvami iz porodila skupščine SR Slovenije, da so KZS v Zvezi našle mesto za skupno opredeljevanje nalog, za poenotenje njihovega izvajanja in za skupno odgovarjanje ter da Zveza postaja opora KZS pri izvajanju njihovih nalog in da je ta opora pri tako široki problematika kot jo obravnavajo, mnogokrat potrebna. Zveza bi bila lahko še bolj učinkovita, če bi bili delegati KZS bolj usmerjeni k skupnim ciljem in manj k svojim neposrednim interesom v občini. To se kaže zlasti pri vprašanju združevanja sredstev in njihove gospodarne rabe, kjer bi z usmerjanjem lahko zagotovili večje proizvodne učinke pri pridelovanju hrane ter kar ob visoki inflacijski stopnji ni zanemarljivo, hitrejšo namen- sko rabo sredstev. 5. Financiranje KZS Najpomembnejši vir prihodka KZS je odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Glede na inflatorna gibanja ter ob spoznanju o pomembnosti lastnega pridelovanja hrane bo potrebno v najkrajšem času zagotoviti občutno povećanje odškodnine zaradi spre- membe namembnosti kmetijskih zemljišč in sprejeti avotmatizem, ki bi (npr. na osnovi povećanja cen kmetijskih pridelkov) letno omogočil povećanje odškodnine. Glavni vir financiranja KZS je odškodnina od spremembe namembno- sti kmetijskega zemljišča ali gozda, ki pa je s sprejetjem zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti čedalje bolj ome- jena. Drugi vir sredstev je odškodnina od izkoriščanja rudnin, ki pa se obračunava sele zadnji dve leti. Zavezanci plačila te odškodnine so vsi, ki izkoriščajo kamen, mivko, gramoz, pesek in opekarsko glino in sicer poleg odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, od- meri pa občinski upravni organ, pristojen za rudarstvo na podlagi pri- prave, ki jo mora v roku petnajst dni po poteku vsakega polletja dati fizična ali družbena pravna oseba, ki izkorišča rudnine. Ob koncu leta 1982 smo se obrnili na krajevne skupnosti, da nam bi posredovale podatke o izkoriščanju rudnin na njihovih območjih. Od 24 krajevnih skupnosti smo dobili 19 dogovorov in sicer: v 17 krajevnih skupnostih nihče ne izkorišča rudnin, le v KS Špitalič je kamnolom, v KS Godič pa gramoznica SGP Graditelj. DELEGATSKA PRILOGA Po prenosu kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini na KZS naj bi se odprl tuđi nov vir sredstev in v zakup danih kmetijskih zemljišč in s prenosom teh zemljišč na kmetijske ali druge OZD, medtem ko bi prodajo kmetijskih zemljišč omejili na najnižjo možno mero. Stalen vir sredstev za delovanje KZS naj bi zagotovili samoupravni sporazum o sofinanciranju KZS oz. odlok občinske skupščine, po katerem naj bi prispevale za delovanje KZS določena sredstva kmetijske, gozdno- gospodarske in živilske OZD v občini Kamnik. S tem prispevkom bi zagotovili redno financiranje dejavnosti KZS, verjetno pa tuđi aktivnejšo udeležbo teh članic KZS pri njenem delu. Poseben vir sredstev je tuđi prispevek zavezancev davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin, ki ležijo v melioracijskem območju, ki je določeno na podlagi odloka občinske skupščine, ki pa v naši občini še ni bil uveden. Glede na to, da je čedalje bolj pomembna dejavnost KZS, bo potrebno za izpolnjevanje njenih nalog kar najhitreje zagotoviti sredstva za njeno financiranje predvsem na podlagi samoupravnega sporazumevanja in ob sodelovanju članic KZS. 6. Izvajanje nalog KZS a) Prostorsko planiranje Med najpomembnejše naloge KZS spadajo naloge v zvezi s prostorskim planiranjem. S tem v zvezi KZS pripravlja elemente in strokovne osnove za sklepanje dogovorov o temeljih družbenega plana občine, ki zadevajo prostorski del ter sodeluje pri usklajevanju in sklepaniu tega dogovora. Osnova za pripravo prostorskega dela družbenega plana je kategorizacija kmetijskih zemljišč. Leta 1978 je bil pripravljen prostorski nacrt za protrebe kmetijstva, ki je bil leta 1981 razveljavljen, sedaj pa pripravlja kategorizacijo zemljišč in osnutek prostorskega dela družbenega plana Biotehniška fakulteta v Ljubljani oz. LUS. b) Skrb za pravilno rabo kmetijskih zemljišč V 6. členu zakona o kmetijskih zemljiščih je med nalogami ZKS na prvem mestu skrb za pravilno rabo, izboljšanje in združevanje kmetijskih zemljišč. Da bi bila vsa kmetijska zemljišča dobro obdelana, je z zakonom in navodilom določeno, da mora obdelovalec obdelovati kmetijsko zemlji- šče kot dober gospodar ter da je KZS v nasprotnem primeru pristojna ugotoviti vzroke zaradi katerih kmetijsko zemljišče ni optimalno obde- lano, predlagati potrebne ukrepe in tuđi začasno upravljati s takšnim zemljiščem in po enem letu, ko je to ugotovljeno, obdelovanje ni izbolj- šano. Kmetijska zemljiška skupnost občine Kamnik je 3. marca 1982 sprejela akcijski program za obdelavo slabo obdeianih ali neobdelanih kmetijskih zemljišč v občini Kamnik, po katerem je poslala vsem krajevnim skupno- stim v občini Kamnik posebne obrazce, s katerimi naj bi krajevne skupno- sti posredovale podatke o neobdelanih ali slabo obdeianih kmetijskih zemljiščih ter njihovih lastnikih oziroma uporabnikih in navedle vzroke za neobdelanost ali slabo obdelanost kmetijskih zemljišč. Evidentiranje neobdelanih in slabo obdeianih zemljišč naj bi bila trajna naloga Kmetij- ske zemijiške skupnosti občine Kamnik. Po akcijskem programu naj bi skupščina Kmetijske zemijiške skupnosti občine Kamnik imenovala stalno komisijo za spremljanje, obravnavanje in reševanje problematike neob- delanih in slabo obdeianih kmetijskih zemljišč. Ta komisija naj bi skupaj s predstavniki krajevnih skupnosti obiskala lastnike in uporabnike slabo in neobdelanih kmetijskih zemljišč in bi s svojimi ugotovitvami in predlogi tekoče seznanjala samoupravne organe kmetijske zemijiške skupnosti in jim predlagala ukrepe za rešitev obravnavanih problemov glede na naloge kmetijske zemijiške skupnosti po zakonu o kmetijskih zemljiščih in drugih predpisih. Kmetijska zemljiška skupnost se je obrnila na krajevne skupnosti dvakrat. Od krajevnih skupnosti, ki so nam odgovorile, smo dobili pred- vsem negativne odgovore, torej nimajo neobdelanih ali slabo obdeianih kmetijskih zemljišč. V tistih krajevnih skupnostih, ki so nam sporočile podatke o neobdelanih ali slabo obdeianih kmetijskih zemljiščih, naj bi bilo 62 lastnikov in 417 ha zemljišč. Delo komisije, ki naj bi obravnavala to problematiko, ni prav zaživela. Na enem sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki centra za socialno delo, komiteja za družbenoekonomski razvoj pospeševalne službe in kmetijske zemijiške skupnosti, je bilo dogovorjeno, da je potrebno to problematiko začeti takoj reševati na podlagi pridobljenih podatkov. V letošnjem letu smo dopolnili obrazce, ki smo jih zopet posredovali krajevnim skupnostim in pripravili akcijski nacrt za reševanje te proble- matike, pričeli pa smo tuđi z razgovori z lastniki zemljišč. c) Razpolaganje s skladom kmetijskih zemljišč S 115. členoni zakona o kmetijskih zemljiščih iz leta 1973 je bilo s 23. 8. 1973 prenesena pravica uporabe družbenih kmetijskih zemljišč na KZS in so ta zemljišča postala sestavni del kmetijskega zemljiškega sklada. Ker ti prenosi nišo bili v celoti izvedeni, je bil predpisan s 145. členom zakona o kmetijskih zemljišćih iz leta 1979 prenos teh zemljišč v kmetijski zemljiški sklad od 1. 7. 1979. Republiški sekretariat za pravosodje, - organizacijo uprave in proračun je ob tem izdal navodilo o izvedbi prenosa kmetijskih zemljišč od družbenopravnih oseb, ki nišo kmetijske organizacije v kmetijsko zemljiški sklad. Za kršitev te določbe so z zakonom predviđene tuđi denarne kazni za OZD in za odgovorne osebe. V letošnjem letu smo začeli prenašati kmetijska zemljišča, ki jih je upravljala občina Kamnik v kmetijski zemljiški sklad. V upravo KZS so tako prenesena zemljišča, ki bodo namenjena skupnim pašnikom, za ostala zemljišča pa je bil tuđi že posredovan predlog pristojnim službam občine Kamnik. Po prenosu teh kmetijskih zemljišč borno dali pobudo za prenos še drugim upravijalcem kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini, ki jih ne uporabljajo za kmetijsko dejavnost. d) Uveljavljanje prednostne pravice do nakupa kmetijskega zemljišča Z zakonom je določena prednostna pravica do nakupa kmetijskega zemljišča skladno z načelom, da naj kmetijska zemljišča pridobiva pred- vsem tišti, ki ga obdeluje. KZS je uveljavljala prednostno pravico do nakupa kmetijskih zemljišč v treh primerih. Menimo, da bo ta dejavnost lahko zadovoljivo zaživela z zagotovitvijo potrebnih sredstev za delovanje ZKS. c) Izvajanje agrarnih operacij KZS ima pomembno mesto pri pripravah in izvedbi kmetijskih prostor- sko-ureditvenih operacij in pri drugih posegih, s katerimi se izboljšujejo kmetijska zemljišča in ureja njihova raba. V skladu z zakonom KZS daje pobudo za agrarne operacije, obvezno obravnava pobudo drugih za njihovo izvedbo, obravnava nacrt nove razdelitve zemljišč v komasacij- skem skladu in sklepa pogodbe za operativna dela za izvedbo komasacij, ustanavlja skupaj z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi skupnost za melioracije in zagotavlja sredstva za izvedbo melioracij. KZS je obravnavala 48 pobud za izvajanje melioracij. Prevladujejo male melioracije, predvsem pa hidromelioracije. Večji melioracijski kom- pleks je bil le agromelioracija na Brezjah in Vodicah (20 ha), predviđena je hidromelioracija na področju KS Komenda - Križ - Moste na področju 114 ha, ki bi se morala pričeti v letošnjem letu. Ostale melioracije so izvajali posamezni kmetje ob finančni udeležbi KZS, ker pa KZS ne more zagotoviti tržne proizvodnje na teh melioriranih zemljiščih, ni dopustno, da ZKS z družbenimi sredstvi direktno financira urejanje kmetijskih zemljišč v lastnini, zato smo z malimi melioracijami prenehali. V bodoče borno podpirali to dejavnost na večjih kompleksih. Izvajanje te dejavnosti je bilo neurejeno tuđi zato, ker ni bilo potrebnega sodelovanja članic KZS. f) Upravljanje s skupnimi pašniki KZS upravlja in razpolaga s skupnimi pašniki, ki jih ne uporabljajo kmetijske organizacije. KZS tuđi izvaja s samoupravnim sporazumom dogovorjeno enotno politiko glede skupnih pašnikov v, občini. V občini Kamnik je 12 skupnih pašnikov v družbeni lastnini, ki obsegajo približno 800 ha. KZS sodeluje pri ureditvi skupnih pašnikov in organizaciji pašnih skupnosti, saj je bilo to vprašanje v preteklosti močno zapostavljeno, kljub temu, da pašne skupnosti nišo bile pravilno organizirane, pašniki pa nišo bili primerno izkoriščeni. Reorganizirane so bile pašne skupnosti s področja Menine planine in Lipovca, pri reševanju te problematike na , Velikoplaninskem prostoru pa smo naleteli na velike težave, kljub temu pa menimo, da bo uspela reorganizacija pašnih skupnosti do konca tega leta. V letu 1983 je bil obnovljen in tehnološko urejen pretežni del pašnikov na Menini planini, v letu 1984 pa predvidevamo naše sodelova- nje pri ureditvi 200 ha pašnikov, potrebno pa bo tuđi pripraviti samou- pravni sporazum o združevanju sredstev za obnovo in urejanje skupnih pašnikov ter enotni politiki glede skupnih pašnikov v občini Kamnik, ki lahko določi tuđi poseben namen posameznih pašnikov. g) Ukrepi za zmanjševanje zarašćanja kmetijskih zemljišč V prostorskem delu družbenega plana bi bilo potrebno posebej označiti kmetijska zemljišča v zaraščanju ter pripraviti samoupravni-sporazum o ukrepih za zmanjševanje zaraščenja oziroma o ukrepih za ohranitev y prvotnih ali uveljavnjanje novih, družbeno dogovorjenih funkcij takega zemljišča, ki naj bi ga poleg KZS sklenile območna samoupravna inter- esna skupnost za gozdarstvo in druge zainteresirane organizacije in skup- nosti, ki ga v občini Kamnik še nimamo. h) Mnenje KZS o statusu kmeta KZS daje občinskemu upravnemu organu mnenje o tem, ali je občan kmet oziroma ali je delovna organizacija kmetijska organizacija. Pridobi- tev statusa kmeta oziroma odločba, da se občan šteje za kmeta po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih kot nekmet. Občan, ki po tem zakonu ni kmet, srne imeti skupaj le 1 oziroma 3 ha kmetijskih zemljišč in gozda. Zato je razumljiv velik interes občanov. za pridobitev takega statusa, ki daje pravico zadržati ali povećati zemljiško lastnino. KZS je izdala 47 mnenj o statusu kmeta, od katerih je bilo 5 negativnih. Vsa ta mnenja je upošteval upravni organ za kmetijstvo občine Kamnik pri svojih odločitvah. i) Sodelovanje KZS v lokacijskih postopkih in izdajanju soelasij po 141. členu KZS Med nalogami KZS je bilo tuđi izvajanje 141. člena zakona o kmetij- skih zemljiščih oziroma drugega odstavka, po katerem do sprejetja pro- storskega dela družbenega plana občine ni bila dopustna sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča oziroma gozda, ražen v primeru, če je šio za gradnjo objektov regionalnega pomena, organizirano stanovanjsko gradnjo, če ta ni bila predviđena na njivskih površinah ali na večjih, že arondiranih, komasiranih in melioriranih površinah in ki je šio za gradnjo objektov, ki so bili zajeti v že sprejetih družbenih planih. V teh primerih se je lahko spremenila namembnost kmetijskega zemljišča le s posebnim soglasjem KZS. Ta določba se je v občinah izvajala nedosledno in je bila predmet številnih izigravanj sprejete politike varstva kmetijskih zemljišč, zato je bilo potrebno sprejeti zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, ki je odpravil pristojnost KZS, da daje soglasje za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. j) Izvajanje zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetijskih gospodarstev (kmetij) Po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetijskih gospodarstev (kmetij) KZS išče prevzemnika kmetije v primeru, če noben dedič ne izpolnjuje pogojev za dedovanje kmetije in sodeluje pri pripravi odloka o zaščitenih kmetijah. KZS je pripravila v sodelovanju s krajevnimi skup- nostmi nov predlog odloka, ki ga bo obravnavala občinska skupščina. Pri obravnavanju te problematike bo potrebno pripraviti ob upoštevanju zakonskih določii enotne pogoje za določitev zaščitenih kmetij, ki bodo v podporo predvsem krajevnim skupnostim pri reševanju tega vprašanja. KZS je sodelovala v 20 zapuščinskih postopkih. k) Izvajanje zakona o preživninskem varstvu KZS ni obravnavala pobud za uvedbo preživninskega varstva na podlagi tega zakona, ravno tako pa tuđi pri razgovorih z lastniki neobdelanih in slabo obdeianih kmetijskih zemljišč s tem predlogom nismo prodrli. KZS pri izvajanju svojih nalog do sedaj ni bila uspešna kot bi lahko bila, saj se je do sedaj v veliki meri podcenjevala njena vloga pri izvajanju zemijiške politike in je predstavljala pravzaprav fond sredstev, ki veči- noma tuđi nišo bila najbolje izkoriščena. Sele v zadnjem času KZS vse bolj pridobiva na pomenu v občinskem prostoru pri tem pa se je pokazalo, da imamo še preveč organizacijskih pomanjkljivosti, od same delegatske organiziranosti KZS do njenega financiranja, kar ima za posledico, da kljub želji po čirnbolj uspešni dejavnosti zaenkrat še ne moremo realizirati svojih nalog kot jih želimo in bodo potrebni še veliki napori in podpora pristojnih dejavnikov v občini, da nam bo uspelo organizirati KZS in njeno dejavnost kar najbolj efektivno. Opomba: Poročilo je pripravljeno na podlagi Poročila o delu in problemih kmetijskih zemljiških skupnosti v SR Sloveniji od ustanovitve do vključno leta 1984, priloge Porocevalca št. 9, Ljubljana, ?. 8. 1983. 4 gradivo pripravlja INDOK SLUŽBA Skupščine občine Kamnik tel.: 831-311 i ■ ■ ■ . ■ KAMNIŠKI OBČAN / 26. DECEMBRA 1983 • Tovarna kovinskih izdelkov • in livarna, n. sol. o. Kamnik • proizvaja • - fitinge- čme in • pocinkane • - ventile za enocevni sistem • centralnega ogrevanja J - mesoreznice in kavne mline - ulitke in ternper litine - ključavnice - obešanke, • navadne in cilindrične • - smučarske vezi Tvrollia in • druge proizvode za široko • potrošnjo. • Cenjenim potrošnikom 5 priporočamo naše kvalitetne I izdelke. Vsem delovnim 1 ljućem iskreno čestitamo ob 2 novem letu 1984. tovarna usnja kamnik Tovarna usnja Kamnik želi srečno novo leto vsem delovnim Ijudem in občanom. Menina, tovarna pogrebne opreme Šmarca, Kamnik želi vsem srečno novo leto. ABC POMURKA Trgovsko podjetje KOČNA KAMNIK Za novo leto 1984 iskreno čestita vsem cenjenim kupcem in delovnim Ijudem. SGP GRADITELJ Kamnik Maistrova 7 želi srečno novo leto 1984 vsem delovnim Ijudem in se priporoča za naročila vseh gradbenih del. SGP GRADBINEC Kranj TOZD GRADBENA OPERATIVA KAMNIK iskreno čestita vsem delovnim Ijudem ob novem letu. Samostojni obrtnik! združeni v OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK želimo srečno novo leto 1984 vsem občanom. Zavarovalna skupnost Triglav PE Mengeš PREDSTAVNIŠTVO KAMNIK, Gregorčičeva 11, tel. 831-261 nudi premoženjska in osebna zavarovanja. Vsem občanom Kamnika želimo srečno novo leto 1984 in se priporočamo. čestita vsem delovnim Ijudem ob novem letu in priporoča svoje priznane izdelke: - amonitratna, praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva - prenosna skladišča in razstrelivo - počasi gorečo vžigalno vrvico - crni smodnik - prižigala za miniranje - signalna in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO - aluminijske paste in prahove raznih vrst - ekstrudirane, polietilenske in polipropilenske folije, rokave in vrečke raznih vrst in dimenzij, tiskane in netiskane. Restavracija PLANINKA KAMNIK vabi na kosila in večerje. Za različne priložnosti in slovesnosti nudimo solidno postrežbo tuđi večjim skupinam v urejeni restavracijski dvorani. Priporočamo dobra jedila in kvalitetno točeno domače vino. Rezervacije na tel. 831-451. Vsem cenjenim gostom želimo srečno novo leto 1984 in se priporočamo. AVTOELEKTRIKA CVIRN IVAN Podgorje 83/a Kamnik, tel. 841-207 želi srečno novo leto 1984 vsem občanom in priporoča svoje storitve. $vttcu>tt KAMNIK izdeluje: - frotir brisače - frotir plašče - modne kravate - rute Vsem svojim cenjenim kupcem in delovnim Ijudem želi srečno in uspešno novo leto 1984 ter se priporoča. Delavci in družbenopolitične organizacije STOL INDUSTRIJE POHIŠTVA »STOL« KAMNIK že///o delovnim Ijudem in občanom veliko delovnih uspehov v novem letu 1984. EMONA Kmetijska kooperacija Domžale PE KAMNIK čestita ob novem letu vsem kmetovalcem, kooperantom in vsem delovnim Ijudem. /O ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana POSLOVNA ENOTA KAMNIK vam v svojih enotah v Kamniku, Titov trg in na Bakovniku, opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo ter se pridružuje čestitkam ob novem letu 1984 SLAVKA KRMAVNAR Izdelovanje drobnih kovinskih predmetov in SREĆO KRMAVNAR finomehanika, orodjarstvo in livarstvo Sadarjeva 3, Komenda, tel. (061)841-072 Vsem občanom Kamnika čestitava ob novem letu in se priporočava za naročila. ŽITO LJUBLJANA OBRAT VESNA V KAMNIKU se pridružuje čestitkam ob novem letu. ABC POMURKA »DO MESO KAMNIK DOMŽALE« Kamnik, Usnjarska 1 čestita ob novem letu vsem kupcem in vsem poslovnim partnerjem. Živilska industrija MERCATOR-ETA KAMNIK iskreno čestita vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim Ijudem. Gozdno gospodarstvo Ljubljana OBRAT KAMNIK želi srečno novo leto 1984 vsem delovnim Ijudem. ALPREM KAMNIK se pridružuje čestitkam ob novem letu 1984. Elektroelement Izlake TOZD SVIT KAMNIK iskreno čestita ob novem letu vsem delovnim Ijudem in občanom. Delovni kolektiv JATA TOZD REJA - OE DUPLICA Vsem svojim cenjenim kupcem želimo srečno novo leto 1984 in se priporočamo za obisk. vsodebvanju z naravo Živilska industrija Fructal TOZD ALKO LJUBLJANA Frankopanska 9 OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLICI čestita vsem delovnim Ijudem ob novem letu. ZARJA montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5 - instalacije, elektronika, konstrukcije, storitve. Vsem občanom želimo srečno in uspešno novo leto 1984 in priporočamo naše storitve in proizvode: - elektro instalacije - vodovodne instalacije - klimatizacijske instalacije in naprave - elektronske signalnovarnostne naprave - kovinske konstrukcije - pleskarska in steklarska opravila. OBRTNO PODJETJE USLUGA KAMNIK se pridružuje čestitkam ob novem letu 1984. Lončarsko podjetje Komenda želi srečno novo leto Rudnik kaolina in kalcita Kamnik se pridružuje čestitkam ob novem letu eksperimentalna tkalnica proizvaja in v švetovalnem prodajnom studiu »IDEJA« svetuje, prodaja in konfekcionira tekstilije za notranjo opremo prostorov. Ob novem letu 1984 iskreno čestita svojim poslovnim partnerjem in delovnim Ijudem. MONTAŽNO KtOJETJE p. o. j Moltov« pot s, 61240 KAMNIK IMTMACI«. H0NIA1A UIKTUOMKA, KONSfUOKCIJt. ITOtllTVI KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK iskreno čestita ob novem letu vsem delovnim Ijudem in občanom. Kemična industrija »Donit« TOZD TRIVAL Kamnik in TOZD KEMOSTIK Kamnik želi srečno novo leto vsem poslovnim partnerjem in občanom. 5 KAMNIŠKI OBĆAN / 26. DECEMBRA 1983 Srečanje s Tonetom Smolnikarjem Obiskala sta nas Tone Smolnikar in Janez Prezelj, borca Šlandrove brigade. Med nami je hitro stekel sproščen pogovor, vprašanja so kar deževala. - Tovariš Smolnikar, kdaj ste se vključui v partizansko gibanje? »Leta 1942 sem postal aktivist in potem sem odšel v parti- zane.« - Koliko je bilo v vaši četi partizanov? »Kolikor je naneslo. Včasih dvajsct do trideset, večkrat pa tuđi okoli sto.« - V katerih enotah ste bili? »Bil sem borec Šlandrove brigade. Mitraljezec. Nekoč sem uničil devet nemških kamionov. Nemci, ki nišo bili ranjeni, so na nas streljali, a smo jih le ugnali. Bil sem tuđi obsojen na smrt; pretepli so me v Domžalah in nato še v Kamniku.« - Ali je bil v vaši ceri kak izdajalec? »Nekoč nas je izdal tovariš iz naše čete. Takrat so vse uničili, vendar sem na srečo ravno bil na neki akciji.« - Kdaj je bil za vas najtežji trenutek? »Moj najtežji trenutek je bil, ko sem izgubil brata, drugi, ko so izgnali mamo in sem moral v vojsko. Hudo je bilo tuđi, ko sem bil ranjen. Staknil sem kar tri krogle. Bil sem v bolnišnici v Golovcu. Nekoč je bila izdana. Osemnajst bolnikov je ušlo, druge pa so postrelili in jih potem zažgali v bolnišnici. Jaz sem bil že odpuščen.« - Ali ste se srečali s kakšno pomembno osebo? »Seveda. Spoznal sem še s Francem Rozmanom-Stanetom, kasneje še z Mitjo Ribičičem in drugimi.« Pripovedoval je o enkratnem partizanskem tovarištvu, ko so si med seboj delili sleherni košček hrane ali cigarete. O tem, kako so skrbeli za ranjence, in tuđi o kulturnem življenju ob samotnih večerih, kadar jih ni ogrožal sovražnik. Posebno rad se spominjani Podbveškovega Mihca, najmlajšega, 8-Ietnega partizana, ki je borce razveseljeval s svojo otroško prisrčnostjo in kako veselo pesmico. Otrok pa jim je vzbujal spomine in skrb za domaće, ki so bili daleč in nedosegljivi. - Kako ocenjujete partizanske filme? Ali prikazujejo re- snico? smo ga še vprašali. »Partizanske filme gledam zelo rad, vendar popolnoma re- sničnega položaja ne morejo prikazati. Mislim, da se mora mladina seznanjati s to zgodo vi no in jo pravilno ceniti.« O nas mladih tov. Smolnikar nima slabega mnenja, čeprav pravi, da večkrat naleti na fanta ali dekle brez osnovne oblike. Ura pogovora je neverjetno hitro minila. Tovariš Smolnikar je bil z nami mlad. Mi mu želimo še veliko zdravih let in se mu zahvaljujemo za obisk. Šaša Mejač, 7. a OŠ TOMA BREJCA Pod skalco je luštno Če si upaš, prići in zapoj Zvok lritar, veselo petje, nape- to poslušanje... je bilo čutiti v četrtkovem većem v avli SŠCRM. Mladinska organizacija Center in SŠCRM sta s skupnimi močmi pripravila zabavno prire- dite v - Ce si upaš, pridi in zapoj. Devet pogumnih fantov in de- klet iz Kamnika se je predstavilo s svojo pesmijo ob spremljavi klavirja in kitare. Po avli so do- neli lepi glasovi. Poslušalci so navdušeno ploskali. Poleg lepih melodij iz ust mladih Kamniča- nov, smo slišali tuđi nekaj šal, ki jih je pripravil voditelj Franček. Vse je potekalo, kot je moralo. Ozvočenje ni nagajalo, vzdušje v dvorani je bilo veselo, le naš šank je bore malo zaslužil. Očitno so hladne temperature zunaj preg- nale željo po jupiju ali kokakoli. Pa drugič, ko bodo grla bolj suha. Ob koncu prireditve smo na- stopajočim podelili priznanja za sodelovanje. Žirija je izbrala zmagovalca - našega dijaka Fer- da. Nedvomno lahko rečemo, da so bili vsi pevci odlični. DARJA OOZSMS SŠCRM Kamnik NOVO V KAMNIŠKI KNJIŽNICI Adamič F.: Spomini in pričevanja, Prešernova družba 1983 Dolenc I.: Za dolar človsčnosti, Prešernova družba 1983 Presernov koledar 1984, Prešernova družba 1983 Malenšek M.: Jesen v soteski, Prešernova družba 1983 Kraigher N.: Iz moje tržaške mape, Prešernova družba 1983 Mihailović D.: Petrijin venec, Prešernova družba 1983 Voglar M.: Bibe v avtošoli, DDU Univerzum 1983 Glogovac Z.: Slikanica za Jurčka in mamico, DDU Univerzum 1983 Glogovac Z.: Slikanica za Jurčka in očka, DDU Univerzum 1983 Dular J.: Krka pa teče naprej, Mladinska knjiga 1983 Hemingway E.: Starec in morje..., Mladinska knjiga 1983 Jurca B.: Vohljači in prepovedane skrivnosti, Mladinska knjiga 1983 Onvell G.: 1984, Mladinska knjiga 1983 Pregelj I.: Thabiti Kumi, Mladinska knjiga 1983 Slovenska lirika 1950-1980, Mladinska knjiga 1983 Vandot J.: Kekčeve zgodbe, Mladinska knjiga 1983 Vidrić-Matoš: Hrvaška modema, Mladinska knjiga 1983 Zagoričnik F.: Sveder, Mladinska knjiga 1983 Kocijan G.: Kratka pripovedna proza od Trdine do Kersnika, Državna založba Slovenije Rus V.: Možnost nove estetike, Državna založba Slovenije 1983 Volfand J.: Glej v živo, Založba Obzorja 1983 Tomšič M.: Olive in sol, Založba Lipa 1983 Hribar I.: Moji spomini, 1. del, Slovenska matica 1983 Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, 7. zv.: Bleiweisov zbornik, Slovenska matica 1983 Sfjligoj N.: Izbrane teme iz marksistične politične ekonomije, Zavod SRS za šoistvo 1983 »Gremo Pod skalco na eno dobro mal'co«. Tako so včasih dejali sprehajakL id so se na pori domov ustavljall v tej već sto let stari gostilni, se okrepčali s sen- dvičem z domačo salamo in popi- li liter ali dva. »Hijo, konjiček, ustavi, da si spočijeva«. Tako pa so pred mnogimi leti dejali furmani, pri- vezali konje in šli Pod skalco na pivo ali šilce žganega. Stara fur- manska gostilna oz. pivnica je včasih služila predvsem slednjim gostom. Takrat, ko je bila Tu- hinjska dolina ena glavnih pove- zav med ljubljansko kotlino in Štajersko, je bila ta gostilna pri- jetno počivalište in okrepčeval- nica za utrujene voznike in ko- nje. Zdaj je gostilna Pod skalco za- nimiva predvsem poleti, saj stoji ob bazenu in teniskih igriščih. Na vrt tenis bara, ki je »vdelan« v skalo Starega gradu, se prihajajo hladit tenisači, mladina z bližnje- ga bazena pa čez cesto teka po tople sendviče in koka-kolo. Ob poletnih večernih se v Tenis baru zbira staro in mlado in uživa ob dobrih starih rok in kantri »ko- mandih«, ki se po zvočnikih ra- zlegajo daleč okrog in privablja- jo goste. Letos smo se na vrtnem plesišču lahko tuđi zavrteli ob zvokih ansamblov Sibila in Tr- govci, ki so prijetno poživili pet- kove poletne večere in pri ka- mniških mladini poželi nemalo navdušenja. No, in letos poleti se je dogaja- lo še nekaj. Lastnik gostilne, Mi- ha Resnik, se je odločil, da bo prenovil notranje prostore in uredil stranišča, ki so bila že do- trajana. Sredi decembra je bila otvori- tev prenovljene gostilne in lahko smo videli, da se je stara gostilna, ne toliko po notranjem izgledu kot po ponudbi, prelevila v eks- kluziven lokal - restavracijo, kjer se gostje lahko okrepčajo z najrazličnejšimi jedmi in specia- litetami - predvsem z domačo hrano gostilne Pod skalco. Tuđi toaletni prostori, ki so sedaj po- vezani z gostilno (prej si moral ven in »okrog vogla«), so urejeni in ogrevani. Lastnik nam je povedal, da je izboljšal ponudbo in pripravil specialitete, kot so: kmečki krož- nik, domaća klobasa v zaseki, francoska juha, madžarska zare- brnica, krožnik »Pod skalco«, medaljon »Pod skalco«, in seve- da krvavice in pečenice z zeljem ali kislo repo. Po dobrem kosilu ali večerji se lahko posladkate še z domačimi orehovimi štruklji, palačinkami z orehi ali tenisko kavo. Pijete lahko domačo medi- co in bela in rdeča vina iz soda. Če prirejate poročna kosila, poslovne večerje in sploh, pridite »Pod skalco« - soba s kmečko pečjo je nadvse primerna za za- ključene družbe, katerim bodo na voljo tuđi vnaprej pripravljeni jedilnik. »Vse mani je dobrih gostiln« je prepeval Šifrer, danes pa lah- ko zapojemo »V Kamniku ima- mo zopet eno dobro gostilno«, ki kljubuje tuđi občasnim redukci- jam, saj je ob svečan in kmečki peči še prijetneje preživljati hla- dne zimske večere. Moj kraj Živim v majhni vaši ob reki. Vas leži v dolini, ki jo obdajajo gozdovi. To ji daje še poseben čar. Kje so čaši, ko v vaši nišo imeli niti petrolejk? Zdaj nam o njih pripovedujejo naši dedki in babi- ce. Drugače je bilo takrat, pravi- jo. Morda tuđi bolje. Odtujeno- sti, ki vlada v veČjih mestih, pri nas sicer še ni, toda tako poveza- ni, kot so bili ljudje takrat, nismo več. Vse manj je priložnosti za srečanje. Delo na polju ni več tako težko, saj imajo skoraj pri vsaki hiši posebne stroje. Ni več ličkanja koruze in spravljanja se- na. Podobna opravila sedaj opravljajo strojno. Dedki in ba- bice tarnajo za čaši, ko so ta dela opravljali ročno in so se po vsa- kem delu poveselli ob zvokih harmonike. Morda imajo prav. Toda tuđi podeželje ne more uiti zakonom razvoja. Moderna go- spodinjstva, kmetijski stroji, to je nekaj samo po sebi umevnega. Nastajajo nove hiše, vaši rastejo. Veča se tuđi potreba po pitni vo- di, zato smo letos zgradili nov vodovod,za našo krajevno skup- nost. Krajani sami so opravili mnogo delovnih ur, pomagali pa so tuđi vojaki in mladinska de- lovna brigada. Pred kratkim so delavci PTT v vas napeljali tele- fon. Većina družin ima svoj avto- mobil. Oče pa mi je pripovedo- val, da so ljudje takrat, ko je pcljal po cesti prvi avtomobil, s puškami šli nad to »zver«. Toda naš kraj se mora še bolj razviti. V prihodnosti borno zgra- dili igrišče, za katerega imamo že določen prostor.. Asfaltirali bo- rno stranske ceste in verjetno uredili avtobusno postajo, da bo bolj vama. Porajajo se veliki na- crti, škoda je le, da za vse ni denarja. Toda slovenski prego- vor pravi, da se tuđi počasi daleč priđe. To pa je tuđi res. IRENA PIRŠ 8. r. OŠ Toma Brejca Kamnik Moj kraj se imenuje Potok. Ne vem, kako je dobil to ime - morda po reki, ki teče skozi kraj. Morda pa je ime dobil po pritokih, ki se tod zlivajo v Nevljico. Včasih je bila vas dom kmetov, ki so si z žulji pride- lovali kruh. Imeli so svojega mlinarja, kovača, krčmarja in trgovca. Bili so kmetje in se tega nišo sramovali. Prvi prevrat y gospodarstvu je bi- la asfaltirana cesta, ki vodi iz Kamnika skozi vso Tuhinj- sko dolino. Ljudje so množično začeli odhajati na delo v Kamnik. Nekateri so si v Kamniku postavili hiše ali pa se nasta- nili v blokih. Doma, na kme- tiji, jih je ostalo le malo. Tuđi danes v Potoku ni ve- liko ljudi. Sprašujem se za- kaj. Ali je res več vredno to, da si odvisen od zaslužka v tovarni ali to, da si kruh pri- delaš sam in si gospodar svo- jega časa. V prihodnosti si veliko obetamo od atomskega vrel- ca tople vode, ki izvira v naši vaši. Izvir so odkrili že pred leti, vendar so nacrti o baze- nu, termah in hotelu ostali le na papirju. Ti objekti bi bili za vso Tuhinjsko dolino veli- ka pridobitev, saj bi se tako odprla možnost kmečkega turizma. V vaši ni spomenikov ali obeležij iz NOB, čeprav je šio mnogo fantov v boj proti so- vražniku. Nekateri so se vr- iiili, drugi ne. Skozi vas teče Nevljica, ra- dost za otroke in skrb za odrasle, saj Nevljica vsako leto poplavlja in pustoši po- krajino ter uničuje poljske pridelke. V vaši ni kulturnih usta- nov, ob sestankih se zbere- tno zdaj v eni, zdaj v drugi hiši. Svojega kraja, čeprav je majhen in ima vrsto po- manjkljivosti in napak, ne bi zamenjal, saj me na ta kraj veže ljubezen do zemlje in prijateljev. IVOHOMAR 8.r OS Toma Brejca Kamnik VARCUJMO Z ENERGIJO mfggfit&l Vtisi z razstave sobnih ptić Okrog 2.500 ljubiteljev sobnih ptić si je od 26. do 30. novembra ogledalo dobro pripravljeno raz- stavo ptić, ki so jo v osnovni soli »Toma Brejca« v Kamniku po- stavili elani društva za varstvo in vzgojo ptić Kamnik. Trenutno je v društvu 43 čla- nov, svoje ptice je razstavljalo le deset članov z 240 pticami: papi- gami, kanarčki - pevci, eksoti in glostri. Na razstavi sp obiskovalci lah- ko kupili ptice po izbiri in hrano za zunanje ptice po društveni ceni. Člani društva pa ne razstavlja- jo svojih ptić le v Kamniku, pač pa tuđi na republiških in držav- nih tekmovanjih, kar izpričujejo priznanja, diplome in medalje, ki so jih prejeli posameznilci za prvo, drugo in tretje mesto. Prizadevni predsednik Miha URŠIČ iz Kamnika je povedal: »Predsednikovanje sem prevzel spomladi 1983 leta od Draga KOVAČIČA, ki je zdaj častni predsednik. Naše društvo obsto- ja šest let. Od 43 je aktivnih le peščica članov, ostali so pasivni, plačujejo le članarino. Kljub te- mu imamo zadovoljive rezultate, tako v društvu z priredi tvarni raz- stav in na republiških ter držav- nih tekmovanjih. LADISLAV SLATNAR, elan društva, je aktivno sode- loval tuđi na letošnji razstavi ptk v Kamniku. Vsako leto organiziramo za dan republike štiridnevno razsta- vo svojih ptic-pevk. Povedati moram, da so razstave dobro obiskane, obiskovalcem brez- plačno delimo hrano za zunanje ptice. Letos so posamezni člani tekmovali s svojimi pticami v Ilirski Bistrici in so dosegli lepe uspehe, ćelo uvrstili so se na dr- žavno tekmovanje v Novem Sadu. Želim, da bi se naši člani bolj angažirali na razstavah ptić, tek- movanjih, skratka naj bi se vključili v delo, je končal Miha.« Franc MEŽNAR pa je pove- dal: »Član društva sem že tretje leto. Imam 23 ptić, postel ka- narčke, eksote in glostre. Vsako leto tuđi razstavljam svoje ptice v Kamniku. Novembra sem imel na tekmovanju v Ilirski Bistrici samca-glostra, ki je dobil drugo mesto v republiki. Sem tajnik društva. Izkupiček od rastav društvo porabi za nabavo hrane za zunanje ptice, inventar in pla- čilo prostorov za razstavo.« 3. Ladislav SLATNAR, upo- kojenec, je povedal: »Sem član društva za varstvo in vzgojo ptić Kamnik od leta 1982. Gojim ka- narčke-pevce, vsega skupaj jih imam 30. Za ptice-pevce imam urejene kletke. Tuđi na letošnji razstavi sem aktivno sodeloval kot mlad član. Skrbel sem za do- bitke srečolova, glasbo in delil hrano za zunanje ptice obisko- valcem.« 4. Jože ZABUKOVEC, upo- kojenec, je s 75. leti najstarejši član društva:« Od ustanovitve društva leta 1977 sem član. Na letošnji razstavi sem razstavljal dva panoja ptić. Razstave uspe- vajo, saj je vedno več obiskoval- cev. Doma imam še okrog 20 papig in lipokrome, vsega skupaj 50. Na tekmovanju sem dobil priznanja za križance in kanarč- ke, več imam diplom za razna mesta. Še kot otrok sem imel rad ptice-pevke, zato jih danes vzga- jam,« je končal Jože.« Jože NOVAK Dan za knjigo PRIDRUŽITE SE AKCIJI NALEPKE IN METALNE PLOSCICE S SIMBOLI POSREDUJE: KOMPAS JUGOSLAVIJA. TOZD MAGISTRAT LJUBLJANA, MESTNI TRO 4 TEL. (061) 212-U6 Dan sole in kulturni dan smo dobro izkoristili. Ogledali smo si knjižni sejem v Ljubljani. Većina si je tuđi prvič lahko ogledala Cankarjev dom. Organizatorji so si predvsem prizadevali, da bi bil sejem pri- merna kulturna prireditev, učin- kovita predstavitev knjig in de- javnosti založb in vseh tistih, ki se nasploh ukvariajo s knjigo. Tako smo imeli pnložnost srecati pisatelje in pesnike, ki jih sicer poznamo le iz knjig. Posebno zanimiva je bila razsta- va miniatumih knjig, saj tako majhni knjig, kot smo jih lahko videli, človek res ne sreća na vsa- kem koraku. Ogledah' smo si tuđi predstavi- tev Pomurske založbe, ki je pri- pravila zanimiv pregled svoje de- javnosti, in dobro izkoristili pri- ložnost za cenejši, nakup, saj smo pokupili precej knjig. Svoje knji- ge so razstavili tuđi zamejski Slo- venci in tako smo spoznali tuđi del kulture Slovencev, ki žive zu- naj meja matične domovine. Kulturni dan je bil v celoti lepo in bogato doživetje. Katarina Slapar in Vanja Gregorc, novinarski krožek, OS Frana Al- brehta, Kamnik 6 KAMN1ŠKI OBČAN / 26. DECEMBRA 1983 Lipovčeva razstava v Stolu V DO Stol Kamnik so se odlo- čili približan' kulturno dejavnost dek>vnim Ijudem, zato so pripra- vili v prodajno-rastavnem salonu Interier na Duplid slikarsko raz- stavo akademskega slikarja, do- maćina Dušana Lipovca in ob otvoritvi pripravili krajši kulturni program. Po uvodnem govoru pred šte- vilnimi obiskovalci je Mitja Re- dja predstavil razstavljalca, za- tem je nastopil pevski zbor Svo- boda z Duplice pod vodstvom Francija Spruka, na citre pa je zaigra! Tomaž Plahutnik. Ob spodbudnem vzdušju gre vsa pohvala kolektivu Stola, ki je omogočil to razstavo. Takšnih razstav naj bi bilo v prihodnosti še več, v Stolu ali v drugih delov- nih organizacijah. Lipovec predstavlja na razsta- vi, ki je že njegova devetnajsta po vrsti, akvarele, tempere in olja iz zadnjega obdobja. O nje- govem delu je likovni kritik Franc Zalar zapisal: »Za mlađe- ga kamniškega, na ljubljanski akademiji za*likovno umetnost šolanega slikarja Dušana Lipov- ca, ki se to pot predstavlja s svo- jinu novejšimi akvareli, tempera- mi in olji, bi lahko trdili, da je pri svojem odločanju izbral dokaj srečno pot, nekakšno »zlato sre- dino« med klasično izkušnjo, pri- dobitvami »moderne klasike« in vznemirljivo živahnostjo sodob- nega likovnega iskanja. Dejstvo je, da pojavne oblike pejsaža in vedute, ki so najpogostejša moti- vika v Lipovčevih likovnih stvari- tvah, kljub sproščeni in sodobni slikarski transpoziciji še vedno ostajajo »otipljivo« navzoče v njegovih delih. V teh, predvsem novejših li- povčevih delih, zlasti v akvarelu, opazimo prevladovanje avtorje- ve značilne barvne lestvice; pred- vsem je tu prisotna zelena, ki zapoje v neštetih najfinejših barvnih odtenkih. Ne borno se zmotili, če zapišemo, da je prav v tej lirični ubranosti, v posebnem barvnem razpoloženju Lipovče- vih akvarelov in temper, nekaj domaćega in izvimo sloven- skega.« Razstava bo odprta do 15. ja- nuarja 1984. VERAMEJAČ SILVESTROVANJE V »PLANINKI« Gostinsko podjetje »PLANINKA« Kamnik vas vabi na SILVESTROVANJE. Zabaval vas bo priznan ansambel Nika Zajca. Informacije in rezervacije na tel. 831-451 Se priporočamo! Janez Prezelj pripoveduje Komisija za delovna razmerja pri Srednješolskem centru RUDOLFA MAISTRA - Kamnik razpisuje prosta dela in naloge 1. materialnega knjigovodja Pogoj: ekonomski tehnik Delo je za določen čas s polovično delovno obvez- nostjo. Kandidati naj pismene prijave dostavijo na naslov: Srednješolski center Rudolfa Maistra-Kamnik, Novi trg 41/a, v roku 8 dni po objavi razpisa. Janez Prezelj je bil rojen leta 1924 v Podgorju. Sodektval je v aktijah ob vstaji v kamnišld obči- ni. Leta 1943 je odsel v parti- zane. Bil je partizan, najprej v Kranjskem bataljonu, nato je prisel v Kamnišld bataljon, ki se je kasneje povezal z drugimi ba- taljoni v Šlandrovo brigado. Konec vojne je dočakal v 12. brigadi. V spomin se mu je naj- bolj vtisnilo deset dni v bolnišnici v Kočevskem rogu. Najsrečnejši dogodek so bila pisma sorodni- kov, ki jih je prejel, medtem ko je ležal tam. Pred koncem vojne je bil v bolnišnici v Italiji, od koder se je vrnil 1. maja 1945. Svobodo je dočakal v Trstu, kot poročnik NOVJ. Tovarišu Prezlju je od knjig, ki opisujejo vojno, najbolj všeč knjiga Toneta Svetine Ukana. Srečanje z njim mi je bilo zelo všeč. Tov. Prezelj je vojno opisal iskreno, brez olepšav. Skratka, opisal je vojno in svoje spomine nanjo resnično, tako kot jo je sam doživel. Sam si želim še več takih srečanj z ljudini, ki so doži- veli vojno in njene strahote. »Najtežji trenutek med vojno je bil takrat, ko sem težko ranjen ležal v bolnišnici. Niti premakniti se nisem mogel. Staršem in soro- dnikpm se že dolgo nisem oglasit, mogoče so mislili, da sem mrtev. Nekega dne se je ponudila pri- ložnost, da sem pisal domaćim. Ko sem že nekoliko okreval, sem dobil kup pišem: od očeta, ma- me, brata, sestre, sestrične, stri- ca ... Bil sem zelo srečen. Dobro se še spominjani napa- da na solo v Lavrici pri Ljubljani. Do sole smo prišli preko Ljub- ljanskega barja tako naglo in ti- ho, da smo stražarje presenetili. V soli je bilo okoli 90 ustašev. Skozi okna smo začeti metati v solo zažgano slamo in bombe, ustaši pa so to slamo hitro metali nazaj. Naenkrat pa vržeta dva slamo in dve bombe in šola se je porušila. V njej je umrlo okoli 30 ustašev. Ostali so jo popihali skozi drugi izhod.« JURE BIČANIČ, 7. c SIMONA FRANC, 8. d PETER DOBNIKAR, 7. d OŠ Toma Brejca Mladi so V petek zvečer pripravljeni sodelovati Danica Zmrzlikar je v krajevni skupnosti Komenda znana pred- vsem obiskovalcem kulturnih prire- ditev, s svojim prepričljivim igra- njem jih vedno znova navdušuje. V prosvetnem društvu »Janez Če- bulj« dela že 14 let, vanj je priteg- nila številne mlade krajane in ćelo vso svojo družino. V krajevni skup- nosti je tuđi vodja delegacije za kulturno skupnost, aktivna je še na nekaterih področjih v krajevni skupnosti in občini. - Ste imeli kdaj »višje« dlje? Ste morda želeli postati profesio- nalna gledališka igralka? »Takih ciljev in želja nikoli ni- sem imela, niti v mladosti, kar je sicer značilno za mnoga dekleta, ni- sem pomislila na to. Všeč mi je amatersko gledališko delo, delo z mladimi, ki so v Komendi zelo vod- ljivi in je sodelovanje z njimi prijet- no. K temu veliko pripomore tuđi režiser s svojimi izkušenimi prijemi in potrpežljivostjo.« - Kaj menite o čestih kritikah, da mladi nišo dovolj aktivni? Kako je z mladimi v vaši krajevni skup- nosti? »Največkrat kritizirajo tišti, ki sami za aktivnost mladih nišo prav nič storili. Mladina je pripravljena delati, samo pravilno jo je treba usmerjati in voditi. Takšna je tuđi naša, komendska mladina. S svoji- mi zgledi pri najrazličnejših akcijah jih pritegnemo. Med nami ni prepa- dov, kar je najpomembnejše za ustvarjaJnost mladih*. M.J. Vsak večer je lep, lep, če ga naredimo lepega. Želeli smo po- kazati, kako je, če se v enem prostoru zbere veliko ljudi in se ob gledanju in poslušanju starih melodij, napevov in običajev spomnimo časov, ko še ni bilo večnega dirjanja, pomanjkanja časa in živćnih vojn. V avli Sred- nješolskega centra Rudolfa Mai- stra v Kamniku smo mladinci iz Tunjic pripravili v petek, 9. de- cembra, nastop folklornih sku- pin. V dveurnem programu so nastopili folkloristi iz Mengša, Most in Lendave. Bil je večer, poln starih plesov in pesmi. Ško- da je le, ker si ga je ogledalo tako malo ljudi. Zakaj? »Prelepa Gorenjska, ponos si mi ti.. .„« ponavljamo Gorenjci na vsakem koraku. Tuđi plesalci iz Mengša in Most so potrdili, da imajo radi Gorenjsko. Zaplesali so vsak svoj splet plesov. Gledal- ci so jih z navdušenjem sprejeli. Mala gorička pokrajina ima tuđi svoj ples. V preprostih oblekah so nam ga z malce treme predsta- vili plesalci iz Most. Kako pleše jo v Poljanski dolini in v Beli kraji- ni, so pokazali mengeški folklori- sti. Njihovi plesi so že zelo dovr- šeni, gibi nog in rok usklajeni. Vidi se, da delajo z vso resnostjo in zagnanostjo. Plešejo še več plesov in pod vodstvom Brede so se že večkrat predstavili v naših krajih; imajo pa tuđi Pepeo, ki resnično ureze tisto »ta pravo« polko in valček. Marsikdo je re- kel: »Ja, ta pa še zna.« Nasprotje vsem nam tako bolj ali .malo manj znanim plesom so bili F.S. iz Lendave. Njihov ples je tem- peramenten, a trd oziroma že kar robat. Tako imenitni čardaš smo videli tuđi v Kamniku. Kljub te- mu, da vadijo le enkrat na teden, je njihov program zelo, zelo do- vršen, gibi usklajeni, sami plesal- ci pa med plesom resnično živijo z glasbo. Torej, videli smo različne pleše naših pokrajin in jih lahko pri- merjali med seboj. Še nekdo je prispeval svoj de- lež, da je program lepo uspel. To sta bila Franček in Tomaž. To- maž je s svojimi citrami izvabil marsikatero solzo iz oči, Franček pa je kot vedno, vesel in neug- nan, povezoval program, zaplesal s starejšo obiskovaUco in bril nor- ca iz naših vsakdanjih dogodkov. Upamo, da nam je organizaci- ja prireditve uspela, da so bili gledalci zadovoljni; škoda je le, da ni nastopila domaća folklorna skupina Kamniška Bistrica. Draža Ah, mladost ti moja, kam si šla, kje si? Da, mladost, ta lepi letni čas veselja, kako hitro mineš. Še sam se ne zavedaš dobro, kako leta minevajo. Tuđi mi borno nekoć stari. Le kako bo taJcrat, smo se spraševali med seboj. Vsi si želimo, da bi takrat na nas mladi ne pozabili. Tuđi mi ne smemo pozabiti na naše starejse, zato smo jim pripravili sreča- nje skupaj z RK Tunjice, na žalost se je našemu vabi/u odzvalo le nekaj nad 20 krajanov. Srečanje se je začelo z govorom predsednika KS, nato pa nas je harmonikar popeljal z lepimi melodijami v stare čaše. Kako zam'mi'vi so bili pogovori o pohodu na Koroško, pa o II. svetovni vojni, o tem, kje vse je gorelo; izvedeli smo ćelo, kako so vasovali, kdo je bil na veselici pred 30. leti tepen itd. Da, mnogo so preživeli naši očetje, mame, a vsi so gotovo enakega mnenja; kdor hoće, zmore. Čeprav leta tečejo že proti osemdesetim, soseše vedno zavrte/i ob taktih valčkov in po/k. Pesem je še v poznih noćnih urah vrele iz ust ljudi, ki vedo, kaj pomeni živeti in se boriti z vsemi problemi. Žal nam je bilo le to, da se nišo vsi udeležili tega srečanja, vendar upamo, da je drugo /eto več/a udeležba in borno spet tako zadovoljni odšli na svoje domove. DRAŽA Še enkrat o plakatih V prejšnji številki Kamniškega občana smo lahko prebrali prispevek Polone Slanovec iz OŠ Fran Albreht, ki se nanasa na koncert Aleksandra Ježa na Duplici in na skromno število obi- skovalcev tega koncerta. Naj navedem podoben primer: 24. novembra se nam je v kamniškemu kino domu že drugič predsta- vil eden najboljših slovenskih kantavtorjev Marijan Smode. Že teden pred nastopom so bili po Kamniku razobešeni plakati s podatki o koncertu. Toda že naslednji dan (v soboto) plakatov ni bilo več. Izginili so čez noć. Ne bom ponavljala Poloninih besed iz prejšnje številke, toda tako nesramno ravnanje nekaterih kamniških »Irajerjev« (ali »irajerk« kdo ve?) je res graje vre- dno. Kamniška mladina se pritožuje, da v Kamniku ni dovolj glasbenih koncertov. To je res, toda malokdo se tuđi vpraša, zakaj. Delno je kriv za to način organiziranja nastopov, ki je včasih tako slab, da je sam nastop eno veliko vprašanje. Organi- zatorji na žalost prevečkrat mislijo samo na politično kariero, malokdo pa pomisli na to, da ni vse kariera in denar in da je za to treba tuđi nekaj pokazati. To pa se vse pogosteje ponavlja v vse; naši ožji domovini. Poleg organizacije pa so za majhno število koncertov kriva tuđi taka dejanja, kot na primer trganje plaka- tov. Če bo kdo od tistih pogumnih nadobudnežev prebral tole, mu dam vedeti, da si masi'Jcateri glasbenik z nastopi služi svoj vsakdanji kruh. Torej ne zabava samo ljudi, ampak to dela tuđi zase. Kdor pa misli, da gre ves denar od vstopnic naravnost v žep nastopajočega, se krepko moti. Glasbenik mora najprej plaćati dvorano, katere znesek je vedno velik, prav tako mora plaćati organizatorja (če ga ima), plaćati pa mora tuđi ljudi, ki oskrbu- jejo njegove instrumente in skrbijo za drugo tehniko, brez katere glasbenik ne more na koncert. Nemalokrat pa se zgodi, da ima zaradi vseh teh stroškov tuđi izgube in tako mora večkrat glo- boko seči v svoj lasten žep, da primanjkljaj doplaća. To je pa seveda vse prej kot prijetna zadeva. Kaj mislite, kako se počuti glasbenik, ki se pripelje od precej daleč v kraj, ki ga niti dobro ne pozna in priredi koncert, od katerega si veliko obeta. Toda, ko stopi na oder, zagleda pred sabo nekaj deset gtedalcev? Rezultat tega je neuspel koncert in nastopajoči ne bo več z veseljem prišel v ta kraj, če bo sploh še prišel. Naš Kamnik je lep primer tega in zadnja dva stavka veljata za ansambel Pomaranča, za katerega je le malokdo vcdel, da so sredi oktobra igrali v kino dvorani, enako je bilo z Aleksandrom Ježom in nazadnje tuđi z Marijanom Smodetom. Marijan Smode je začel drugo s/o vensko turnejo, na kateri svojim poslušalcem predstavlja svojo drugo veliko LP ploščo z naslovom Slovenski muzikant. Kdor se je odločil, da bo se/ poslušat tega priljubljenega slovenskega glasbenika v kino dvo- rano v Kamnik, res ni ostal »praznih« ušes. Marijan smode je najprej odpel vse svoje nove pesmi in nekaj starih, na koncu pa še nekaj svojih najuspešnejših skladb. Vse skupaj je trajalo dobro uro. Vzdušje med gledalci, ki jih je bilo toliko, kot za srednje dobro kino predstavo, je bilo res odlično. Koncert je bil dober, toda lahko bi bil še boljši, će bi bilo gledalcev več. In nedvomno bi jih ludi bi/o, če bi uspe/o plakatom ostati vsaj še nekaj dni na njihovem mestu. BLANKA Občni zbor KUD Moste Gani in nekateri gosrje so se zbrali na rednem letnem občnem zboru Kultumega društva Moste v osnovni soH v torek zvečer.Po- govorili so se o pretekli sezoni, o trenutni dejavnosti v društvu in o načrtih za naslednje teto. Sesta- nek je vodi! predsednik dekivne- ga predsedsrva Vinko Ovijač. Predsednik društva Ivan Pi- bernik je poročal o delu v prete- kli sezoni. Vsi člani so bili zelo prizadevni. Najbolj nas je razve- selilo, da so v društvo sprejeti tuđi mladi likovniki, ki sicer de- lajo že od pomladi. V krožku so sami mladi, ki tuđi potem, ko zapustijo OŠ, ne morejo brez ri- sanja. Zares bi bilo škoda, da bi mladi in ćelo nagrajeni učend za- pustili področje, ki jih osrečuje in papir, na katerem se odraza njihovo doživljanje sveta. Svoj prostor so dobili v obnovljenih učilnicah OŠ. Junija 1984 naj bi pripravili tuđi prvo razstavo, pla- kate in vabila za različne priredi- tve pa že zdaj največkrat obliku- jejo likovniki. Vse skupine imajo težave s prevozi. Avtobus je predrag, za osebne avtomobile pa jim pri- manjkuje bonov. Folkloristi še sedaj nimajo popolnih narodnih noš, prav tako pomanjklj ivo gar- derobo pa imajo pevci. Dramska skupina si obleke izposoja v gle- dališčih, kulise delajo sami, mno- gokrat pa jim priskoči na pomoč Stolov TOZD Sloga iz Most. Društvo sodeluje z OŠ, gasilci in DPO v Mostah. , V preteklem letu ni bilo mese- ca, da se ne bi v Mostah kaj dogajalo. Organizirali so prosla- ve ob pomembnejših praznikih, poleg tega pa koncerte, igre, dedka Mraza za otroke... Vse skupine, ražen likovnikov so tuđi gostovale in bile povsod prisrčno sprejete. Pogovorili so se o finančnem programu za prihodnje leto. Ve- čina prisotnih meni, da bi na ZKO Kamnik zaradi živahne de- javnosti vseh skupin morala na- meniti več denarja. Denar pa naj bi dobili še z vstopnino, članari- no, lastnimi dohodki in od KS. Vsi prisotni pa se nišo strinjali z razdelitvijo denarja med skupi- nami. Čeprav je denar potreben, pa mislim, da bi se morali na sestankih kultumega društva vseeno več pogovarjati o kulturi, kot pa o njem. V živahno debato je z nekaj vzpodbudnimi besedami posegel tuđi tajnik ZKO Kamnik, Tone Ftičar. Tuđi on je podprl enot- nost društva, prizadevanje za po- sodobljene proslave in skrb za mlade člane. Na zboru so za novega pod- predsednika izvoljli Toneta Špenka. Tuđi v prihodnjem letu vse skupine načrtujejo veliko nasto- pov doma in v drugih krajih Slo- venije. Naj povem le, kaj se nam najprej obeta. Dedek Mraz naj bi se z otroki srečal 25. decem- bra, v januarju pa borno videli igro Prisega opolnoa. Poročilo z občnega zbora za- ključujem z iskreno željo vseh v KUD. Vsak nov dan je dobrodo- šd! Zato pridite, rišite, igrajte, zapojte, zaplešite z nami. Se po- sebno vabljeni mladinci! IRENA URBANEC __7 8 KAMNIŠKI OBČAN / 26. DECEMBRA 1983 > o o o o o q 00.000 Q o g ft Q.ft o P »PP.P ° P P gogooogoooooooooooooflfloooooooooo g g ft_p o o g o o o o o o o o g_p_ft_q g g g_P_p_°AP-P_q oooooooooooooooooooooooo g_g_ft. KAPIO KAMNIK UKEJAFRAMCFE9T0TUI Pred vami je prvič v zgođovini Kamnika »RADIO KA- MNIK«. Njegov glas seže v sleherno vas. To je sele začetek. Prvi koralu. Morda nerodni. Zato sodelujte. Pomagajte z nasveti, informadjami. Telefonirajte na Kamniški občan. Hva- lite. Ali pa kritizirajte. Dajte si duška, da bo pomirjena vaša duša. sendvič za takšen denar in spo- rni nj a jo na dni, ko se je dobro in poceni jedio. Domaći fant, Spotikarjev Franc, ki je »dedc« in pol (103 kg), pa seje odločil, dapričnez intenzivno shujševalno kuro. Za začetek se bo ostrige! in obril. MOJI ZNANCI... Mardjan Stane, predsednik turističnega društva Kamnik, je zelo zadovoljen z letošnjim uspehom prireditve »Dnevi na- rodnih noš in turizma«, ki so bili letos v Kamniku. Velike za- sluge za tolikšen uspeh gre pri- pisati ravno Marcijanu, kije bil pred upokojitvijo direktor to- varne Svilanit. Stane Mardjan je eden redkih vodilnih, kiše je po upokojitvi posveti! turizmu. Žal je vse večtistih, kiše gredo »turizem« začasa svojega man- data. REZERVAT (Prisilno bivališče Indijancev) Ko so beld naselje vati kopno sedanje Amerike, so domaćine Indijance naseljevali v rezerva- te, tako, da so imeli mir pred njimi. V predlogu spremembe zazi- dalnega nacrta za Novi trg pa lahko preberemo tuđi »RE- ZER VAT ZA ZDRA VSTVE- NI DOM«. Ja koga borno pa mi tja spravili? Morda tište, ki so nam toliko obljubljali ob referendumu za gradnjo zdravstvenega doma. POROKA - INTEGRACIJA - ZDRUŽEVANJE V letošnjem letu sta pred matičar ja (referendum) stopila tovariš Hotel Malograjski dvor in tovarišica Restavradja Pla- ninka. Ker še ni obće znano ali sta obdržala dekliški priimek, jima predlagam, da se v zakonu pišeta »GRAJSKA PLA- NINKA«. Žejni in lačni občani jima iskreno čestitamo in jima želi- mo veliko uspeha, ter kup pri- dnih otrok, ki bodo lahko stre- gli potrebam kamniškega turi- LOVSKA JE TA... Lovski psi imajo zato pokrita ušesa, da ne poslušajo laži svo- jih lastnikov. Slišal sem, da nek tovariš med delovnim časom razmišlja o lo- vu, kadar pa je na lovu, pa razmišlja o službi. Predlagam, da začne tovariš loviti med de- lovnim časom. ON: Pohiti žena, sicer grem sam na lov. ONA: Ne razburjaj se mo- žek, saj boš ob pravem času prišel do svojega rogovja. RTC VELIKA PLANINA Veliki planini se obetajo lep- ši čaši. Hotel je vzel v roke zasebnik in že kaže prve uspeš- ne rezultate. Komunalno po- djetje Kamnik pa nam obljub- Ija, da so žičnice nared za veliki zimski podvig. No, tuđi Plevel Peter, član IS SO Kamnik, od- govoren za podroćje turizma, zadnje čaše z veliko mero upa- nja pogleduje proti nebu in pri- čakuje obilico snežnih padavin. Zato je letošnje geslo za zim- sko sezono na Veliki planini: »ZIMSKO SEZONO NA VELIKI PLANINI LAHKO POKVARI SAMO NERODNA SOBARICA, NEVLJUDEN SPREVODNIK ALINERAZ- POLOŽEN NATAKAR!!! V srednjeročnem nacrtu, pa nam obljubljajo, da bo RTC Velika planina povezan z as- faltno cesto. Žičnico pa bi upo- rabili potem za dostavo živine. VESTI IZ KRAJEVNM SKUPNOSTI... TUNJICE - Al veš kako v Tunjicah nabirajo jurčke? . - Kako? - S čopičem in sandolinsom. - Bejž, bejž... - Seveda. S sandolinsem bar- vajo mušnice, pa imajo jurčke'. DUPLICA... V KS Duplica imajo že leta probleme z odlagališčem smeti, ki je v neposredni blizini nase- lja. Domaćini so leta bentili nad to jamo. Odkarpa nekate- rim ta jama pomeni dodatni vir zaslužka in občasno trgovino z odvrženo papriko, arašidi itd, razmišljajo, da bi jo spremenili v veleblagovnico »JAMA«. CRNA Pravijo, da v Crni zato ni veselic, ker je dolina tako ozka, da harmonikaš še harmonike ne more raztegniti. RADIO KAMNIK NESPOSOBNI SO SPOSOBNI ONESPOSOBITI SPOSOBNE!! ŠESO DOBRE GOSI7LNE... GOSTILNA .......NA SPOUK Gostilna pri Spotik, v Crni, je poleg izredne gostoljubnosti znana tuđi po izredno velikih sendvičih, samo za 40 din. Ti sendviči so res vredni imena BonoaaoooQQQQ»oflooo8QQQOQfl800oooooooooooo g g ftAo p g_p_fl_ft_ft_p._p,_o o g_p g_o o g_g p.g o.«..ft..ft...° oooooooaoooooooooo o o g o g.p g g ft_P " »moooomm Tale mora biti pa velika živina, kar z avtom. ker se pelje na Velko planino JAVNO STRANIŠČE... HURA!!! BRAVO!!! Po mnogih letih se tuđi v Kamniku obeta gradnja »JA VNEGA STRANIŠČA«. Samo ta je ko- rak storjen malce prepozno. Ja kaj borno pa kakal, će borno zmerom manj papal. (po narodni) Kaj mi nuca stranišče će pa kakam zdaj nič... PODGORJE Podgorci so znani kot varčni Ijudje. Nekateri jim to očitajo. Vendar, će bi imeli već »podgorcev« v naših »špicah«, danes ne bi piskali tako tanko. UTOK Utok je vse bolj vodilna OZD v Kamniku in tuđi širom Jugoslavije terzunaj naših me- ja je prisoten s svojimi izdelki, ki dosegajo vrhunsko kvaliteto. Težave imajo le z dobavo suro- vin - kož, zatojih tuđi uvažajo. Kož je tuđi pri nas dovolj, le prave je treba odreti. Prvi rojstni dan Pedenjmožica Novembra je MKD Pedenj- možic slavi] svoj prvi rojstni dan. Kaj nam mu zaželimo ob tej obletniri? Navadno slavljenccm v taldh trenutldh zaželimo še ve- liko let življenja. Mi pa si poleg tega želimo ptodnega življenja, ki naj bo potno ustvarjalnosti, novih iskanj in vedno svežih pri- stopov do kulture, kulturnih vprašanj in umetnosti sploh. Ob jubileju, 11. novembra, je imel Pedenjmožic tuđi svoj občni zbor, na katerem smo člani pre- gledali in ovrednotili svoje delo- vanje. Prireditev je bilo kar pre- če j: še pred uradno ustanovitvijo smo pripravili recital ciganske poezije, ki je bil pripravljen v zanimivem okolju - za kavarno Veronika. Sledilo je sodelovanje ; Tretji oziroma sedanji odhod Palestincev z Bližnjega vzhoda je samo še en kamenćek v krvavem in tragičnem mozaiku boja palestin- skega ljudstva za svojo deželo in državo. Verjetno bo držalo mnenje, da tako oslabljeni Palestinci vse od nastanka Izraela 1948. leta še nišo bili, kar je pravzaprav razumljivo: pretresajojih notranji nespo- razumi, ki tako dajejo moć vsem njihovim nasprotnikom. Vsekakor pa Bližnji vzhod in s tem problem Palestincev ostaja tista stalnica v svetovnih političnih razmerah, ki stalno grozi, da se bo sprevrgla v spopad povsem drugačnih razsežnosti. Palestinsko vprašanje in arabska enotnost« Sedanji umik Palestincev iz Libanona je sicer le tekel tako, kot so mnogi upali in pričakovali, čeprav je Izrael s stalnimi grožnjami vendarle vzdrževal napetost. Razumljivo je, da bi Izrael z »minira- njem« evakuadje Palestincev omogoćil nekaj, kar bi mu bilo ver- jetno najbolj pogodu: palestinski nasprotniki Jaserja Arafata, ob primemi podpori Sirije, bi jedro PLO v Tripoliju povsem uničili, kar bi pomenilo, da življenjskega nasprotnika Izraela ni već. Rešitev bi bila za Izrael zelo sprejemljiva, saj bi se tako izognil direktnim napadom svetovne javnosti, kajti vse bi bilo mogoče pojasniti z notranjimi palestinskim! nasprotji. K sreći se stvar ni končala tako, je pa povsem jasno, da PLO takšna ali drugačna, še precej časa ne bo imela tište moči in ugleda kot še pred nedavnim. V senci palestinskega vprašanja seveda ostaja »arab- ska enotnost«, ki je po svoje pripomogla k sedanjemu položaju Palestincev. Morda se je ob ustanovitvi OPEC (organizadja, ki združuje proizvajalce nafte) zdeh, da so si arabske države prav z nafto pridobile primemo orožje v boju proti vsem tištim, ki so figrožali njihov položaj. Toda to orožje se je spremenilo v slamnato palico in včasih ceh v bumerang, ki je arabski svet razdelil se bolj temeljito, kot so si nekateri želeli. J. KOVAĆIĆ Kolinske. Aprila smo sodelovali še na proslavi OF, maja pa je sledila nova predstava. To je bil recital Ijubezenskih pesmi, v ka- terem smo skušali z umetniško besedo predstaviti na sentimen- talno ljubezensko čustvovanje, ampak ljubezen v različnih izraz- nih oblikah, kot so jo občutili veliki literarni umetniki. Na občnem zboru smo izvede- ni program pregledali tuđi kritič- no. Po kvantitativnosti smo prav gotovo zadovoljni, v kreativno- sti, izrezni moči, torej v kakovo- sti, pa na (samo)zadovoljstvo ne moremo* pristajati. To je nujno za naš umetniški napredek. Od- krili smo nekaj šibkih točk, ki jih nameravamo odpraviti. In se ra- zveselili ob tem, da bi bilo zelo dobro, če bi našo že ustaljeno dejavnost dopolnili še z drugimi izraznimi sredstvi (video), kar bi prav gotovo obogatilo naš izraz in nam omogočilo večdimenzio- nalno obravnavo literarnih tem. Poskusili borno, čeprav nam je jasno, da smo omejeni s skro- mnim denarjem (kar pa danes ni nič posebnega). Mladinsko kulturno društvo je na občnem zboru obravnavalo tuđi program za naslednje leto. Ne nameravam na dolgo in širo- ko govoriti o tem, kaj se bo do- gajalo. To je preveč obvezujoče in morda v določenih trenutkih neprijetno (če ztnanjka denarja, na primer). Rajši imamo razve- zujoče in sproščeno pripravlja- nje, s cimer sproščamo lastno kreativnost. Ko pa boste zagle- dali letak z našim znakom, ki vas bo vabil na predstavo, kar pridi- te. Pridite in z nami vred ukinjaj- te včasih morečo kamniško kul- turno praznino. Pridite že zato, da nam bo z vami lepo - tuđi kritičnost je dobrodošla! BREDA VUKMIR na proslavi ob dnevu republike, nato pa smo se posvetili otrokom in njihovemu pričakovanju ded- ka Mraza. Novoletno igrico smo igrali po delovnih organizacijah, v krajevnih skupnostih v Kamni- ku, pa tuđi v Ljubljani in Dom- žalah, skratka povsod, kamor so nas povabili. V naša nova izrazna iskanja smo vključili tuđi čim bolj neposredno komunikacijo s poslušalci oziroma gledalci v te- mu primernem okolju. In kam spadajo slovenske ljudske napit- nice in pesmi s pivsko vsebino? V gostilniško okolje seveda! Bese- da o vinu, vinski trti in vsem, kar sodi zraven je tekla (kot tuđi vi- no) v gostišču Pod gradom. Od- ziv bolj ali manj naključnih po- slušalcev je bil precej ugoden, kar je sponatno stopnjevalo pri- memo vzdušje. S tem recitalom smo se predstavili tuđi v Zajčji Dobravi na proslavi ob 75-letnid Crpalka v Tuhinjsld dolini Dan pred dnevom JLA je bila v počasHtev tega praznika v Češnjicah v Tuhinjski dolini slovesna otvoritev nove bendnske črpalke. Otvorttve so se udeležili mnogi gostje iz republičkih in oočinskih upravnih organov, pa seveda tuđi domaćini, ki jim je ta nova naložba v prvi vrsti munenjena. Zdaj jim po gorivo, ki ga potrebujejo za kmetijske In drage stroje ter za prevozna sredstva ne bo treba vei hoditi tako dalei, ali kar j« lahko se dražje, sktadisđti gorivo doma. Priložnostni nagovor je imel Jože Hribar, predsednik skupštine krajevne skupnosti Zg. Tuhin), po nastopu malih domaćih Solarjev pa je bendnski servis odprl predsednik občinske skupštine mag. Ivan Jusbnek. Naložba je stala okrog 11 miHjonov din. KAMNIŠKI OBČAN / 26. DECEMBRA 1983 9 Nekateri vozijo kolesa tuđi pozi mi Dovolj je, da ima udeležencc v prometu kolo, pa se spremeni v kolesarja in se brez kakršnihkoli preizkusov znanja vozi. Vendar pa mora tuđi kolesar poznati skoraj vsa prometna pravila, pro- metne znake, talne obeležbe in znake, ki jih dajejo pooblašcene osebe - milicniki, poleg tega pa mora znati voziti kolo, da se bo vamo vozil. Kolesarju je namenjeno še manj posebnih površin, kolesar- 'skih stez, kot pešcem pločnikov, zato mora voziti po cesti, kar pa je lahko že samo po sebi ne- varno. Kjer so kolesarske steže, mo- rajo voziti kolesarji po njih, sicer pa ob skrajnem desnem robu ce- ste. Za varnost kolesarja je sila pomembno upoštevanje vseh cestno prometnih pravil in pravil vožnje, posebno nakazovanje smeri, opazovanje prometa pred in za seboj in vožnja v določeni smeri za posamezne ukrepe; s tem je mišljen pravilen položaj v križišču. Kolesar se mora zave- dati, da je med najmanj zaščite- nimi in najpočasnejšimi udele- ženci v prometu, kar pomeni, da se lahko zaplete v nezgodo, v kateri bo posledice nosil pred- vsem sam. Kolo mora biti pravilno opremljeno, pomeni, da mora imeti dve zavori (za vsako kolo po eno), zvonec, luč za osvetlje- vanje ceste, rdeč odsevnik in rde- čo luč na zadnjem delu kolesa, rumene odsevnike v pedalih, pri- poročamo pa tuđi bočne odsevni- ke med naperami kolesa in bočni distančni loparček na zadnjem delu kolesa, ki bosta kolesarja v vseh vremenskih pogojih napra- vila bolj vidnega. Kolo je namenjeno predvsem vožnji v toplejših mesecih. Glede na znano omejitev porabe goriva in visoko ceno se nekateri odlo- čajo za kolesarjenje tuđi v zim- skih mesecih. Pogoji za vožnjo v tem času so težki tuđi za druga vozila, ne le za kolesarje, kole- sarji pa so pozimi še bolj ogrože- ni. Slabše so vidni zaradi slabih vremenskih pogojev ali ćelo ne- vidni zaradi lastne malomarnosti, ker koles nišo dovolj opremili. Poleg tega pa vozniki marsikdaj ne predvidevajo, da bi se kole- sarji v slabem ali mrzlem vreme- nu sploh vozili po cesti. Kolesarjem naj veljajo nasled- nja navodila: - vozite se le s popolnoma brezhibnim in opremljenim kole- som, - dodatno opremite kolo s svetlobno odsevnimi elementi, predvsem bočnimi odsevniki in distančnim loparčkom, - na kolesu uporabljajte obla- čila svetlih, živih barv, - ne prevažejte na kolesu predmetov, ki vam onemogočajo varno vožnjo ali vam zmanjšuje- jo ravnotežje, - vselej upoštevajte vsa cest- no prometna pravila in predpise, - pravočasno nakažite smer zavijanja in zavijajte le, ko ste prepričani, da je voznik za vami opazil vašo namero, - pri vožnji po kolesarski stezi bodite posebej pozorni na pešce, ki lahko zaidejo na kolesarsko stezo zlasti na postajališčih jav- nega mestnega prometa. Ob megli, dežju ali sneženju oz. zasneženih, četudi spluženih cestah, pustite kolo raje doma. Starši, spravite kolesa svojih otrok do pomladi. Varnejši bodo peš, kot na kolesu. Preden se bo- do spomladi začeli voziti z njimi, pa naj se v soli udeležijo akcije »Z varnim kolesom v promet«. Vreme in pešci V prometu sodelujcmo vsi, udeleženec v prometu je tuđi vsak pešec. Pešec je najmanj za- ščiten in zato pogosto žrtev pro- metne nezgode. Pešci so tuđi po- gosti povzročitelji prometne nez- gode, največkrat s hudimi ali ćelo tragičnimi posledicami. Tretjina vseh Slovencev je voznikov motornih vozil in poz- najo težave in nevarnosti, ki na- stajajo ob srečanju vozila in peš- ca, a zelo malo voznikov to upo- števa, kadar so pešci. Za pešce je v većini naselij do- bro poskrbljeno, saj so zgrajeni hodniki za pešce, nadhodi, pod- hodi, označeni prehodi za pešce, semaforizirana križišča, posebni prometni znaki in osvetlitev. Tu- đi prometni predpisi v največji meri ščitijo pešce v prometu, vendar so kljub temu žrtve med pešci redne, skoraj vsakodnevne. Vzroki za nezgode so tako pri voznikih kot pri pešcih. Pešci se po eni strani zavedajo svojih pra- vic, ki so glede na gostoto pro- meta včasih neuporabne, saj voz- nik ne more ustaviti vozila na mestu, da bo pešcu omogočil var- no pot, po drugi strani pa ne upoštevajo svojih dolžnosti, ki naj vozniku omogočijo varno udeležbo v prometu in obenem zagotovijo varnost pešcu, četudi z nekoliko daljšo potjo ali izgubo nekaj minut. Pa si poglejmo nekaj prime- rov, posebej ob zimskih, poslab- šanih vremenskih pogojih: Vsak pešec se mora zavedati, da ga bo voznik v mraku, megli, dežju ali ob sneženju zagledal pozno, večkrat ćelo prepozno, da bi lahko varno ukrepal. Zato naj bo pešec skrajno previđen pri prečkanju ceste in naj jo prečka če je mogoče le na prehodih, ki so posebej označeni in osvetljeni ali v semaf oriziranih križiščih, se- veda pri zeleni luči. Na mokri, poledeneli ali za- sneženi cesti imajo vozila dosti daljšo zavorno pot kot na suhi cesti, zato naj pešec prečka cesto le, ko se je prepričal, da se bo vozilo vamo ustavilo, sicer pa je bolje da nekoliko počaka, da vo- zila odpeljejo. Pešec naj omogoči vozniku, da ga bo pravočasno zagledal s tem, da se bo podnevi oblekel v obla- čila živih ali ćelo fluorescentnih barv, ponoči ali ob drugih pogo- jih zmanjšane vidljivosti pa naj v desni žep zapre svetlobno odsev- no telo - kresničko, ki bo visela ob njem. Taka telesa morajo vsi otroci nositi na cesti ob vseh po- gojih zmanjšane vidljivosti, odrasli pa jih bodo morali nositi po 20. 2. 1984 na cestah izven naselja, vendar pa jo bo previđen pešec uporabljal že prej tuđi v naselju. Na mokri, poledeneli ali za- sneženi cesti, bo vsak pešec po nepotrebnem tvegal življenje, če bo prečkal cesto zunaj prehoda za pešce, nenadoma stopil ali pri- tekel na cesto, prečkal cesto pri rdeči luči, hodil ponoči zunaj na- selja brez kresničke ali ćelo po desni strani ceste, da p vinjeno- sti, poležavanju ali sedenju na cesti sploh ne govorimo, ker voz- nik ob takih pogojih nezgode največkrat ne bo mogel prepre- ci ti. Zaupanje borno vračali z zaupanjem Vozniki, ste pripravljeni na led, sneg, meglo? Sneg. Beseda, ki pomeni spro- ščeno zimsko rekreacijo na za- sneženih pobočjih, povzroča pa tuđi obilo skrbi vsem udeležen- cem v prometu. Sneg, čigar sopotnika sta led in megla, povzročata voznikom nevšečnosti, ki jim marsikdaj ni- šo kos, posebno, če nišo pravoča- sno poskrbeli za svojo in tujo varnost. Kaj govorijo cestno prometni predpisi o opremi osebnega avto- mobila in o vožnji z njim v zim- skem času? - Vsako motorno vozilo mora imeti med vožnjo v pogojih zmanjšane vidiljivosti, kamor štejemo tuđi meglo, sneženje ali dež, prižgane zasenčene luči. - Za vožnjo v zimskih pogojih mora imeti avtomobil brezhtbne otiralke vetrobranskega stekla, napravo za pranje vetiobranske- ga stekla in prezračevalne napra- ve, ki onemogoačjo zarositev ste- kel. - Avtomobil mora imeti vsaj na pogonskih kolesih gume z zimskim profilom, sicer pa gume s celoletnim profilom na vseh ko- lesih, ter obvezno snežne verige. Priporočjjivo je, da"ima voznik s seboj tuđi strgalo za led, metli- co, manjšo lopato in po možnosti tuđi nekaj peska. S temi pripo- močki bo lahko očistil avtomobil snega in ledu in si pomagal na cesti. Voznik bo pred vožnjo očistil vsa stekla in luči umazanije, ledu in snega, ki bi ga med vožnjo lahko motil in ogrožal voznika za seboj, če bi zaplate snega letele z avtomobila, preveril bo vse luči na avtomobilu, in sele nato odpe- ljal. Vožnjo bo vselej prilagodit stanju na cesti, povečal varnost- no razdaljo, prižgal luči in vozil skrajo previdno, kajti nikoli ne ve, kje ga caka na cesti led, me- gla ali sneg, kljub temu, da je cesta na pogled suha. Najnevar- nejša mesta so na mostovih, v tunelih, usekih ali ob gozdu, kjer sonce podnevi ne odtali močne zmrzali. Za vožnjo po ledu ali snegu si velja zapomniti, da nišo dovolje- ne nikakršne nagle kretnje, pose- bej to velja za speljevanje, po- speševanje, zaviranje ali zavija- nje, kjer lahko kolesa kaj hitro zdrsnejo. Najpametneje je, da na zasneženi cesti pozabimo na za- vore. Pospešujemo počasi, zavi- ramo pa z motorjem, tako da postopoma pretikamo hitrosti navzdol. Če avtomobil po snegu ali ledu zdrsne, tedaj moramo iz- klopiti pogon, z volanom pa sku- šamo ujeti avtomobil. Zaviranje ali pospeševanje v taki situaciji nas bo pripeljalo do najbližnjega jarka. In še o snežnih verigah. Te so namenjene le vožnji po šegu, naj bo zbit ali ne. Snežne verige omogočijo pogon avtomobila v pogojih, ki jim nišo kos nobene še tako dobre gume, obenem pa omogočajo vodljivost avtomobi- la in zaviranje. Sicer pa velja, da z verigami vozimo največ do 60 km/h. Seveda pa verige nišo primer- ne za vožnjo po ledu ali snežni brozgi. Vozniku sicer dajejo var- ljiv občutek boljšega oprijema koles, dejansko pa zmanjšujejo učinek gume. Na ledu bodo veri- ge hitreje zdrsnile kot pa guma, v snežni brozgi pa je učinek enak vožnji po suhi cesti, kjer veriga zmanjšuje stik kolesa z cesto. Voznik, ki bo verige uporabljal tako, bo poškodoval gume, naj- verjetneje pa tuđi druge dele av- tomobila. V trgovinah je moč dobiti več vrst verig, vendar pa bo voznik, ki bo pozimi več vozil, kupil bolj- še verige, ki jih je tuđi laže nata- kniti. Ce do sedaj še niste natika- li verig na kolesa, poskusite to prvič doma na toplom, da vam na cesti ne bodo delale težav. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PRO- METU OBČINE KAMNIK Kako u krepati ob potresu Navodila prebivalcem za oseb- no in vzajemno zašcito v primeru potresa so pripravljena na podla- gi dosedanjih izkusenj ob velikih potresih v Skopju, Banjaluki, Posocju, Crni gori in drugod. Z doslednim izvajanjem teh navo- dfl koristimo sebi, svojim bliž- njim in seveda družbi kot celoti. Le tako se borno z naravno kata- strofo te vrste lahko učinkovito spoprijeli ter omilili njene posle- dice. Potres je nenaden pojav, na zunaj se večinoma ne kaže s po- sebnimi znaki, ki bi bili vsako- mur opazni. Trajanje nihanja ob potresu je od nekaj desetin se- kund do nekaj sekund. Nato se tla umirijo. Učinek je zelo odvi- sen od lastnosti tal, predvsem od njihove trdnosti. Nehomogena in mehka tla povečujejo učinke po- tresa, trdna pa jih zmanjšujejo. Pri nas lahko z ozirom na srednje trdna tla pričakujemo potres z intenzitetno stopnjo 8° MSK le- stvice. Kaj storiti pred potresom? Spoznavati je potrebno osnovne značilnosti potresnoga pojava. Pretiran strah pred potresom ni na mestu. Zlasti ne drže trditve, da se med potresom lahko odpre zemlja, ki pogoltne poslopje z ljudmi vred. Branje primernega čtiva in obisk predavanj v okviru obrambnega usposabljanja nas o problemih najbolje poučita. Vsak posameznik mora vedeti kaj bo storil ob potresnih sunkih, pa naj bo to podnevi, ponoči, na delovnem mestu, doma ali kje drugje. * Kaj storiti med potresom? Bo- dimo hladnokrvni! Panika niko- mur ne koristi! Pred kakršnokoli akcijo je treba naj prej pomisliti na posledice! Če nas potres pre- seneti znotraj poslopij, ostanimo tam! Le izjemoma lahko iz prit- ličnih objektov pohitimo na pro- sto in to zlasti v primeru če smo zelo blizu vhodnih vrat. Med prvim šunkom, ki ga zaznamo ter naslednjimi močnimi tresljaji preteče navadno le nekaj se- kiind! Le pri oddaljenih potresih je na voljo kakšna sekunda več. V prostoru, kjer smo, se vržemo pod mizo ali klop ali stopimo pod okvire vrat. Ne tekajmo po hodnikih ali po stopniščih. Padajoči predmeti, omet, deli zidovja in strešniki lahko povzročijo hude posledice. Izognimo se velikim steklenim površinam! V hodniku poslopja se opremo ob notranjo steno. Zunanjih zidov se izogibamo! Dvigal ne uporabljajmo, z njimi nam ne bo uspelo priti na prosto! Obstaja nevarnost požara ali eksplozije, kar ima lahko hujše posledice. To velja lahko tuđi potem, ko so potresni šunki že prenehali, zato je uporaba vžiga- lic in odprtega ognja prepoveda- na. Če nas potres preseneti na prostem, se oddaljimo od poslo- pij, zlasti pa od tistih, ki so viso- ka. Oddaljimo se tuđi od daljno- vodnih in drugih naprav. Kaj storiti po potresu? Težje poškodovane objekte zapustimo takoj. Dokaj moćni naknadni potresni šunki, ki praviloma sle- dijo glavnemu, jih lahko popol- noma porušijo. Svojega bivalne- ga ali delovnega okolja pa ne zapuščamo brez skrajne potrebe. Posledic potresa drugod si ne ogledujmo kjer s tem oviramo delo drugih. V primeru manjših poškodb na objektih preverimo naprave v stanovanju, na delov- nem mestu in drugod, vendar jih ne smemo vključevati! Možno je, da so potresni šunki poškodovali vodovod, električno napeljavo ali plinovod. Če začutimo vonj po plinu, odpremo okna in za- premo glavni plinski ventil. Iz- ključimo električni tok, varoval- ke pa odvijemo! Uporabljamo le prekuhano vodo. V primeru ok- var na vodovodih pa vode ne smemo uporabljati. Ravnamo se po navodilih pripadnikov enot ci- vilne zaščite in drugih strokovnih (higiensko-epidemioloških) služb. Če smo zasuti, ostanimo mirni. Skušamo se prilagoditi si- tuaciji, v kateri smo, varčujmo svojo energijo in trkajmo v ena- komernih presledkih ob zid ali po cevovodni napeljavi, lahko tuđi kličemo na pomoč, da nas bodo tehnično reševalne ekipe hitreje našle. Najprej borno po- magali tištim v svoji blizini, ki so pomoči najbolj potrebni! Vklju- čimo se v reševanje v svoji delov- ni skupnosti, stanovanjski niši, krajevni skupnosti ali v enoti, ka- mor smo bili za takšne primere dodeljeni. AJ Dosedanje slovensko društvo za boj proti raku je koordinacijo prizadevanj vseh, ki jim je boj proti raku pomembna družbena đejavnost, prepustilo novousta- novljeni Zvezi društev za boj proti raku, po posameznih pre- delih Slovenije pa so nastala re- gionalna društva. Tako delajo se- daj društva v Ljubljani, Murski Soboti, Mariboru, Novi Gorici in Novem mestu, dočim bodo v Kranju, Celju, Kopru in Slovenj Gradcu nastala v kratkem času. Ljubljansko društvo se je jese- ni - po posvetu z medobčinskimi sindikalnim! sveti in SZDL - obrnilo na občinske sindikalne svete z vabilom, da prek osnov- nih sindikalnih organizacij v de- lovnih kolektivih priporočijo včlanjevanje v društvo za boj proti raku in pokazalo se je, da smo se obrnili na pravi naslov. Že kmalu po obiskih pri predsed- nikih občinskih sindikalnih sve- tov so začele prihajati prve prija- ve in nakazila članarine - 100,00 din za leto dni - danes pa se že bližamo številu 3000, kar je prav gotovo dokaz precejšnje zdrav- stvene zrelosti in vzgojenosti na- ših ljudi. Ob tem dejstvu želimo izraziti vse priznanje in iskreno zahvalo predsednikom občinskih sindikalnih svetov, ki so z velikim razumevanjem podprli naša pri- zadevanja, zahvala vsem osnov- nim organizacijam sindikata v delovnih kolektivih in vsem, ki so zbrali članarino ter jo s seznami članov poslali na naš naslov. Vsem iskrena zahvala tuđi v ime- nu rakavih bolnikov, ki jim naš boj proti raku pomeni konkretno pomoč in ne nazadnjezahvala tu- đi v imenu delavcev onkološkega instituta, ki se globoko zavedajo, da brez pomoči vsega prebival- stva nikakor ne bodo mogli uspešno izbojevati boja proti raku. Ob tej priliki obljubljamo, da borno z vsemi svojimi močmi vračali članom zaupanje za zau- panje. Ražen pomoči Skladu za izgradnjo onkološkega institutu pri zbiranju sredstev in pomoči v korist boljšega počutja bolnikov med zdravljenjem in institutu (lani je društvo poklonilo institut za bolnike 3 barvne televizorje in 200 parov trenirk) pa želimo po- magati predvsem z izobraževa- njem in vzgojo prebivalstva v odnosu do rakavih obolenj. Prav zdravstvena prosvetljenost in vzgojenost vseh, ki na sebi opazi- jo kakršnokoli opozorilno zna- menje za morebitnega raka, je eno najbolj odločilnih dejavni- kov za nadaljnjo usodo rakavega bolnika. Uspešno zdravljenje je namreč odvisno od čim manjše rakave razrasti, majhna pa bo le tedaj, če se zdravniku zaupamo takoj, ko na sebi opazimo kakrš- nokoli neprijetno znamenje, ki mu ne vemo ne pomena in ne razloga. Zato vabimo bralce, iz- koristite možnosti, ki jih ima društvo! Če želite kakršnokoli predavanje o raku, obrnite se na svojo sindikalno organizacijo ali obratno ambulanto, skratka na ljudi, ki so v delovni organizaciji odgovorni za dobrobit delovnega človeka, ti pa bodo vse potrebno uredili na Društvu za boj proti raku, Ljubljana, Komenskega 4, tel. 322-862. Društvo bo poskr- belo za predavatelje in uredilo vse drugo. Premislite, sporočite želje, poskrbite za prostor in obisk, vse drugo pa je stvar druš- tva! Pa še nekaj: društvo je izdalo serijo desetih novoletnih voščil- nic z motivi slovenskih slikarjev, ki jih lahko dobite v vsaki knji- garni za ceno 120,00 dinarjev. Z nakupom teh voščilnic pomagate društvu pri uresničevanju izobra- ževalnega in vzgojnega progra- ma. Naj velja parola: Clani druš- tva za boj proti raku borno letos voščili novoletne želje na naših voščilnicah! S temi informacijami želimo predvsem poglobiti stike s član- stvom. Zavedamo se, da borno zastavijene naloge lahko izpol- ^ njevali le ob razumevanju in so- delovanju s članstvom. Ob tako zastavljenem skup- nem delu, ki je edino zagotovilo za uspeh, pa želimo vsem članom in vsem, ki so kakorkoli pripo- mogli, da se je v društvu zbralo toliko članov, mnogo uspehov pri delu, vsakomur pa seveda tuđi dobršen del osebne sreče v letu 1984! DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU - LJUBLJANA Občinska raziskovalna skupnost Kamnik objavlja razpis za podelitev nagrad in priznanj za inovacije v občini Kamnik za leto 1983 i. Za nagrade in priznanja lahko kandidirajo delavci v združenom delu občine Kamnik, ki so v letu 1983 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva (izumi, modeli in vzorci, tehnične in druge izbolj- šave). 2. Kandidate za nagrade in priznanja lahko predlagajo: - komisija za inovacije ali drugi odbori za inventivno đejavnost pri TOZDoziroma DO, - delavski sveti TOZD ali DO, - družbenopolitične organizacije, - društvo DIATI, LT, DIT, - strokovna društva in - posamezniki. Za nagrado se lahko prijavijo tuđi inovatorji sami. 3. Prijava v pismeni obltki mora vsebovati: - osebne in splošne podatke prijavitelja, - opis ali risbo prijavljene inovacije, - podatke za vrednotenje inovacije: prihranek, upo- rabnost, izvirnost, vpliv na delovne pogoje, - pogoji nastanka, pomembnost za stabilizacijo, - dokazilo, da je inovacijo obravnavala in priznala pristojna komisija, odbor ali drug pristojni organ. 4. Na predlog razpisne komisije in na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj bo Občinska raz- iskovalna skupnost Kamnik podelila denarne nagra- de s plaketami in nagrade s priznanji najboljšim inovatorjem v letu 1983. 5. Prijave zbira Občinska raziskovalna skupnost Ka- mnik, Kamnik, Titov trg 9/I do 28. februarja 1984. 6. Nagrajenci bodo objavljeni v sredstvih javnega obve- ščanja. 7. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobijo kandidati na sedežu Občinske raziskovalne skupnosti Kamnik. 10 KAMNIŠKI OBČAN / 26. DECEMBRA 1983 Delovni program društva invalidov Društvo invalidov Kamnik bo na osnovi stališč in usmeritev, sprejetih na rednem občnem zboru v letu 1983, upštevajoć doseženo stopnjo organiziranosti invalidov znotraj društva, zdru- ževalo, koordiniralo in populari- ziralo delo ter zastopalo interese preko 1000 včlanjenih invalidov. Društvo bo svojo programsko dejavnost uresničevalo tuđi prek svoje notranje organiziranosti - prek poverjenikov v krajevnih skupnostih in organizacijah zdru- ženega dela. Društvo bo omogočalo včla- njenim invalidom zadovoljeva- nje najrazličnejših potreb, hotenj in nagnenj ter v okviru svoje or- ganiziranosti utrjevalo svoje me- sto in družbeno vlogo ter kreativ- no sodelovalo pri podružbljanju zdravstvene in socialne politike, pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma družbenega varstva invalidov. Glede na mesto in vlogo druž- benih organizacij in društev s človekoljubnimi cilji v novih družbeno političnih in ekonom- skihodnosih, temelječihnanače- lih združevanja sredstev in svo- bodne menjave dela, bo Društvo invalidov Kamnik: - spodbujalo demokratizacijo odnosov in delovalo v smeri za- ščite in nadaljnjega razvoja naše- ga političnega, družbenega in ekonomskega socialističnega si- stema, - krepilo zavest članov - inva- lidov do ljudske obrambe in družbene samozaščite, - razvijalo brastvo in enotnost med člani - invalidi različnih na- rodov in narodnosti. - tvorno sodelovalo prek svo- jih delegatov in predsednikov v političnih organizacijah in skup- nostih družbenih dejavnosti ter si prizadevalo za skladnejši in kva- litetnejši razvoj na področju izo- braževanja, celovite rehabilitaci- je in varstva invalidov. V ta namen bo društvo spod- bujalo solidarnost, vzajemnost in socialno varnost ter pospeševalo nadaljnjo integracijo invalidov v družbo. Tako bo Društvo invali- dov Kamnik v skladu s svojinu možnostmi uresničevalo poleg splošne dejavnosti še posebne socialne programe. 1. Neposredne specifične pomoči invalidom Društvo nudi neposredno spe- cifično pomoč članstvu v takem obsegu, da je dejavnost v bistvu le dopolnitev že utečene oblike družbene pomoči invalidom. Te pomoči zajemajo področje zdravstva, socialnega varstva, protetike, preurejanje motornih vozil, nuđenje pravne pomoči posameznikom pri uveljavljanju njihovih pravic in zastopanje in- validov pri ustreznih institucijah v okviru uveljavljanja pravic ozi- roma reševanja problemov, reše- vanja stanovanjskih problemov, vzdrževanje osnovnih stikov z bolnimi, ostarelimi in nepokret- nimi invalidi, organiziranje so- sedske pomoči in nege za nepo- kretne invalide, nuđenje enkrat- ne denarne pomoči socialno ogroženim članom, urejanje sta- tusnih zadev, socialne rehabilita- cije, organizacijska in delno ma- terialna pomoč pri nabavi kuriva in ozimnice, obdaritve ob po- membnih praznikih ter druge ZAHVALA Ob boleči izgubi našega brata, svaka in nečaka LOJZETA ČEHA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in znancem, sodelavcem Elektroelement Izlake TOZD Svit Kamnik, VVZ Antona Medveda Kamnik, MTC - AMD Kamnik za izraženo sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdrav- stvenemu osebju ZD Kamnik, posebno zdravnici Nevenki Šečer-Dolenc, nadalje govorniku za poslovilni govor, pev- sem za lepo zapete žalostinke ter g. dekanu za pogrebni obred. Vsem iskrena hvala. Žalujoći: ■ sestra Vala, brat Franci, teta Francka, srrici Gustel, Janez in Jaka z družinami Kamnik, 17. decembra 1983 ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric in tast FRANC SUŠNIK izTučne Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem DO Svilanit Kamnik za izrečena sožalja, podar- jeno cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala pevcem, praporščaku in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Tučna, Kamnik, decembra 1983 Srečno novo leto 1984 vam želi Mira Žagar FRIZERSKI SALON, Titov trg 17. Novi delovni čas: vsak dan d 7. do 20. ure, sobota od 6. do 12. ure. drobne potrebe najtežje prizade- tih članov. 2. Usposabljanje za aktivno živ- ljenje in delo ter zaposlovanje Društvo sodeluje pri usposab- ljanju za aktivno življenje in delo ter zaposlovanje v sodelovanju z družbenimi dejavniki, zadolženi- mi za to področje. Ugotavlja možnosti in pospešuje najustrez- nejšo rehabilitacijo. Invalidom nudi pomoč pri zaposlovanju, urejanju delovnega okolja, orga- niziranju dela na domu za težje invalide. Spremljali borno izvaja- nje varstva pri delu prek inspek- cijskih služb in predlagali ustrez- no delovno zaščito v smislu pre- prečevanja nezgod pri delu. Predlagali konkretne rešitve in se zavzemali za celovit in strokoven pristop urejanja zdravih in var- nih pogojev za delo. 3. Informativna dejavnost Znesek predstavlja participa- cijo za naročilo ISKRE ŽIVLJE- NJA za člane društva. 4. Ohranjevanje zdravja Zveza in društvo nimata last- nih zmogljivosti za letovanje in oddih, zato društvo organizira in regresira klimatsko in topliško zdravljenje ter letovanje bolnim in socialno ogroženim invalidom z namenom, da kar najdlje ohra- nijo zdravje in psihofizične spo- sobnosti. Pri tem se izrecno upo- števa stopnja invalidnosti, zdrav- stveni in socialni položaj. Tako se lažjim invalidom letovanje ne regresira. Društvo organizira tu- đi druge različne dejavnosti, ki zagotavljajo ohranjanje zdravja. 5. Prebivanje in prilagajanje okolja • Društvo pomaga najtežjim in- validom pri urejanju domaćega oziroma delovnega okolja. Takoj po nastanku invalidnosti je naj- pomembneje urediti normalno bivanje v domaćem okolju, da se bo invalid kar najhitreje aktivno vključil v življenje. Pri tem je mišljeno reševanje konkretnih problemov in preprek, urejanje družinskih odnosov in odnosov ožje okolice do invalidnega ob- čana. 6. Rekreacija in šport V znesku so zajeti stroški za dejavnost množične rekreacije članov, družbanih iger, nakup enostavnih rekvizitov za šport in drugo igro, rekreativno plavanje, organizacije izletov in delno sofi- nanciranje izletov socialno šib- kim članom. 7. Kultura V okviru kulturne dejavnosti namenjamo sredstva za samo- stojne kulturne prireditve, raz- stave ročnih del invalidov in or- ganiziranje obiskov raznih kul- turnih skupin. 8. Interesne dejavnosti Interesne dejavnosti se odvija- jo na osnovi nakazanih interesov članstva, ki spontano spodbujajo druženje članstva. 9. Druge dejavnosti Društvo ima namen ob 15-let- nici obstoja izdati spominsko značko. PREDSEDNIK DRUŠTVA Vinko Mihelič Sekretariat za občo upravo Skupščine občine Kamnik razpisuje prosta dela in naloge vodje kadrovske službe Pogoji: visoka izobrazba družboslovne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Poleg navedenega mora imeti kandidat sposobnosti za organizacijo in vođenje ter druge pogoje, ki se preverjajo v postopku izbire. Prijave s priloženimi dokazili sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: Skupščina občine Kamnik, Titov trg 1. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 30 dni od končanega postopka izbire. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je ob obravnavanju usklajenosti delovnega časa upravnih organov občine Kamnik s potrebami občanov določil 6- mesečni poskusni obratovalni čas in sicer bodo uradne ure upravnih organov naslednje: PONEDELJEK OD 8.-12. URE in OD 13.-15. URE SREDA 8.-12. URE in OD 14.-18. URE PETEK 8.-12. Uradne ure bi bile tuđi vsak prvi torek v mesecu (semenji dan) in bi trajale od 8.-11. ure. Uprava za družbene prihodke pa bo za registracijo raču- nov zasebnih obrtnikov namenila po eno uro obratoval- nega časa tuđi ob torkih in četrtkih. Poskusni obratovalni čas bo trajal od 1.1. 1984 do 1. 7. 1984, ko bo izvršni svet ponovno preveril učinkovitost poskusnega obratovalnega časa. SGP Gradbinec Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Gradbena operativa Kamnik z dne 1.12.1983 razpisujemo naslednje proste naloge in opravila 15 KV ali PU zidarjev 5 gradbenih delavcev Pogoji: pod 1. - poklicna šola in 4 leta delovnih izkušenj, tečaj za KV, šola ozkega profila in osemletka s teča- jem za PU z enomesečnim preizkusnim delom pod 2. - nepopolna osemletka s prakso v gradbeniš- tvu in enomesčeni preizkusni rok Kandidati naj prošnje z dokaziii o kvalifikaciji vložijo na naslov: SGP Gradbinec Kranj, TOZD Gradbena operativa Kamnik, Kamnik, Bakovnik 5 a v 8 dneh po objavi. SIKCS občine Kamnik razpisuje na podlagi določil Odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS št. 24/77) in sklepa seje ......IO SIKCS občine Kamnik naslednji JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih sta- novanjskih hiš v k. o. Kaplja vas vpisanih pri vi. št. 331. in sicer: I. pare. št. 121/6 travnik v izmeri 950 m2 II. pare. št, 121/7 travnik v izmeri 758 m2 III. pare. št. 121/8 travnik v izmeri 602 m2 1. Izklicna cena stroškov za komunalnb urejanje znaša za posamezno parcelo 412.016,00 din. V stroških komu- nalne ureditve je zajeta: makadamska dostopna cesta, omogočen priključek na vodovod in električno omrežje. 2. Stroški lokacijske dokumentacije znašajo 18.000 din. 3. Stroški projektov 25.000 din. 4. Odškodnina za stavbno zemljišče znaša 156,48 din za m2. 5. Rok za pričetek gradnje je 6 mesecev po pridobitvi zemljišča, rok za dokončanje pa 3 leta. Investitor mora izvesti elektro priključek do septembra 1984, v nasprot- nem primeru nosi vse stroške eventualnih podražitev. 6. V stroških komunalnega urejanja ni vštet prispevek za vodni sklad in prispevek za spremembo namembnosti stavbnega zemljišča. 7. Ugodnejši ponudnik je, kdor ponudi višjo ponudbe- no ceno za stroške komunalnega urejanja. 8. Rok za plačilo odškodnine za pravico uporabe za stavbno zemljišče in stroškov za komunalno opremljanje zemljišča je najpozneje v 20 dneh po pravnoveljaVnosti pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča. Stroške lokacij- sko-tehnične dokumentacije pa je treba poravnati ob prevzemu le-te. 9. Nastop posesti zemljišč, ki so predmet javnega nate- čaja, bo mogoč najpozneje v treh mesecih po pravnove- Ijavnosti pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča. 10. Vsak ponudnik mora položiti obvezno varščino v visini 10% od vrednosti zemljišča in od izklicne cene stroškov za komunalno opremljenje zemljišča na žiro račun št. 50140-622.24011 Samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik do vključno 14. 1. 1984 11. Pridobitelju zemljišča varščino štejemo v kupnino, drugim udeležencem, ki nišo uspeli najavnem natečaju, pa borno varščino vrnili brez obresti. 12. Ce pridobitelj stavbnega zemljišča po opravljenem javnem natečaju enostransko odstopi od pogodbe, mu varščine ne vrnemo. 13. Pri plačilu stroškov komunalnega opremljanja imajo posebne ugodnosti - možnost daljšega odplačevanja kupnine, ponudniki z nizkimi osebnimi dohodki, borci NOB ter tišti, ki imajo slabe stanovanjske, delovne in socialne. razmere. 14. Ugodnost daljšega odplačevanja kupnine priznava, če pridobitelj zemljišča to zahteva in predloži dokaze, Izvršni odbor Samoupravne komunalno-cestne skupno- sti občine Kamnik v skladu z določili Odloka o upravlja- nju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v obČini Ka- mnik. 15. Proti odločitvi o oddaji stavbnega zemljišča lahko vsak, ki se je udeležil javnega natečaja, vloži v 15 dneh potem, ko je prejel obvestilo, ugovor na Izvršni odbor Samoupravne komunalno cestne skupnosti občine Ka- mnik. Pisne ponudbe je potrebno predložiti v 15 dneh od dneva objave do vključno 14. 1. 1984 priporočeno po pošti na naslov: Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p. o. Kamnik, Steletova 8., 61240 Kamnik. Ponudbe pošljite v zapečateni ovojnici z oznako: Javni natečaj - k. o. Kaplja vas. Vsi ponudniki se lahko udeležijo javnega odpiranja po- nudb, ki bo v torek, 17. januarja 1984 ob 8. uri vsejni sobi Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva SKG p. o. Kamnik, Steletova 8, 61240 Kamnik. Vsi zainteresirani lahko dobijo informacije po telefonu (061) 832-211 int. 25 ali osebno na Stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu SKGp. o. Kamnik, Steletova8., soba št. 8. ZAHVALA Kdor v mislih svojih dragih živi - ni umri, umri je samo kdor je pozabljen! (Kosovel) 23. 12. 1983 mineva leto, odkar je po dolgi in hudi bolezni v 81. letu starosti prenehalo biti srce mojega ljubega in skrbnega moža FRANCETA CENETA iz Motnika Ob tej priliki se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, so- sedom, prijateljem in znancem, sotrpinom »Celjskega stare- ga piskra«, lovskim tovarišem, praporščakom ZB-NOV in vsem ostalim DPO Motnika in vsem, ki ste od blizu in daleč prišli, se poklonili njegovemu spominu in ga tako šte- vilno spremili v njegov poslednji dom. Posebna zahvala go- vornikoma iz Motnika Matevžu Kaduncu in Jožetu Sempri- možniku za tople besede slovesa. Iskrena hvala dr. Milanu Kimu za dolgoletno zdravljenje. Hvala za darovano cvetje, kakor tuđi g. župniku za lepo opravljen obred. Njegova žena KAMNIŠKI OBČAN / 26. DECEMBRA 1983 11 Odgovor na odprto pismo Obćinski sindikalni svet je le- tos drugič zapored organiziral športno-družbeno prireditev IGRE BREZ MEJA kot slav- nostni zaključek občinsidh sindi- kalnih športnih iger. Tako kot lani je bilo tuđi letos za to prire- ditev veliko zanimanja, tako med tekmovald kot med gledald. Istočasno je bilo najbolji delov- ni organizaciji podeljeno prizna- nje za tekmovalne dosežke ter priznanje za množičnost. Obe priznanji je prejela delovna or- ganizacija »STOL«, tako da je razvrsn'tev najboljših delovnih organizadj naslednja: I. za tekmovalne dosežke 1. STOL 1182 2. TITAN 1176 3. KIK 873 4. SVILANIT 805 5. UTOK 725 6. GRADITELJ 632 7. KOČNA 558 8. ALPREM 547 9. ZARJA 452 10. MENINA 326 II. za množičnost 1. STOL 213 2. TITAN 195 3. KIK 191 4. GRADITELJ 176 5. SVILANIT 165 6. UTOK 152 7. ALPREM "86 8. ZARJA 84 9. OBRTNIKI 63 10. KOČNA 59 Navadno ob koncu leta ugo- tavljamo rezultate dela v izteka- jočem se letu; tako moramo tuđi zdaj oceniti dejavnost sindikal- nih organizadj na športnem po- dročju, predvsem pa delo komi- sije za šport in množičnost pri občinskem sindikalnem svetu, kateremu so bili namenjeni očit- ki v članku »Odprto pismo vsem, ki ga želijo prebrati« v 20. števil- ki Kamniškega občana. Komisija za šport in množičnost je v prete- klem tednu razpravljala o dose- ženih rezultatih v letu 1983 ter si zadala naloge za naslednje leto. Vsekakor je kritika, pa tuđi tista v »Odprtem pismu« pozitivna, kajti vse prevečkrat pogrešamo odkritega pogovora, ki naj bi bil vodilo in smernica za nadaljnje delo organov in organizacij na vseh področjih. V splošni družbeni praksi pa se navadno dogaja, da ob kritikah, tuđi dobronamernih »povesimo nosove«, kljub temu, da naše de- lo ni vedno najboljše. Vendar pa kritike delimo po vsebini na ob- jektivne, subjektivne, dobrona- merne, slabonamerne, resnične in tuđi neresnične. Vsekakor so določene trditve v odprtem pi- smu resnične, za nekatere pa te- ga ne moremo trditi. To je tuđi razlog, da odgovarjamo na pi- smo, čeprav je komisija mnenja, da je za tako razpravo in pisanje primernejše drugo mesto in ne sredstva javnega obveščanja, po- sebno še, ker problem niti slučaj- no ni tako izrazit, da bi bilo po- trebno iz njega narediti »družbe- ni problem«. Zaradi »sodbe v imenu ljudstva« je pa le primer- no, da slišimo obe stranki v po- stopku, tuđi obtoženo, da bo sodba objektivnejša. Stališče ko- misije za šport in množičnost je jasno: na zaključnih sindikalnih igrah ne morejo sodelovati vse ekipe, zato so lani nastopile tište ekipe, ki so na športnem področ- ju pokazale največjo množičnost. Prav pri tistih, ki se letos pritožu- jejo, to pa so športniki iz Svilani- ta, smo naredili izjemo, kajti niti po rezultatih, niti po glavnem kriteriju - množičnosti, si tega sodelovanja po takih merilih nišo zaslužili. O načinu tekmovanja na IGRAH BREZ MEJA, kakor tuđi o propozicijah, so bile obve- ščene vse delovne organizacije, ki ražen Svilanita, nišo imele pri- pomb. Da bi v bodoče ne priha- jalo do takih ali podobnih zaple- tov, bo komisija v januarju izde- lala nov predlog za izvedbo za- ključnih iger, kjer bodo imele pravico glasu vse delovne organi- zacije, tuđi športniki Svilanita, kot jih imenuje avtorica »odprte- ga pisma«. Kritika v pismu je namenjena predvsem sindikal- nim »veljakom«, ki se večkrat »trkajo po prsih« in s tem kažejo svojo objektivnost ter tištim, pri katerih velja kriterij »stimulaci- Sprejem med alpiniste Ko se leto nagiba h koncu in postajajo dnevi vse krajši, in tuđi vreme ne omogoča daljših kako- vostnih vzponov v gorah, se obi- čajno v začetku decembra zbero kamniški alpinisti, da pregledajo svoje delo v pretekli sezoni in sprejmejo medse alpinistične pri- pravnike, ki so se izkazali s svoji- mi vzponi, obenem pa pokazali in dokazali dovolj zrelosti in od- govornosti, da lahko postanejo alpinisti. Tako se je v soboto, 10. de- cembra, zvečer zbral kamniški AO v lovski koči v Kamniški Bi- strici. Pridružil se jim je tuđi do- bršen del MO, pa Se nekaj alpini- stov starejše generacije in drugih gostov. Najprej so dekleta in fantje pokazali barvne diapoziti- ve o dejavnosti v letošnjem letu. Tako so zopet podoživljali svoja dejanja v Himalaji, Hercegovini, Paklenici in drugod. Sledil je »resni« del, resni za dva, ki sta se morala pred »strogo« komisijo »zagovarjati«, in vesel za ostale, ki so bile le opazovalci. Po več kot uro dolgem postopku, v kate- rem se je med bolj ali manj du- hoviti vprašanji in odgovori tuđi bliskalo, grmelo in udarjalo na zadnjo plat, sta bila sprejeta med alpiniste Lađo Podbevšek in Bo- ris Štupar. Seveda sta oba že prej naredila izpit iz vsega potrebnega alpinističnega znanja in je bil ta sprejem praktično samo zaklju- ček izpitov, ki so trajali od 29. novembra. Uspešno prestani preskušnji je sledil tovariški večer, ki je trajal dolgo v nbč. BOJČ SERVIS termoakumuladj- skih peči. Matija ZIBELNIK, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737- 194. Neža Berlec, Loke 14, Šmartno v Tuhinju prepove- dujem sinu F rancu Berlecu prodajo ali koriščenje moje- ga imetja. Obenem obveščam rudi občane, da od njega ne kupujejo ali korisn'jo stvari, ki so moja last. Novo temnorjavo krzneno jakno št. 40 prodam. Ponud- be na uredništvo Kamniškega občana pod šifro »Ugodno«. Prodam garažo v središču Kamnika. Ponudbe pod »Zi- dana« na uredništvo glasila ali na tel. 454-702. Za hitro in učinkovito po- moć pri iskanju ukradenih dokumentov dne 13. 12. 1983 se miličnikoma Postaje muice Kamriik iskreno zah- valjujem. M. Aljaž Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom z Aškerčeve ulice v Kamniku za požrtvo- valno pomoč ob požaru na stanovanjsld niši. Se posebej se zahvaljujemo kolektivu Utok Kamnik (zlasti tovarisu direktorju Horstu Hafnerju), ki so nam nemudoma resili stanovanjsld problem. Hvaležna družina Stanič O šahovski dejavnosti Strokovno montiram vse vrste vamostnih vezi na srnu- S, opravljam popravilo mase, brušenje robnikov, impreg- nacijo itd. Brušenje drsalk za športno in umetnostno drsa- nje. Čišćenje vseh vrst talnih oblog (tapisom, itison ipd.) in čišćenje stekla. Milan Deisin- ger, Kidričeva 35, Kamnik, tel. 831-748. Dijaka 1. letnika veterinar- ske sole iščeta sobo. Tel. 831- 845. Miren fant - športnik išce so- bo. Alagič, Zikova 1, Ka- mnik. Za nekaj ur dnevno iščem varsrvo za dva otroka na na- šem domu. Lidija Tegelj, Marije Blejca 6, Bakovnik, Kamnik. Šahovsko društvo Kamnik je po daljšem premoru letos ponov- no pričelo s svojo dejavnostjo. Na septembrskem hitropotez- nem turnirju je sodelovalo 18 tekmovalcev, prvo in drugo me- sto sta zasedla Boris Bavčar in Dare Sitar, tretje pa Stane Kri- vorotov. Oktobra je na hitropoteznem turnirju sodelovalo 16 tekmoval- cev, prvo mesto je zasedel Boris Bavčar, drugo Anton Božič in tretje Stane Krivorotov. Na prijateljskem turnirju pio- nirjev v oktobru je sodelovalo osem pionirjev, prvo mesto je za- sedel Marko Karner, drugo Mir- ko Jurjevič in tretje Uroš Kar- ner. Po programu je na hitropo- teznem turnirju sodelovalo 20 tekmovalcev, na tem tekmovanju je prvo mesto zadel Djordje Vuksanovič, drugo Viktor Hri- bar, tretje pa Cveto Lanišek. Šahovski klub v Kamniku je organiziral tuđi občinsko šahov- sko sindikalno tekmovanje posa- meznikov, ki je bilo novembra, je«: neaktivnim nagrado, aktiv- nim pa tolažbo. Če damo ime taki kritiki, jo lahko označimo kot neresnično in slabonamerno. Omenjeni sindikalni »veljaki« (verjetno so mišljeni člani komi- sije) morajo za organizacijo športnih iger in vsega kar sodi zraven, porabiti marsikatero svo- jo prosto uro, zato neke načelne ugotovitve tov. Skamnove prav gotovo ne držijo. Verjetno imajo tuđi ti sindikalni »veljaki« delćek zaslug za množičnost in ne le pe- ščica posameznikov v delovnih organizacijah, ki izgorevajo pri pridobivanju sodelavcev za razna tekmovanja. Člani komisije so namreč prav tišti, ko vodijo športne aktivnosti v delovnih or- ganizacijah, tuđi v tistih, ki so zasedla najvišja mesta, zato taka kritika prav gotovo ni na mestu. To, da se pri delu delajo napa- ke, pa prav gotovo drži in tega nihče ne oporeka. Glede aktiv- nosti je verjetno težko primerjati delovne organizacije s tisoč za- poslenimi in tište z nekaj sto ali še manj. V občini Kamnik pa je nič manj kot 78. sindikalnih or- ganizacij oz. 58 če štejemo de- lovno organizacijo kot celoto. Kaj sedaj? Komu dodeliti mesto na igrah brez meja, komu ne? Kot je že omenjeno na začetku, bo občinski sindikalni svet oz. komisija organizirala razpravo, v kateri bo vsakdo imel možnost za demokratično razpravo. Kakšen kriterij zavzeti, kakšna načela u pošte vat i, bo stvar sindikalnih organizacij. Vsekakor gre vsem sindikalnim delavcem, ki delajo v delovnih organizacijah, prav ta- ko sindikalnim in športnim de- lavcem Svilanita, veliko prizna- nje za uspešno sodelovanje na športnih tekmovanjih. V te uspe- he je vloženo veliko truda, pro- stih ur, tuđi dopusta, zato so za vsa ta prizadevanja naj bolj ši pre- jeli tuđi priznanja. Pri tem pa ne gre podcenjevati tistih, ki so mo- rali ta tekmovanja organizirati, tuđi sindikalnih »veljakov« ne, ki so za organizacijo teh tekmovanj porabili kako prosto unco. Nava- dno pa so se na tekmovanjih po- javljali tuđi koMekmovalci, zato take kritike ne zaslužijo, poseb- no pa ne predsednik komisije tov. Slavko Vrhovnik, ki opravlja svoje delo odgovorno in zavzeto. Kritika v pismu pada tuđi na udeležbo na športnih tekmova- njih. Vsekakor upravičeno. To- da: čigava stvar je udeležba? Ali ekipe, ki je bila povabljena na tekmovanje, ali koga drugega? To, da razpisano tekmovanje ni bilo razpisano, pa zasluži vsako kritiko. Vsekakor je za nadaljnje delo pomembno ugotoviti po- manjkljivosti, zato tuđi zamisel, da se te pomanjkljivosti razčisti- jo skupno, pred pričetkom tek- movanj v naslednjem letu. Zato je potrebno najti skupne cilje in ne nadaljevati »IGRE BREZ MEJA« tam, kjer to ni potrebno. KOMISIJA ZA ŠPORT IN MA- NIFESTACIJE pri OSS KAMNIK sodelovalo je 18članov. Šahovski klub je prevzel tuđi organizacijo ekipnega šahovske- ga sindikalnega tekmovanja, na katerem je sodelovalo osem štiri- članskih ekip. Prvo mesto in prehodni pokal je prejela ekipa KIK I. Kamnik, drugo ekipa STOL I. in tretje ekipa Skupščine občine Kamnik. Na decembrskem hitropotez- nem turnirju, ki je bil v počasti- tev 29. nov., je prvo mesto zase- del Boris Bavčar, drugo Vojislav Lazarevič, tretje pa Stane Krivo- rotov. Šahovski klub bo organiziral šahovsko tekmovanje v počasti- tev dneva JLA. S tem bo klub za leto 1983 zaključil svoja tekmo- vanja. V zadnjem obdobju pa se zelo hitro širi hitropotezni šah s po- sebnimi pravili, igralci imajo 5 minut časa za eno partijo, kvali- teta tega šaha pa je splošno zna- na. Zaradi velike hitrosti, s kate- ro igralca vlečeta figure, so napa- ke pogoste. Tako o zmagovalcu partije večkrat ne odloča mate- rialna premoć, ali boljša pozicija na šahovski plošci, marveč spret- nost pri hitrem pritisku na šahov- sko uro, in s tem zmago šahovski partiji. V nekaterih šahovskih sredinah je hitropotezni šah že zavzel pretiran razmah na škodo klasičnega kvalitetnega šaha. To so le nekatere ugotovitve, s katerimi se moramo strinjati. Vendar ne moremo povsem trdi- ti, da je k padcu kvalitetnega ša- ha prispevalo le igranje hitropo- teznega šaha. Kot splošno vemo, hitropotezni šah pospešuje raz- voj množičnosti, pomanjkanje fi- nančnih sredstev pa nam ne omogoča organizacij igranja kla- sičnega šaha, ki dovoljuje kvali- teto šahovske igre. Zaradi vzgojnega pomena v akciji ŠAH MLADINI se ne pri- poroča, da pionirji in mladinci igrajo hitropotezni šah, saj že ta- ko ne morejo dovolj uspešno us- klajevati igre s časom. STANE NAJGER ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage mame STANISLAVE MERČUN upok. učiteljice se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremiti na njeni poslednji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Hvala govornikom tovarisu Vinku Gregorcu, tovarisu upra- vitelju OŠ Nevlje Štefanu Luštreku in tovarisu Antonu Mo- dicu za ganljive besede slovesa. Posebno iskrena zahvala pevcem Solidarnosti za globoko občutene pesmi, praporšča- kom in družbenopolitičnim organizacijam. Žalujoči: mož Ciril, hčerka in sinova z druSnami Kamnik Komenda decembra 1983 ____. ZAHVALA Ob izgubi naše drage HELENE PANČUR vrtnarjeve mame iz Mekinj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala duhov- nikoma in mladim pevcem iz Mekinj. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega skrbnega ata, starega ata, pradeda, brata in strica FRANCA POTOČNIKA iz Županjih njiv se iskreno zahvaljujemo sosedom, še posebej Močnikovim in Robičevim, za požrtvovalno pomoč, sorodnikom, znan- cem, prijateljen in sodelavcem SO Kamnik za izraze soža- Ija, podarjeno cvetje in številno spremstvo na poslednji po- ti. Še posebna zahvala dr. Milanu Kralju in dr. Francu Ko- cutarju za skrbno zdravljenje ter GD Kamniška Bistrica za častni sprevod. Enako zahvalo izrekamo tajniku republiške- ga odbora zveze borcev za severno mejo Matevžu Gradu, predstavniku KO ZZB NOV Kamniška Bistrica - Godič Mirku Štirnu in predstavniku GD Kamniška Bistrica An- dreju Brnotu za poslovilne besede. Hvala praporščakom, pevcem za zapete žalostinke in župnikom za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat vsem naša iskrena zahvala. Žalujoči: vsi njegovi Županje njive, Križ, Zduša, Avstrija, Godič, USA, decembra 1983 / ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapusti 1 dragi mož, oče in stari oče JOŽE JERAS- BRANKO Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sostanovalcem in sosedom za izrečena ustna in pisna soža- Ija, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zad- nji "poti. Hvala družbenopolitičnim organizacijam občine Kamnik, še posebno ZZB NOV, kamniški godbi, pevcem Solidarnosti, praporščakom, častni straži in govornikom za poslovilne besede. Hvala tuđi LD Motnik in vsem ostalim lovcem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Še po- sebna zahvala velja dr. Milanu Kirnu, ki je vseskozi skrbel za njegovo zdravljenje. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, december 1983 12 KAMNIŠKI OBČAN / 26. DECEMBRA 1983 Stol z mladimi igralci Nogometa« Stola m po jesen- jkem debi tekmovalne sezone 1983/84 pristali na desetem me- stu prvenstvene raipredelnice. To Je boljsa uvntitev, kot je po začetnem zapletu kazalo in manj kot je vodstvo kluba pred prven- stvom prKakovak). Posebej se zato, ker je fanel trener na voljo dovolj kvalitetnih igndcev, pri- prave pa so tekle po načrtih. Pri- jateljske tekme so potrdUe dobro pripravljenost mostva, uvodne Igre pa so upanja o dobri uvrsti- tvi obrntta na glavo. Po petih kolih je moštvo osvo- jilo le dve točki, visoko so pre- magali Ie nogometaše maribor- skega Železničarja. V nadaljeva- nju je prišlo do precejšnjih spre- memb v moštvu. Najboljši strejec Sašo Kavčič se je preselil v Mari- bor, vezni igralec Tone Čamer- nik je nehal igrati, poškodoval se je standardni član moštva Janez Zajc. Ob vrnitvi iz JLA je vod- stvo kluba računalo na Milomira Mandića, vendar se je ta zaradi boljših pogojev odločil za drugo- ligaša Slovana iz Ljubljane. Ne- popolnemu moštvu so se zato priključili štirje igralci iz Kamni- ka, ki so prej igrali v kamniško- domžalski ligi. Ta poteza tehnič- nega vodstva kluba se je izkazala za pravilno, saj so igralci trener ja Zdravkoviča do konca jesenske- ga dela osvojili še osem točk. Iz- kazali so se predvsem mladi igralci in dokazali, da se le z izje- mno borbeno igro v močni in ize- načeni konkurenci da osvajati točke. Pionirji in člani Kamnika najboljši Kon6m je jesenski del tekmo- valne sezone 1983/84 v kamni- sko-domžabU nogometni ngi. V posamemfli sloipraah so tekmo- vaJJ pionirji, kadeti in dani. Prvi« letos so se pomeriH za točke tuđi veterani v novoustanovljeni HgL Prvenstvo je Uto vzomo organi- zirano, tako v množlteosti, kot v kvaliteti je povsem uspelo. V člansld Hgi je nastopilo 11 mo- stev. Prvo mesto je pripadlo Kamni- ku, ki ima v prvem krogu dve točki prednosti pred Ihanom. Proti neposrednemu tekmecu na lestvici so Kamničani v Ihanu zmagali kar s 4:1. Zaradi neresne igre so izgubili edino srečanje v prvenstvu proti vedno neugo- dnim Domžalam. Kapetan moš- tva Jože Arko in tovariši imajo tuđi v nadaljevanju največ mož- nosti za prvo mesto, čeprav bodo nastopili v okrnjeni sestavi. Prvič je nastopilo tuđi moštvo Vira. Simpatični igralci so zaradi neiz- kušenosti sicer zasedli zadnje mesto, vendar so vse presenetili z zelo srčno igro. Predali se nišo tuđi potem, ko je nasprotnik že visoko vodil. To pa ni bila vselej odlika drugih mostev. V kadetski ligi, igralci od 14 do 16 let, so tokrat zasluženo prve Radomlje. Osvojile so vse možne točke. Ka- deti Virtusa, ki so sodili v krog favoritov, so se morali zadovoljiti s tretjim mestom. Ob tem je tre- ba povećati, da je prišlo letos v moštvu trenerja Koretiča do sprememb, saj se je nekaj kade- tov preselilo v Kamnik, kjer na- stopajo za mladince v slovenski nogometni ligi. V drugem delu se obeta se za- nimiv boj za prvo mesto na le- stvici, saj imajo druge Domžale še neodigrano srečanje z Dobom. Kamničani so bili prvi v pionirski ligi, kjer je nastopilo kar 12 mo- ste v. Varovanci trenerja Slapni- čarja so vsa srečanja odločili v svojo korist. V devetih tekmah so dosegli 80 zadetkov, skoraj devet na srečanje, kar govori o veliki premoči. Pohvaliti velja najboljšega strelca Primoža Gre- goriča, ki je kar 51-krat zadel nasprotnikovo mrežo. Zanimivo je, da so pionirji Doba - klubski zmagovalci - zasedli sele šesto mesto; menjava igralcev se je pri tem moštvu naj bolj poznala. Vir- tus in Radomlje bosta v spomla- danskem delu edina nevarna tek- meca Kamniku, da po dolgih le- tih osvoji prvo mesto. Ostala moštva so namreč že preveč zao- stala, da bi lahko posegla v vrh razpredelnice. V spomladanskem delu selek- cije Stola računa na lastne igral- ce, na okrepitve iz kamniško- domžalskega območja, kjer na- stopa precej perspektivnih igral- cev. Tuđi nekajmladincev Ka- mnika naj bi se v prihodnje prik- ljučilo moštvu, ki nujno potrebu- je mlade moči. Izvršni odbor Vir- tusa se trudi, da do začetka dru- gega dela prvenstva zagotovi do- volj denarja, poravnati pa mora še stare dolgove, saj tekmovanje v slovenski ligi ni poceni. Po sklepu skupštine Nogometne zveze Slovenije v tej tekmovalni sezoni zaradi zmanjšanja lige na 12 klubov izpadejo kar štiri moš- tva. Igralci pričakujejo, da jih bodo zvesti gledalci tuđi v nada- ljevanju v tako velikem številu spremljali in spodbujali pri nii- hovem boju za obstanek v družbi najboljših slovenskih klubov. Lestvica: Maribor 13 12 0 1 41:5 24 Rudar (TV) . 13 10 1 2 26:11 21 Rudar (Trb) 13 8 2 3 19:13 18 Kovinar 13 5 5 3 18:12 15 Mura 13 7 1 5 19:20 15 Šmartno 13 5 2 6 21:21 12 Koper 13 5 2 6 18:18 12 Železničar 13 4 3 6 13:21 11 Izola 13 4 3 6 14:26 U Stol 13 3 4 6 19:24 10 Triglav 13 4 2 7 13:20 10 Vozila 13 2 5 6 11:14 9 Kladivar 13 2 3 8 13:29 7 Primorje 13 1 5 7 13:24 7 ANDREJ PERČIČ Uspelo republiško prvenstvo Turnir, ki je bil 18. decembra, je prinese! obilo dobrih rezultatov tekmovalcem LK Kamnik, saj so dosegli nekaj odličnih rezultatov. Za pravo senzacijo je tokrat poskr- bel Boris Jemec, ne le z zmago v kategoriji članov v instiktivnem slo- gu, temveč s kar fantastičnim rezul- tatom 533 krogov, s cimer je kar za 22 krogov izboljšal stari rekord SFRJ. To je doslej največji uspeh tega izredno obetavnega lokostrel- ca, obenem pa ga ta rezultat po- stavlja tik pod vrh evropskega lo- kostrelstva. Letos je Boris na dr- žavnem prvenstvu osvojil dvakrat drugo mesto, sezono pa je zaključil z naslovom republiškega prvaka. V prostem slogu je imel Lukan največ uspeha, saj je tokrat prvič streljal v članski konkurenci in osvojil odlično 5. mesto, solidna pa Uspeh rokometašev na Kodeljevem Na polfinalnem turnirju odpr- tega republiškega prvenstva za mladince so bili v dvorani na Ko- deljevem najuspešnejši domači igralci Kolinske Slovana. Za nji- mi smo zelo malo zaostali roko- metaši Kamnika, saj smo kljub manjši krizi v klubu osvojili od- lično drugo mesto. V jesenskem delu lige je bil v klubu velik pro- blem vođenje treningov in fi- nančno stanje kluba. Vođenje treningov smo uspeli resiti sele v drugi polovici jesenskega dela, ko je vodstvo treningov moške ekipe prevzel Jože Jeglič, ženske ekipe pa Franci Kosir. Oba sta začela resno delati in od tistega trenutka smo tuđi vsi v rokomet- nem klubu začeti z resnim delom. Odraz tega dela so vse boljši re- zultati. Še vedno pa nismo resili denarnih težav v klubu. Tuđi ženska ekipa je imela polfinalni turnir v Škofji Loki, kjer so Kamničanke nastopile v pomlajeni ekipi in so kljub temu dosegle dobro peto mesto. Rezultati miadbicev: Kolin- ska Slovan: Olimpija 12:3 (2:2); Komunalno podjetje Kamnik obvešča občane, da bo odvoz smeti in odpadkov med novoletnimi prazni ki nesp remen jen. Prule : Šentvid 10:2 (5:2); Ka- mnik : Kolinska Slovan 5:8 (2:3; Olimpija : Prule 5:3 (3:2); Ka- mnik : Sentvid 10:9 (4:6); Kolin- ska Slovan : Prule 12:5 (5:1); Sentvid : Olimpija (6:11 (3:6); Prule : Kamnik 6:14 (1:6); Sen- tvid : Kolinska Slovan 4:15 (3:9); Olimpija : Kamnik 5:7 (3:5) Vrstni red: 1. Kolinska Slovan (8), 2. Kamnik (6), 3. Olimpija (4), 4, Prule (2), 5. Sentvid (0). Rezultati mladink: Alples : Duplje 7:7 (4:3); Olimpija : Ka- mnik 9:3 (4:0); Eta : Alples 6:3 (3:0); Duplje : Olimpija 9:14 (3:6); Eta : Kamnik 1.1:4 (3:1); Alples : Olimpija6:12 (3:7); Ka- mnik : Duplje 4:6 (1:2); Olimpi- ja : Eta 12:6 (10:2); Kamnik : Alples 4:8 (2:3); Duplje.: Eta 7:9 (2:4) Vrstni red: 1. Olimpija (8), 2. Eta (6), 3-4. Alples (3), (3), 3.-4. Duplje (3), 5. Kamnik (0). Janezova pot na Anapurno I Slovenska odprava, ki jo je vodil Andrej Stremfelj, si je za dlj izbral eno največjih sten na svetu: južno steno Anapurne I. Odprava je štela 7 članov, med njimi je bil tud! alpinist iz Kamnika, Janez Benkovič. Janez Benkovič je diplomi- ral na VŠTK, na odpravi pa je sodeloval že tretjič. Leta 1980 je bil član odprave v Novo Zelandijo, 1981 pa je bil član odprave na Lhotse. Kot student je težko zbral sredstva za odpravo, zato sta mu pomagala SITKS in PD Kamnik. Tovarna ETA Ka- mnik pa je prispevala svoje izdelke za celotno odpravo. Cilj odprave je bila prven- stvena smer v južni steni, v kateri so že tri smeri (Angle- ška, Japonska in Poljska) in precej neuspelih poskusov. Naša odprava je imela obup- ne razmere. Janez pripovedu- je: »Plezali smo samo ponoči, ko je bila temperatura pod 0°, saj je bilo podnevi preveč nevarno zaradi padajočega kamenja. Po načrtovani sme- ri smo prišli 6000 m visoko. Zelo hitro smo napredovali, kljub nočnemu plezanju. Po- tem je začelo snežiti. Po treh dneh sneženja nam je zamed- lo in podrlo vse tabore, mora- li smo jih postaviti še enkrat. Nato smo si zamislili drugo smer. Drugi poskus se je kon- čal na 6400 m. Vreme je bilo še vedno toplo, plezali smo ponoči, podnevi smo se uma- knili na varno pred kame- njem in plazovi. Postavili smo tri tabore. Bazo smo imeli kar nizko, 4000 m, stena pa je visoka okrog 3000 m. V zad- njem poskusu se je v blizini podrl ogromen serak, mene pa je tuđi zadel kamen. An- drej je rekel, da je prenevar- no nadaljevati. mmm. __LćL.ć&a . '" ' Nobena gora ni tako lepa, da bi bila vredna človeškega življenja. Težko se je obrniti, a včasih je tako pametneje. Za južno steno morajo biti pogoji drugačni, kot so bili letos jeseni. Preveč je bilo to- plo, preveč nevamo. Vsaka odprava je šola. Vsaka ti da določene izkuš- nje, doživetja. V majhnih od- pravah so ljudje bolj poveza- ni, bolj se med seboj "spozna- jo. Vsem se je bilo težko obr- niti. Težko je obrniti v Hima- laji. A še huje je, če je vreme tako lepo, kot je bilo pri nas in če si tako spočit in neiztro- šen kot smo bili mi. Kot da bi se nam narava posmeho- vala.« IRENA MARKUŠ sta bila tuđi Orehek in Drago De- snica, ki sta osvojila 7. oziroma 10. mesto. V instiktivnem slogu se je v članski konkurenci dobro uvrstil Voiko Colnar na 5. mesto. Odlično so se uvrstile tuđi ekipe LKK, saj so v prostem slogu Lukan, Orehek in Desnica osvojili 1. me- sto, kar je majhno presenečenje, kar pa ne velja za instiktivno ekipo (Jemec, Colnar, Podlesnik), ki je prav tako osvojila 1. mesto, kamor po svoji kvaliteti tuđi sodi. Na tur- nirju je nastopilo 65 lokostrelcev, kar je malo, toda zaradi slabih vre- menskih razmer jih veliko več tuđi nismo pričakovali. Zahvaljujemo se občinski ZTKO za pomoć, ki nam jo je izkazala pri organizaciji vseh dosedanjih loko- strelskih turnirjev. Na koncu naj omenim še to, da so tokrat za barve LKK prvič na tako velikem tekmovanju nastopili: Jani Klemenc, Damjan Gladek in Milan Podlesnik in s svojimi rezul- tati dokazali, da se razvijajo v od- lične lokostrelce. Rezultati: prosto - člani: 1. Ver- dnik (Muta) 560 krogov; 2. Cr- njanski (Jesenice) 558; 3. Oblak (Radovljica) 555; 5. Lukan (LKK) 544; 7. Orehek (LLK) 541; 10. D. Desnica (LKK) 529; 14. Kraševec (LKK) 519; 16. M. Desnica (LKK) 487; 18. Pogačar (LKK) 456. Mladinci: Miha Kosec (LKK) 436 kroROv. Članice: Miloševič (Novi Sad) 485 krogov. Instiktivno - člani: 1. Jemec (LKK) 533 kr. - rekord SFRJ; 2. Prelovec (Arikaran) 496; 3. Kra- mar (Exoterm) 491; 5. Colnar (LKK) 468; 11. Podlesnik (LKK) 438 krogov. Mladinci: 1. Marišič (Postojna) 463 kr.; 2. Jevšenak (Exoterm) 448; 3. Slada (Exoterm) 438; 4. Klemenc (LKK) 418; 5. Gladek (LKK) 406. Pionirji: 1. Milan Flerin (LKK) 313; 2. Vojko Majko (LK Gornji Grad) 208; 3. Matej Purnat (LK Gornji Grad) 160 kromov. Coupaund: 1. Klemen (Muta) 563; 2. Tomazin (Eroterm) 555; 3. Ostrouška (Postojna) 537 krogov. Ekipno prvenstvo SRS Prosto: 1. Kamnik I 1614 kro- gov; 2. Muta 1610 krogov in 3. Kamnik II. 1462 kr. Odprto prvenstvo SRS: 1. Ka- mnik I 1614 kr.; 2. Muta 1610 kr. in 3. Novi Sad 1551 kr. Instiktivno: 1. Kamnik 1423 kr.; 2. Ankaran 1357 kr. in 3. Gornji Grad 1095 krogov. DO TABOR NISKE NOVICE Ilegalec. To je bil človek, ki je med NOB živel in deloval tajno. Bil je zelo pomemben v boju in sovražnik ga ni smel odkriti. Ve- likokrat se je znašel v nevarnosti. Stevilne spominske plošče, ki jih danes videvamo po mestih, nam pričajo o delu ilegalcev in tuđi v mirnem času se taborniki radi spominjamo njihovega dela in v ta namen veliko odredov po Slo- veniji vsako leto piredi akcijo Ilegalec. Odred Bistriških gamsov iz Kamnika je pripravil to akcijo že desetič, tuđi letos v počastitev 29. novembra, dneva republike. Ravno tako, kot so ilegalci v času NOB trošili letake z revolucio- narnimi gesli in razobešali zasta- ve na javnih mestih, so to delali tuđi naši ilegalci. V eni uri, koli- kor je trajala akcija, so taborni- ki-branilci ujeli dva od petih ile- galcev, ki so imeli v taborniški srajci skrit listek z geslom. Ilegal- ci pa so tuđi izobesili zastavo v središču Kamnika in tako zmaga- li. Glavni namen akcije Ilegalec je obujanje tradicij NOB, kar je tuđi eno temeljnih določil v pro- gramu Zveze tabornikov Slove- nije, pa seveda tuđi dokaz, da so taborniki pripravljeni stopiti pro- ti vsakemu, ki bi nas ogrožal. AD • • • V soboto, 19. novembra, so imeli učenci osnovne sole Ko- menda-Moste obrambni dan, katerega glavna tema je bilo živ- ljenje v naravi. Vodstvo sole se je obrnilo na PD Kamnik in Odred Bistriških gamsov Ka- mnik s prošnjo, da bi pripravili krajše predavanje o tem. Planin- ci so povedali nekaj o bivanju v gorah, taborniki pa o umetnosti življenja v nižinah, kako si pri- pravimo bivak - streho nad gla- vo, ležišče, ognjišče in nekaj o prehrani z divjimi rastlinami. S kratko predstavitvijo smo posku- šali približati naravo s svojo le- poto, pa tuđi nevarnostjo, mla- dim, ki so ujeti med zidove in do neke mere že odtujeni od narave. AD • • • V začetku decembra smo ka- mniški taborniki na osnovni soli na Duplici vpisovali nove člane, saj je zanimanje za taborniško organizacijo na tej soli, tako med učitelji kot med učenci, zelo veli- ko. Prikazali smo nekaj taborni- ških filmov in seznanili učence z delom v taborniški organizaciji. Na koncu smo nove člane razde- lili v tri vode medvedkov in čebe- lic, ki jih bodo vodili novi vodni- ki, tečaj ni ki vpdniškega tečaja v odredu Bistriških gamsov, ki se ravno zdaj končuje. Zanimanja za ustanovitev taborniških enot je tuđi sicer v kamniški občini zelo veliko, toda zaradi kadrov- skih težav ne moremo uvesti te dejavnosti na več šolah. Novona- stali vodi se sestajajo s svojimi vodniki enkrat tedensko na Du- plici. AD llfj Kamniški občan SKI - MONT smučarski ser- vis Rogovič Miro Veselovo nabrežje 12 61234 Mengeš tel. (061) 737-651 Servis Šivanih strojev, Han- čar Une, Čufarjeva 6, Vir pri Domžalah, odprto od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovor- na urednica Jana Taškar - tehnični urednik Franc Mi- hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredniš- tva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči ra- čun pri OK SZDL 50140- 678-57039 - Kamniški ob- čan - Rokopisov in foto- grafij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani. Sezona dvoranskih lokostrelsldh tumirjev se je tokrat začela v Ka- lniku. Zaradi dobre organizacije tumirjev v pretekloeti je Zveza lo- kostrelcev Slovenije zaspala Loko- stretskemu klubu Kamnik organi- ladjo republBkega prvenstva * dvoranah za leto 1983 v disciplini »indor Bta 25 ra«. NaH najboljši lokostreld so se tokrat že trerje let« zbrali v Kamniku na dvoranskem turnirju in lahko rečem, da so tuđ tokrat odhajaU zadovoljni iz Ka- mnika. KamniJSka sportna dvorani je namreč zelo ustrezna za loko- strekke turnirje, predvsem zaradi odlične razsvetljave, kar se vedno pozna tudl na dobrih rezuitatih, ki jih tekmovald dosezejo v Ka- KAMNISKO-DOMŽALSKA UGA - ČLANI 1. KAMNIK 10 9 0 1 41:10 18 2. IHAN 10 7 2 1 40:13 16 3. RADOMLJE - 10 6 2 2 34:17 14 4. LUKOVICA 10 7 0 3 41:20 14 5. MENGEŠ 10 5 1 4 21:13 11 6. INDUPLATI 10 4 2 4 20:24 10 7. MORAVČE 10 3 2 5 27:41 8 8. DOB 10 2 2 6 22:34 6 9. ENOTNOST 10 3 0 7 15:26 6 10. DOMŽALE 10 2 1 7 9:21 5 11. VIR 10 0 2 8 13:61 2 KAMNIŠKO-DOMŽALSKA LIGA - KADETI 1. RADOMLJE 7 7 0 0 19:1 , 14 2. DOMŽALE 6 5 0 1 23:1 10 3. VIRTUS 7 5 0 2 38:11 10 4. IHAN 7 3 13 24:21 7 5. DOB 6 2 2 2 12:11 6 6. MENGEŠ ' 7 2 14 13:25 5 7. INDUPLATI 6 0 15 7:21 1 8. LUKOVICA 6 0 0 6 5:41 0 Neodigrani sta dve tekmi: DOB-DOMŽALE in LUKOVICA-IN-DUPLATI. KAMNIŠKO DOMŽALSKA UGA - PIONIRJI 1. KAMNIK • 9 9 0 0 80:8 18 2. RADOMLJE 10 8 1 1 69:8 17 3. VIRTUS - 11 8 1 2 53:18 17 4 DOMŽALE 11 6 2 3 43:20 14 5. MORAVČE 10 6 0 4 41:20 12 6 DOB 10 5 1 4 20:22 11 7 VIR 11 4 2 5 32:42 10 8. KOMENDA 10 5 0 5 48:22 10 9 MENGEŠ 11 4 1 6 41:38 9 10. ENOTNOST 11 2 2 7 21:32 6 11 IHAN 11 1 0 10 17:60 2 12. DOMŽALE II. 11 0 0 11 4:189 0