Osnove in načela zdravstvene vzgoje (Nekaj okvirnJihin teoretičnih na[>otkov) Dr. Du š a n Rej a Polegvse vecJega zanimanla za zdravstveno vzgojo in pa vsestranske pomo6, k~ n.am jo za to dejavnost nudijo orrganizacije in ustanove iz raznih družbenih sektor.jev, I,ahko IPosebnov zadnjih nekaj letih ugotavljamo znaten napredek v koncepciji sami kakor tudi v kvaliteti zJdravstvenovzgojnega dela v praksi. Do te ravni v zJdravstveni vzgoji,ob kateri se nam odpiraj'O še vse večje možnosti v zajetju kakor tudi v uspešnosti zdravstvenovzgojnega dela, je pripomoglo predvsem dejstvo, da se vedno holj in bolj uveljavllajo sod-ohna načela, ki s'lužijIQza 'Osnovopri študiju kakur tudi pri nač'rtovanju lín izvajanju zdravstvenoprOlSovetniho'Ziroma zdravstvenovzgojnih programov. Ta načeIa se nanašajo na planiranje pro,gramov, na izbiro ILnuporabo metod in sredstev ter končno na evaIvacijo v zdravst'veni vzgoji. Vsekakor ho medsebojnemu razumevanju samo v korist, 'českušamo naljprej , določiti in se zediniti ne sicer za popolno, pa vend ar vsaj kolikor toliko zado- voljivo definicUo: Kaj je zdravstvena vzgoja? Ta definicija narore,č ima v svetu to1iko različnih oblik, kolikor je njenih interpretovo Zdmvstveni deIavci Q})redeljujejo zdravstveno 'VIZgojonekako takoJe: V smisIu sodobne definicije zdravja in po današnjem ,pojmovanju poziti\vnega z,dravja V'zgaja zdravstvena vzgoja telesno in duševno zdravega človeka, Iki se ba znal prilagoditi in si ustvariti takšne živIjenjske pogoje in takšno sociaIno okolje, v katerem ba svoje teIesne in duševne sposobnosti ter delovno storilnost razvil do najvišje možne stopnje. Nadalje vzgaja človeka v zavesti, da ima do zdravja ne le pravico, temveč tudi dolžnosti. V pedagoškem in psihološkem smislu je zdravstvena vzgoja dejavnost, ki z motivacijo in poučevanjem pasreduje 610veku takšne izkušnje, da more vskladiti svoje razumske in čustvene odnose, sta1išča in ob,našanje do sodobnih zdravstvenih vprašanj in na,čel. Družbeni delavec pa bi rekel: Zdravstvena ,vzgoja pomaga ljudstvu, cla doseže zdravje s svojim naparom in s sv,ojo iniciativo. Zdravstvena vzgoja vzbuja pri ljudeh smisel, da si izboljšujejo življenjske pogoje, in teži za tem, da razvije pTi ljudeh občutek odgovornosti za njih lastno individualno zdravje kakor tudi za zdravje njihove družine in skupnosti. Skrb za zdravje je samo en element v skrbi: začloveka in zdravstvena vzgoda samoen faktoT, ki zboljšuje zdravje 'Lnsocialne pagoje. Zdravstvena vzgoja je važen činitelj, zato ga je treba vključiti med ostale družbene, gospo- darske, zdravstvene, vzgojne in morda tudi politične napore neke skupnosti. Te tri definicije se med seboj izpopolnjujejo in 1Znjih je razviden lwnčni ,cilj zdravstvene vzgoje: »Vzgajati higiensko zavestnega, še več, zdravstveno 57 zavestnega, skratka z<.lravstvenoku1turnega človeka, in doseči, cla bo skupnost smatrala zdravje za visoko vrednoto«. Seveda pa ne smemo izpred oči i:zgubiti dejstva, da je vrednot'a, ki nam pomeni zdravje, da je ta vrednota odvisna od družbene organizacije, od stopnje splošne vzgoje, od sk~bi, ki jo skupnost posveča sv,ojim članom, nadalje od elwnomskih pogojev za izbo1jšanje življenja družin ter od števila in sposoibnosti zdravstvenih delavcev v neki skupnosti. Med te zdravstvene delavce hrez dvoma s,odijo v prvi vrsti medicinske sestre, in sicer ne glede na to, na katlerem delovnem mestu se udejstvujejo. Če se strinjamo, da sprejemanje informacij in golo ,znanje še ne spremenita človeka in da je ,potrebno še marsikaj povsem drugega, da se pri,dohljeno znanje resnično prenese tudi v življenje, srno se s tem že oddalji1i od dosilej pretežno ekstenzivnega, rekli hi predvsem v ,širÍ!Ilousmerjenega, vse bolj informatlivnega, re'CÍmo fo,rmalnega zdravstvenoplrotSvetnega dela, ki ga rrmOigiz vso pravlico rmenujejo zdravstveno propagando, in se približali pojmu mod.erne in funk- cionalne zdravstvene vzgoje. Kdor sprem1jalmjo strokovno literaturo, ba tu pa tam naletel tudi na ízraze, ki označuj-ejo še razne vmesne stopnje v '1'azvoduzdravstvene vzgoje. Eno od teh stopenj imenujejo progresivno zdravstveno vzgojŮ'.'Morda se je ta izohHko'Vala kot protiutež, kot nekakšen odpor proti formalni zdravstveni vzgojlioziroma raznim administrativnim, dostikrat zeLoavtoritativno iz:vajanim zdravstvenoprosvetnim ukrepom. Značilno za progresivno zdravstveno vzgojo je, da je vsa pohudaín vse dogaj.anje v zdravstveni vzgbji prepuš'čeno volji, sposobnosti, pripravljenosti, možnosti in interesom posameznih _skupin pre- bivalstva. Prepustiti vso odgovornost za zdravstveno vzgoljopopolnoma in samŮ' ljudstvu pa je 'ibrez dv,oma ekstremen in tudi kaj tvergan poskus. Toda po'Vrnimo se k moderni in funkcionalni zdravstveni vzgojli in oglejmo si osnove, glavna na,čeilain njene svojstve;nosti, to pa predvsem glede na dej av- nost medicmske sestre. Prav got1ovozdravstvena vzgoja ni več samo !!leko zdravstveno področje, neka strokovna vej a s.odalne medicine, temveč faktor splŮ'šnevzgoje, splošnega napredka, ki doprinaša velik delež k oblikovanju posameznikove osebnosti pri njegovem ponašanju nasproti okolju kakor tudi k ustvarjanju harmoničnih medčloveških odnosov v dI"UžbioZITomav posameznih skupinah družbe. V mnogih progresivnih državah je zdravstvena vzgoja važen in sestavni' del celotnega družibenega programa. 1z tega sledi, da sodobna zdravstvena vzgoja že dolgo ni več zgolj poprišče- samo zdravstvenih in p,rosvet!llih delavcev, temveč je postala teamsko delo, v katerem en~ovredno sode1ujejo psihOllo,gi,sodalni antrolp01ogli,sociologi, ekonomisti, agronomi, veterinarji, nóvinarji, likovnliki Hd. Sodobna zdravstvena vzgoja osnavllja 'svoje delo na Pl'ostovoljnoslti in pripr,avljenosti Jjudstva za sodelovanje v 0dra:vstveni vzgoji. Nje!!la prava demokratičnost pa je v tem, cla si tam, koder še' lIlii l)Jogojev za pog,loibljen zdravstvenovzgojni proces ali koder je treba ljudstyu takoj poma,gati lz nujne in nevarne situacije (kadar na primer ljudskozdravje ogrožajorazne epidemi:je Hd.), tolerira in si pomaga tudi 'z ekstenzivnim, 'čeprav samO.informativním zdravstvenopropagandnim oziroma prosvetnim delom. S tem imamo v mislih. r.azna množična pr-edav.anja, zdravstve!!loirpr-osvetneakcije Ltd. Seveda pa je med metodo ene.ga in metodo drugega dela treba vzpostaviti sorazmerje lín. pri tem tudi vztraj ati. 58 Če se azrema na situacijo, v kateri je bila naša država po vojni, in na vse tedan.je številne zdravstvene prableme, torej na situacija, ki Jo lahko pri- merjama s stanjem nujne nevarnasti, patem je razumljiva, da je hilo zaradi čim hitreJše sanacije tedanjih zdra'vstvenih razmer potrebno pač ekstenrlvno, čeprav z,galj infarmativna zdravstvem.aprosvetno dela. . PTi tej ugatavitvi sem se zadržal dlje prav zata, ker se še vedn'O velika število zdravstvenih vzgajiteljev, ikaže pa zakanu vztrajnasti, dostikrat pa tudi zaradi 'Opartunasti še vedno ostajaja pri tej metodi in iščej'Opri svojem delu hitre in števHčno lepo zveneče rezultate. . Kančno pa nikoli ne smema pozabiti, cla mara zdravstvena vzgaja brez- po,gajnOo,graditi na Oobstaječihizkušnjah. Tematika v zdravstveni vz.goji Paznan je eitat adgov'Orne,gafraneoskega javnega izdravst'venega delavea, ki pravi: ZdTavstvena služba ne mare ne v vsakdanji praksi in ne v razvaju samem napraviti nič solidnega, nič trajnega in nič uspešnega brez sistematične in intenzivne zdravstvene vzgaje. '110 velja na sp~ošna za vsa zdravstveno službo. Vendar naj se tu omejim samo na določena zdravstvena padroČlja,pri Teševanju kate:rih igra zd:ravstvena vzgoja zela važI1Ja,če ne cela odločilno vlogo. ~d:ravstvena tematika, ki ja ob.ravnava zdravstvena vzgaja, mora hati aktualna, badisi da izhaja njen izbar iz praučevanja vsakokratne časovna in krajevno pogajene zdravst'vene problemaitike in iz dejanskih patreb te:rena aH pa jOonarekuje perspektivni razvoj zdravstvenih razmer aziroma splašni kul- turni, socialni in ekanomski razvoj neke skupnasti. Prav zaradi tega je prednast, vrstni red, obseg iZajetja in kakovast v 'Obrav- navanju zdravstvenavzgojne tematike eden lizmed zanesljivih kazateljev splaš- nih zdravstvenih razmer, skratka merila za stapnja zdravstvene zavesti in pa naporov, - ki jih zdravstvena služba doprinaša za izboljš.anje zdtr'avstvenega stanja néke skupnasti. . Začnima z Oosrednjimprablemam »Zdravstvena zaščita matere in· otroka«. Zdravstvena vzgoja rešuje prableme, kateTih ni magače urediti z raznimi predpisi in zakani. Zdravstvena zaščita matere in 'Otroka jle v zdravstvu brez dvama p'Odročje, v katerem ne mOoremouveljaviti zdravstvene zakanadaje. Tako na primer zakanadaja lahka predpiše cepljlenje atrok in vodi tudi kon- tralo nad izvedbo, ne mare pa pTedpisati, da se marajo izvajati osnove za pravilna nego in prehrano dajenčkov, za higienska življ'enje žena in nasečnie, za hármanične 9dn'Osev družini itd. Vse to lahka dasežema le z daločena stopnja zdravstvene prosvetljenasti in oS pripravljienostjo žena in mater za akt,ivna sodelavanje v naporih, ki jih temu problemu posveča naša skupnast. Nalezljive bolezni. EvitalbÍ!lnavrednast :zdravstvene vzgaje, ki je v tem, da se z njena, p'Om'Očjoognema Zldravstvem.eškade, IPride v lPoštev predvsem pri preprečevanju nalelZljivih haleznli. Tako n. pro je odrlv na razna eepljenja, pa naj l.badoprastovaljna aH Oohvezna,odvisen v večji meTi ad prepričanosH prizadetih kakoa:' pa ad zakonske o.bveznosti. 59 Socialne bolezni in zlla. To so n. pro tUlberuwloza,alkohólizem, rak, revma- tična oIbolenja in pa ibolezni civillizacije, vse ad ploskih nog pa do menažerske boJeznL Zdravstvena vzgoja pomaga pri odkrivanju skritih abolenj in ablOlenj, katerih začetni znaki nisa dovolj vidni in :sotežklOra:apoznavni (navajanje ljudi na sistematične preglede, pravočasno zdravljenje, odvTaóanje patogenih faJk- torjev itd.). ' Nesrrece - travmatizem. P:reIPrečevanje IneSTečv industriji, doma (n. PiT. opekline pri otirocih liM.). Okolje. Če primerjamo številnost abolevanja in strukturo abolev,anja pd nas in v boaj razvitih deželah, vidlimo bistveno razJ.iko. Tako so pri nas najštevilnejša še vedno obolenja, ki SIOse drugod že pomaknila na zadnj a mesta v strukturni lestvici abolena. Za prli:mer, v katerem vrstnem redll si po številnosti sledija posamezne skupine obolenj, si a.glejmo strukturo abolevnosti med socialnimi zavarovanci: 1. Oboaenja dihal - (pot na del0, slabi pagoji pri delu, gastota stanovanj, splošna neodpornast organizma); 2. Prebavila (želodčna vnetja, enteritis) - (slabe menze, nehigiJensko pri- pravljanje hrane); 3. Gnojna vnetja kože (panaricij) - (nehigienski delovni pogoji, nemožnast umivanja, rnezadostna in nepravilna prva pamač :pri poškadbah); 4. Nezgade v industriji, dama in vprometu - (pat na dela, preutrujenast, nezadastna tehnična zaščita, nepa~ljivast). Zaradi nezgod je pri nas 4-6% izastankav z dela, torej več kakor v neka- nerih razvitejših državah zaradi vseh drugih bolezni. 5. Revmatizem; 6. Živčne balezni; 7. Ženske balezni; 8. Krvna obt'Očila; 9. Navatvarbe. Če analizirama vzrake visake obalevnasti, vidima, da je njih karakteri:stika 'Obupna, namreč v tem, da s'Oabalenja predvsem pasledka raznih patagenih fak1iarjev v akallju, kat sa primitivne higienske razmere, slaba stanavanja, slabi delavni pagaji, večj.a izpastavljenast raznim infekcijam. Te slabe sanitarne razmere sa pasLedka abjektivnih težav naše tehni,ěno manj razvite dežele, na drugi strani pa tudi pasledica subjektivnih činiteljev, kat je nizka higienska zavest itd. Prehrana. NE1pravilna, neiuravnavešena prehrana i:zzove razna abalenja, predvsem zmanjša odpmnast arganizma. (Vizr.okni sama ekonomski, temveč tudi neznanje, nepravilne prehr,ambne navade, nepravliIna i:nkoriščanje pre- hrane, kot n. pro sadja za alkahal itd.) Duševna higiena. Duševno zdravje ni samo stanje, kadar čla'Vekne kaže očitnih psihičtiih motenj, ~in tudi ni sama spasobnast prilagoditi se danemu ókalju. Kar:akterlistična za duševnO'zdravje je sposobnoS't,da ume:moustvarjati harmanične odnase v družini, nadalje spasoibnast, da člavek svaje. instinkte, ki bi lahlm privedli da kanfliktov, usmerja pa poti harmaničnlih izrazov in do popalne realizacije svajih pazlitivnih sposQhnosti. 60 Mentalna aH duševna. higiena sestoji iz dejavnasti in tehnike, kipaspe- šuje, vzdržuje in O'hranjuje duševno zdravj.e. Duševna higiena posreduje pasa- meznikJu in skupini izkušnje, kli stopnjUJjeja 'čustveno razumevanje in modifi- cirajo njegova ponašanje v smeri zdravih medosebnih 10dnO'sovin zdravega 'razvojaosebnosti. Izvajanje principov duševne higiene ustvarja ;pogaje za zdrav duševni razvoj, oblikuj.e harmonično uravnovešene oS'ebnosti, ki so spa- sobne razumeti težke sHuacije v življenju in zmožne najti iz njih tudi izhod. Mentalno zdravčlovek,čeprav ga od časa do časa zajamejo čustveni pretresi, ba našel zopet sam sebe, medtem ko duševno labHne asebe kilonejo,postanejo psihonevmtíiki ,ali pa seskuš.ajo re:šitli iz težkih situacij z hegom v bo[ezen, v alkoholizem in podobno. Nas zanimaja pr,edvsem mentalno hli.gienskavprašanja, kot n. pr.: Odnosi med starši in otroki. - Odnosi med zakonci (odnosi do noseče žene). - Ločitev otrok od matere v času hospitalizacije. - Odnosí med učiteljem in otroki v šalL - Odnosi do fizična ali psihično prizadetih otrok, adnosi dO'starih ljudi, do invalidov, do Ibolnikov, medoselbni odnosi na delavnem mestu litd. Rek r e ac i j a - rel a k oS a ci j a (oddih - sprostitev). Napačno pajmovanje oddiha, nepravilno uporabljanje prost ega ,časa na latnem dopustu. . R e h a ibi 1i t a c i j a prafesionalna in rsocialna - invallidov, tuberkuloznih bolnikov, kroničnih ibolnikov, ·alkohOllikov,nevrotikov itd. De[o s prizadeťimli, s svojci, :z akolico. Delovna terapija. Rehabilitacija prafesionalna in socialna - inva1idov, tuberkuloznih bol- nikov, kroničnih bolnikov,alkaholikov, Z okalico. Delovna terapija. Adaptacija bolnikov na bolnica (stari ljudje in ponesrečenci) - pomagati jilm, da se prilagode novemu položaju. Zdravstveni miJnimum. Ustvarjanje higienskih navad. Že v [["animladosti je posredovati vsakemu drlžavljanu patrebno osnovno znanje za zdrav način življenja, in to ·žeza časa abveznega 'šolainja.Specialnizdravstveni minimum za hadače matere, za delavce na TaiZnihdelovnih mest[h itd. Vzgoja V sodobnem pojmovanju igra prio.bravnavi teh p:rO'blemovnesporno vlogo vzgoja. I,zhodišče te vzgoje je vzgoja mladih ljudi, ki naj traja iz predšolske dobe skozi vsošolsko dobo prav do prve nosečnosti oziroma ustanavihvedružine. Že obvezna šala mora dati vsakemu mlademu državljanu tisto osnovo, ki mu je patr,ebna za pravilne poglede in adnase do zdravja. Seveda pri tem ne smemo pozabiti na odra:sle, ki so že zapustili šolo in in ki pomenijo pedagoški problem zase. Pri njih je veliiko, teže doseči, da lbi vskladili ~s.vajepoglede in interese z interesi javnega zdravja in da hi spre- meniH svoje dosedanje nepravilne 'PO'gledeinživljenjske navade. Zdravstveni vzgojitelji Vprašanje patrebnih kadrov s potrebno medicinska in pedagoško izabrazbo. Kdo so zdravstveni vzgojitelji, zdI~avstveni de,lavci,prasvetni delavci, star'ši itd. 61 Kadar govorimo o nalogah zdravstV'enih delavcev v zdravstveni vzgoji, ne mislimo pri tem na ~akšne posebne in nove na}oge in tudi ne mislimo iz medidinskih sester ob'1ikovati pok-licne zdravstvene vz.g()jitelje. Zdravstvena. vzgoja morabibi medicin:ski sestri sestavni del njenega vsakdanjega poklicnega dela, pa naj bo to na delu v bolnici, v ambula:nti, •• posvetovaJlnid ali v pa- tronažní službL Njeno glavno vzgo,jno področje so bolniki, svojci ibolnika, okolica bolnika in razne starostne in interesne skupine prebiva1lstva, dojenčki, predšolski otroci, šolska mladina, pošolska mladina, mlade žene, matere, starši in tako dalje. Zdravstveni delavci se često ne zavedajo, da hote ali nehote vzgojno vplivajo na svojo okoHco, in to s svojimi odnosi do boln~kov, z odnosi do sodelavcev, s svoJimi izjavami in tudi s svojim privatnim življenjem. Metode Večina metod spada v enega ali drugega od dveh glavnih tipov. Poznamo enosmerne, pasivne didakti<čne metode, ki temeljijo na daj,a:hju neposrednih informacij posamezniku aH skupini. Semkaj prištevamo predavanja, filme, 'radio, letake,članke itd. Druga skupina so pa tako imenovane dvosmerne, aktivne metode, ki temeljijo na izmenjavi znanja med dvema ali več osebami. Seveda je potrebno, da imajd ljudje :šeneko ,znanje, neke interese in stališča in da 50 za suov motivirani. Od teh metod sta najvažnejša intervju in delo v mali skupini, medtem ko zahte·vajo metode, kot so panel diskusija (po naše bi rekli omizna diskusija s pO'slušalci), igranje tuje v:loge itd., več sodelavcev, pa tudi več izkušenj in znanj a v tehnični izvedbi. Za medicinsko sestro je važno predvsem, da obvilada tehniko intervjuja in delo v mali skupini, za kar je .potrebno, da tudi sama dožli:viproces in rast skupinskega dela tel' osnove dinamične psihologije, predvsem pojem motivacije (biološki motiví, seksualni nagon, materinski motiv, 'tešenje gladu, streha nad glavo, i,zogibanje holečinam, utrujenosti, dalje socialni motivi, potreba po oseb- nem uspehu, pohvali in priznanju, pripadno.st skupini, zavest, da ga ima nekdo rad, da ,ga cenii"da mu priznamo vrednost, da Ipride do izraza, končno da ga navdaja ohčutek gotovosti, da ga nihče ne Iho čustveno prlizadel, motiv iden- tifikacije itd.). Poj e m e m pat i j e. Empatijo imenujemo srposohnost, da 'razumemo in cenimočustvo druge osehe, ne da bi pri tem bili sami emoctionamo prizadeti in hi tako i:zgUlbilimoč IPresoje. Glede intervjuja nekaj napotkov: In t e r v j u je ·treba voditri v atmosferi z.aUlpanja,iskrenega zanimanja, do pacienta pa biti 5pO'štljiv in poln razumevanja za njegove težave. Gledati moramo, da zadovolljimočim več njegovih motivov. Mnogokrat je treba velik del intervjuja porabiti, da pacienta: rešimo tesnobe'. Učenje in dajanje napotkov je namI'leč lahko uspešno edinole, ko se ljudje vsaj relativno iznebijo strahu. Naučiti se je treba, da bolnika poslušamo in orpazujemo, kadar govori ,ali jetiho. lmeti moramo sposobnost, da odkrijemo, ka:r se skriva za izgovorjeno besedo, razumeti moramo prekinitve v kontinuiteti govoéra,Tavno tako' more- bitna protislocvja v bolnikovem navajanju. Zdravstveni delavec se mora zave- 62 da,ti,' da holnÍik o!bčuti mnogo več :strahu in tesnohe, kot je lahko prizna. Bolnik ne more :spremeniti svojega stališča, če ga zdra'vstveni delavec z od- klonilnim stališčem spravi v te:snobo aH pa se proti njemu celo agresivno ohnaša. V času vsakega intervjuj,a se megovimobnaša:nj,em) • od simpatije (manifestna udeležba v občutjih inčustvih druge osebe). Odkrito izražanje simpatije lahko samo ojači ,čustvene težave bolnika in mu otežkoča iJzpoved. Nekaj primerov: Ambl~vale'nca (nasprotujoče si emocije, ljubezen in mnznJa ali bolje strah), pa naj Ibo,zavestnaali podzavestna, na primer pri \hodoči materi. (Otrok z napakami, težak porod, spremembe, ambivalenca pri ffiOŽU.) Mat i :z mal i mot r o k o m v posvetovalnici. Želi nekaj več kot ocecept in nasvet glede diete. Takole plrvo srečanje z zdravnikom je prva izkušnja malegaotroka v zvezi z njegovim zdravjem. Ta lahko pomeni zanj travmo aU pa je pravilno integrirana (vključena) v njegovo oselbnost. N ,a sr c u bol n i. Zdravnik navadno ne misE, kako vpHva, njegova dia- gnoza na nepripravl}enega bolnika. Pogosto gacelo zastraši. Bolnik lahko fiksÍra strah v svoj,em srcu in stanje se mu poslabša. Posledice: izolacij.a, hipohondrija. Strah zaradi ostrih predpisov diete. Š o I s k i o t rok. Zdravnik kritizira otroka javno z,aradi nečistoče. Pri- zadeto je otrokovo čustvo, njegov ohČlůtek skupinske íPripadnos,tli. Močna travma, ki negativno vpHva na rprobleme živlljenja in zdravja. (Izogibllje se pregledov, ne kaže interes a za prrobleme, ki jlih skupnost žeH rešiti.) Avdiovizualna sredstva Ne smejo bitli sama sehi namen, temveč mo,raoo biti sestavni del neke določene metode v zdravstvenovzgojnem programu. Delo v skupnosti S tem hočem reči, da ne 'mo,remoreševati nelkega zdravstvenega prtOblema izolirano, ne cla bi pTi tem pritegnili k sodelovanju celo skupnost. Uspeh zdravstvenovzgojnega dela v skupnosti je .odvlisen od t~ga, kako in koliko ~edselbojno sodeluje team ustreznih strokovnjakov, team ljudi, ki imajo vpliv na sk1]pnost, odvisen pa tudli od vzajemne pomoči in siOldelovanjavseh služib, na primer zdravstvene, pros'Vetne službe, ter končno odustano'V in podjetli,j, ki lahko tako aH drugače doprinesejo k sanaciQi nekega zidravstvenega problema. 63 Evalvacija v zdravstvedi vzgoji V zdravstvenovzgojno delo se pri nas 'že vsa leta vlaga mnogo materialnih sredstev, idejnih prizadevanj, ševeč pa požrtvovalnega dela, ki sa ga opravili naši zdravstveni in prosvetni delavci in pa številni pl'ostovaljni sodelavci iz razHčnih družbenih sektorjev. Pri ocenjevanju uspešnosti zdravstvenoprosvetnega in vzgojnega dela se pa še vse prepogosto dogaja, da opravljeno delo (števirlo predavanj, tečajev, razdeljenih letakov, bl'ošur:,število prebeljenih hiš, postavljenih stiranišč itd.) zamenjujejo z uspehom tega de.la. Dosedanje i.zkušnje kažejo, da S'O vse te akcije, ki priložnostno dajejo sker lepe statistične podatke, hrez trajne vred- nosti, če niso plod predhodne s.istema1Jičnevzgoje prebivalstva. Šele ta daje tem akcijam pravi UJspehlin tTajno vrednost. Evalvacija je postopek, s katedm lahko merimo UJspešnostzdravstveno- vzgojnega dela. Evalvacija nam s pomočjo anket in testov ocenjuje pravo vredno:st in uspešnost zdl'avstíVenovzgojnih metod, sredstev in progr.amov tel' nam obenem nakazuje, kako bi z more.bitno izbil'o metod in sredstev dosegli večji uspeh. Možnost tega merjenja pa je odvisna od zrelosti in jasnosti kon- cepcije v zdravstveni vzgoji. Tako imenovana primitivna, reklli bi poenostavljena evalvacija, ki jo lahko uporalb1ljazdl'avstveni vzgojiteJj v svojem vsakdanjem delu, pa temelji na ÍlZ- kušnjah, na samokritičnosti v delu" na zdravem razumu in omagoča pl'avilno izbiro metod in zdravstvenovzgojnih sredstev, ki bodo v danih situacijah zago- tovHačim večji uspeh v zdravstvenovzgojnem delu. Nadalje nam služijo za merilo O' uspešnosti deIa razni kazatelji. Po.znamo dve vrsti kazateljev uspeha, z enim lahko merimo kvantitativno, medtem ko nam drugi pokazujejo le kvalitativne spremembe kot uspeh zdrav- stvenovzgojnega dela. Napa,čno pa bi bilo, če bi zdravst'venovzgojno delo Ú'ce- njevali samo z nekimi splo:šnimi kazatelji zdravstvenil} razmel'. Z zbiranjem in proučevanjem posebnih podatkov lahko iz,luščimo poj.ave in dejstva, ki so v glavnem posledica zdr.avstvenovzgojnega dela in nam služijo za specifične kazatellje. Navajamo nekaj primerov: 1. Antiluebčna akdja v Halozah leta 1949. Zaradi ugotavljanja primerov obolevanj,a za luesom je bilo t.reba pregledati na Wassermannovo reakcijo kakih 32000 ljudi v'seh stlarosti. Področje dela karakterizil'a splošna kulturna, higienska in ekonomska zaostalost, vellika raztresenost naselij in alkoholizem. Zaradi teh dejstev in delikatnosti same akcije je bila pričakovati največ 50do.60% odziva na pl'egiled. Z dobro pripTavljeno in večmesečno zdravstveno propagando in pl'osvetno a,kcijo (razgovori, sestanki z naravnim:i in profesionaJnimi vodji, množična predavanja, delo. v malih skupin ah, intervjuji, tisk, r,adio, socialne in zdrav- stvene intervenclje, flumrografija) srno dosegli nepričakovano visok odziv 939'0! 2. Borba proti veliki umrljivo.sti dojenčkov v Ilirski Bistrici v letih 1949 do 1951. Visoka umrljivost dojenčkov 20,9%, p:redvsem zaradi poletnih drisk in specifičnih črevesnih obolenj, med njimi v prvi vrsti dizenterije, je dala polbudo za načrtno zdravstvenovzgojno akcijo., ki jo je organiziralo Ministlrstvo za 64 zdravstvoob sodelovanju Klinike za otroške bO'le~ni, organizacije AFŽ ter lokatlnih upravnih, zdravstvenih, prosveJnih in dTužbenih faktorjev. To podrO'čje karakterizlira skrajna !kulturna, higienska in ekonomska za- astalast, vražaTstvo, 'r,aztresennst naselij in pomanjkanje kakršnihkoli zdrav- stvenih delavcev. ' Po dveh letih sistematičnega dela v ustanovljenih posvetavalnicah je z úntenzivno patronažno službo in z 'Vsemi 'ObIikami zdravs,tvenovzgojnega dela, predvsem z materam~, Ť!e!rz izvajanjem malih asanacij padla umrljivost do- jenčkovv letu 1951 na 10,9%. Z nadaljnjim sistematičnim zdravstvenovzgojnim delom pa se je umrljivost še znižatla in v letu 1956 das>egla6,5 %. 3. Umrljivost dajenčkov v LR Sloveniji od>1946 da 1956. UmrIjivost dojenčkov je ad 9,5% v letu 1946 pastopoma padla, tako da je zadevni povpreček Slovenije znaša:lv letu 1956 lle4,99%, v nekaterih 'Občinah cela sama 3% in tudi 2%, k,ar ustreza merilu umrljivosti dajenč:kov zapadno- evropskih držav. Seveda je trebaše upoštevati, da v tem obdoibju niti ni bilo kakih večjih sprememb glede na Siplošni ,kulturni in ekonomski standard. Posebno vidno pa je padla umriljivost doj:snčkov po letu 1951, ka se ,je znatno ra:zširila mreža posvetova[nic ~a matere in otroke, ka se jepatranažna služba številčna okrepila s rposebnim O'ziromna njeno zdravstvenovzgojno dejavnost v družini ter je iše poseben poudarek dobila sistematična in sodabna vzgoja deklet in mater. 4. Med kazatelje, ki kažejo kvalitetne spremembe kot uspeh zdra:vstveno- vzgajnega dela, lahko nedvomna štejema uspehe, ki sa bili ugotovljeni po petih letih teč,ajev Rdečega križa za žensko vaško miadino. Uspehi se kažeja v objektivno ugotovljenem higienskem nap:redku naše vasi' in naših družin (izbO'ljšanjeose:bne in stanovanjske higiene, načina prehrane, nege otrok, nege bolnikov, starih aseb, Itludenje prve pomoči itd.). Podohne kazatelje iz zdravstvenovzgajnega dela lahko ugotavljamO' na slehernem sektarju zdravstvene zaščite, n. pro v protiepidemski službi, v borbi prati družbenim baleznim, v zaščiti matere in at;roka, v šolski higieni, v higieni pl'ehrane, v san adj i okolj,a, v !borbi proti travmatizmu, v rehabilitaciji, v mentalni higieni. Nada'ljnji kazatelj nam je zlas:t~abiskovanje preventivnih zdravstvenih ustanav, odziv na množične akcije, kot n. pro cepljenje, fluara- grafiranje, potem adnosi palitičnih in ekonomskih faktorjev dO'potreb zdrav- stvene službe, sodelovanje prasvetnih in dru~benih faktorj,ev z zdravstveno slUIŽiboitd. Ugotavljanje kazateiljev zdTavstvenovzgojrnega dela sploh naj hi posta!la metoda zdravstvenih ustanav in 4elavcev, pa katerih hoda sproti presojali adekvatnost naporov in vloženih finančnih sredstev z uspehom zdravstvena- vzgodnega dela. Večji zdravstvenovzgojni centri pa hoda maTali s pomačjo strokovnjakov postaviti osnove za evalvacijo, Iki naJj ne ba sama laharatorijslki eksperiment, temveč sredstvo za dviganje kakovosti v zdravstvenovzgojnem delu. Primitivna ozirama poenostavljena evalvacija in ugotavljanje kazateljev zdravstvenovzgajnega dela pa naj bi postala metoda !zaravstvenih delavcev, po kateri bodo presojali, kolika so vloženi napor~, tako njihavi kakor vseh anih, ki pri tem sO'delujejo, ter za te namene potrošena materioona sredstva v skladu z deja'llSkim uspehom v zdravstvenovzgojnem delu. 65 Zdravstvena vzgoja v šoli za medicinske sestre Med. s e str a S 1a va Sk r a b e c Cim holj raste skrb in zanimanje za zdravje, tem bolj opaža tudi medi- cinska sestra, da je sodelovanje v zdcravstv;elnivzgoji važna oblika njenega dela, zlasti v naših razmerah, kjer sta glavna nos.ilca zdravstvene vzgoje učiteljstvo in zdravstveno osebje. Poučevanje je bilo vedno sestavni del sestrskega dela v javni zdravstveni službi, vendar je sodobni koncept zdravstvene vzgoje ,odprl sestri mnogo šide delovno področje ter ji pokaza'l tudi modernejše metode in sredstva, ki jih pri zdravstvenovzgojnem delu Ilahko uspešno upor,ablja. Zdravstvena vzgoja je dolgotraďen proces, s katerim skušamo pridobiti človeka, da spremeni svoj odnos do zdravja. Toda šele tedaj, ko nekdo tisto znanje, ki srno mu ga posredovalli, res tudi izvaja, ,šeiletedaj lahko o njem trdimo, da je zdravstveno vzgojen. Uspešno pa j-e zdravstvenovzgojno delo le tedaj, če ga izvajamo po določenem programu, ki lahko traja tudi daljšo dobo. Sodobna zdravstvena služba s poudarlwm na teamskem (izg. timskem) delu zahteva, da je medicinska sestra sposohna sodeilovati v procesu zdrav- stvene vzgoje, obenem pa tudi pri ustanavljanju zadevnih delovnih llrogramov, ki naj jih z dTugimi č'lani zdra~stvenovzgojnega teama skupno izlušči iz pro- bilematike svojega delovnega področja. Leta 1956 je bilo na 9. I'3kupščiniSvetovne zdravstvene organizacije začr- tanih [petero bistvenih funkcij v delovnem podJ;očju medicinske sestre, med njimi tudi ta, da medicinska sestra dela kot zdravstvenla, vzgdjiteljica ilri svetovalka. Področje vzgojnega dela medici:n;skesestre obsega vzgojo bolnikov, njihovih svojcev in družin. Vzgojno deluje medicinska sestra na domovih svojih varovancev, v bolnicah, šolah, zdravstvenih domovih in v industriji terv stanovanjskih in drugih skupnostih. Zdravstvenovzgojno del0 je neločljivo povezano s skoraj vsako dejav- nostj o medicinske sestre v ustanovi kakor tudi na tecrenu. Prilike za prilož- nostno in načrtno zdcravstvenovzgojno delo se sestri ponujajo zlasti zaradi tesnega kontakta z bolniki, njihovlimi svojci, z materami v posvetoval:nicah in posebno [šeob hišnih obiskih. Da bo medicinska sestra kos tem obsežnim nallogam, je rpotrebno, da jo na nje temeljito pripravimo žev šoli. Prav gotovo ni brez pomena za obliko- vanje sestre kot zdravstvene vzgojiteljicecelotni proces vzgoje in pouka v šoli in interna tu. Saj je namen t,ega procesa, da j,o etično izoblikuje in ji da solidn() strokovno znanje, ki je tudi o.snova njene higienske kulture. Osebni odnos sestre do zdravja in higien:ske kulture je zelo pomemben, saj bo sestra s svojim vzgledorh hote aH nehote vzgajala okolico, v kateri bo dela>la in Živetl.a. Za uspešno zdravstvenovzgojno delo pa je potrebna tudi solidna, ,psiho- lošk,a in pedagoška priprava učenk, saj je brez upoštevanja psihOllogijezdrav- stvenovzgojna tehnika neučlinkovita. Poglabljanje v psihologijo posameznika in določenih skupin ljudi, n. pro bolnikov, rehabilitirancev, starčkov itd., nam bo rpomagalo najti pot v skrito kamrico njihovega srca in odkriti tiste motive, ki jih bomo 'lahko uspešno upor-abili na poti do zaželenega cilja. Ker podrobnejepoznam le metode zdravstvenovzgojnega dela na naši šo[ij se bom v svojem poročilu omejila predvsem nanje. Tov. Dina Urbančičeva, 66 ki na naši šolí poučuje zdravstveno vzgojo, je že v metode svojega dela zajela moderne oblík,e poučevanj.a.· V oblíki predavanj je učenkam podala le naj- nujnejše napotke, nato pa je takoj prešla na aktivno oblíko poučevanja, kjer so' učenke v obliki skupinskih diskusij sodelovale pri reševanju zdravstveno- vzgojne problematike. Prav zanimivo je bilo pnro skupinsko delo, kjer so učenke analizira[e zdravstveno neznanje kot m.orbigeni faktor in ugotavljale pr.erprečevalno (evi- tabilno) vrednost zdravstvenovzgojnega dela pri obolenjih, ki so v naIŠihraz- merah jedro zdravstvene problematike. Zaključki posameznihskupin so bilJi važen prispevek k razumevanju zdravstvenovzgojne problematike in določanju tistih tem zdravstvenovzgojnega programa, ki so pri nas prioritetnega pomena. Preden preidem na opisovanje konkretnih primerov, ·ki so jih obravnavale učenke samostojno aH pa skupno s predavateljico in drugimi s,trokovnj aki, naj čisto na kratko pojasnim tiste metode dela, ki so nekaterim še manj znane', a so se v zdravstveni vzgoj.i zelo obnesle. Sloves uspešnega poučevanja si je danes púdobila metoda individualnega raz:govora ali intervjuja. Prednost te oblike dela je zlasti v tem, da jo lahko prilagodimo trenutni situaciji, stopnji iz·obrazbe in motivu, zaradi katerega govorimo. Sproti lahko kontroliramo aktivnost sodellovanja in zmogljivosti do,jemanja. Gradimo na tistem, kar oseba, s katero se pogovarjamo, že ve. Skrivnos,t uspeha je v tem, da pO'slušalcu zagotovimo sproščenost in občutek, da ga imamo radi, da znamo poslušati in pokažemorazumevanje tudi za nje- gove vsakdanje skrbi in težave. Važnejše je, kako mu kaj povemo, kat pa, koliko mu povemo. Med ostalimi razgovornimi metodami naj omenim še predavanje, ki je pri nas najbolj razšir~ena oblika zdravstvenega prosvetljevanja. Dosedanje izkušnje pa so pokazale, da je ta ohlika že dokaj zastarela in le težko vzdrži v tekmi z modernejšimi metodami poučevanja. Sodobna tehnika poučevanja priporoča za večje skupine metode disku- sijskih skupin, med katere spadajo: simpozion, Ipanel diskusija in male disku- 6ijske skupine. Načelo diskusijskih. skupin jev tem, da je diskusija zasnovana na raz- govoru. Vzajemna razlaga in poslušanje drugihprivede Clane skupine .do spo- znanja, da slehernega posame:zn~kavrednotimo ~ot človeka, ohenem pa krepi v skupini enotnost teT izoblikuj.e pojme in ideje posameznikov. Njen glavni pomen je v tem, da raz čisti pojme posameznikov in izmenja mnenje. V tem, da ljudem damo prliliko:za slkupno delo in medsebojno zbližanje, je glavni motiv skupinskega dela. . Tehnika skupinske diskusije je prlimerna za sipecifične skupine. Skupina mora biti č~lnbolj monolitna, omejena naj ba na 5-15 oseb s predsedrrikom ali vodj-em skupine na čelu" ki diskusijo usmerja. KaJkodaleč naj vodja skupine vpliva na smer dilskuslije, je odvisno od tega, ali se je skupina sestala z na- menom, da razči:sti neko vpra:šanje, ali da določi potek neke akcije, aH da se -Ir skupini poučj.lje. Vodja ho svoje delo opravil najbolje, ,če upošteva načelo demokratičnega vodstva. Vnaprej nad si pripravi le n:ekaj glavnih ciljev, za katerimi teži. Zelo dobro mOTa poznati snov ozwoma Ipredmet, o katerem se razpravlja, in biti pripravljen tudi na spodrsljaje. Njegovi zakljuČlkimorajo bitli rezultat !Skupine. Vodja je odgovoren za raz voj diskusije in lahko v njej tudi sodeluje. Od čas:a do časa zbere zaključke in jih posreduje ostalim. Vodja vpliva na na- 67 predek, tehtnost lÍn uSlpeh skupine. Včasih je težko zadržati skupino, cla lbi o nečem razmišljala, in radIOse zgocli, cla :že drob na pripomiba aH neznaten pri- petljaj docela spremeni tok misIi. Sposobnost vodje pa se pokaže prav v tem, da je takih spodrsljajev čim manj. Preden diskusija začne pojemati, vodja sestanek zakJjuči. To priliko parabi tudi zato, cla (;;ivetuje,kakšne vire 'llaj udeleženci preštudirajo za prihodnjo diskusijo. Uspeh 'skupinskega dela je adviseh tudi od akoliš:čin, v katerih skupina deta. Delovni prostor naj bo urejen taika, da diha neko doma:čnost. Člani sklu- pine naj se udobno posedej o okrog mize in če se med seboj ne paznajo, naj vodj.a poskrbi, da se seznanijo. Važna i()lkoliščinaza uspeh je tudi vsebina vahila, ki ga pošiljamo pasame:wim članom. Vljudna obIika z navedbo vsebine razgovora bo pripomogla k uspehu. V okviru pauka srno na našišoli tehniko individualnega razgovora in princip poučevanja v malih skupinah zelo temeljito obdelaJi predvsem v orb-liki praktičnih nastopov učenko KoUkor je bilo le mogoče, sma vse praktične vaje izvajali v resnični situaciji. Posamezne učenke 1S.olS;vojnastop pripTavile samo- stojno tudi v IOTganizacijskempogledu. V nekaterih primerlih pa so vloge ,č[anov skupine ali posameznikov, s katerlimi so se razgovar,jale, prevzele učenke same, s čimer so se vadile tudi v igranju tuje vloge. To je pa metoda,. ki jo današnJa tehnika zdravstvene vzgoje zelo púporoča, ker je mnenja, da si zdravstveni vzgojitelj z vživ:ljanjem v tujo vlogo pridobi spolSoIbnost,da laže razume pro- bleme tistih, ki jih v resnici mora poučevati. Naj navedem nekaj primerov individualnega p.ouka: 1. Pogovor z materjo oravnanju s trmastim 2-letnim otrokom. Mati, ki .jo je odigrala učenka, je bila vseznalka - vse ve, se z vsem strmja in je vse že poizkusiila. Naloga je bila precej trd 'Orehza učenko, ki s,e oe v vlagi dispan- zerske sestre pogovarjala z materjo, in je zahtevala tudi veliko znanja iz psiho- logije in pedagogike. 2. Drugi primer individualnega pOuka je bil podan v obliki pisma, ki ,ga je učenka v vlogi disp'anzerske sestre n<3lpisaJamateri 5 mes:ecev starega dojenčka. Sestra mater sicer redno obiskuje, sedaj pa zaradi nepredvidenih ovir ne more do nje. Poizkus je izredno dobro UlSpel. 3. lntervju s tuberkuloznim bolnikom srno izvedli v resnični situaciji, ob priliki kolokvija, ki je v navadi ob zaključku prakse v protituberkulaznem dispanzerju. 4. Na oseb'lli razgavor je učenka povalbila tudi neko materr, ki je v mate- rinskem damupiričak.ovala prve'ga otroka. Razgovarjali sta se o dojenju. Da je dello uspelo, dokazuje že dejstvo, cla so druge matere povwbile učenke v mate- rinskli dam s prošnjo, naj bi tudi njim kaj povedale. Prime,ri skupinskih diskusij V za,četku sem amenila, da so se učenke vadile v metodi skupinskega dela že s tem, da jih je predavateil.jica razdeHla v skupi'lle, ki sa dobile nalogo, da rešijo razne probleme iz teorije zdravstvene vzgoje. Razen tega pa so učenke pri praJktičnih vajah izvedle še precej nalog, med katerimi navajam sl.edeče': 1. Pouk skupine mater v posvetovalnici s temo: »Kaj lahka storim, cla preprečim drisko«. Voditeljica skupme je sestanek odlično organizirala, spret- no vodila razgovor in skupina je prišla do zelo dobrih zaključkov. 68 2. Tudi diskusijska skupina z osebjem otroške počitniške kolonije v kraj u, kjer je mnogo rouh, je dosegla svoj namen. Vloge oiSebja so. prevzele učenke in so se nekaterr:e prav dobro vživele vanje. 3. V resničlli situaciji se je odvijala skupinska dískusija z osebjem šo,lske kuhinje. Tema je bila: »Kako očuvamo vrednO's:t živiJ1od vskladiščenja do servi,... x·anja«. Večina članov skupine je zelo kOIl!Struktivno sodelovala. Zaključkiso bili dobrL Udeleženke so ob vhodu izjavile, da si! takih sestankov še želijo. 4. Zelo prísrčna in USlPelapa je bila skupina otrok II. razreda osnovne šole, ki jih je učenka zbrala na razgovor o negi"zob. Znala je ustvariti dober kontakt z otroki že s tem, da jim je pred razgovorom pokazala nekatere zanimivOlStL šolskega kaibineta. Med razgovorom jim je postregla s pedivom in čeprav so po•. slušale ta razgovor vse ostaile učenke, so otroci vendarle sproš.čeni pripovedovalí o svojih izkušnjah v zvezi z nego zdb in njihpopravilom. Pirišli ISO celo do nekaterih prav dobrih zaključkov in celo predlagali, o čem naj bi se pogovarjalí v bodoče. 5. Prav posebno je uspel sestanek z mladincí vajenske šole, ki so se zbralí, cla bi se pogovorilí o higieni na taborjenju. Udeleženci so že taborili, zato so imeli precej las1lnih izkušenj, ·pa tudi voditeljica Iskupi:ne je bila dobro pri- pravljena. Skupina je dokazala, da je v njej možna temeljita i!zmenjava mnenj in da se v skupini lahko 'Odvsakogar kaj nauč'imo. Mladinci so bili zelo spro- ščeni in so za obrazložitev svojega mnenja uporabljali tudi tablo in kredo. ' Poleg dela v malí skupini smo v šoU praktično vodili tudi metode tako imenO'vane panel diJskusije, po naše hi rekli omizne diskusije. To je posebna oiblíka poučevanja. Poteka tako, da se skupina izvedencev oZl;roma ljudi, ki imajo o nekem predmetu različna mnenja, ZJbereokrog mize na čelu s pred- sednikom, ki razgovor vodL V sobi aH dvorani pa s:o zbrani tudi poslušailci, ki se po rkončanÍIdiskusiji o,koUmi:ze n,a predsednikov pozliv lahko z vpTašanji obračajo na pOlsamezne člane tega omizja aH pa na predsednika samega. Predsednik se diskusije ne udeležuje aktivno, njegova naloga je, da obraz- loži tehnÍko panel diskusije, da predstavi udelež,e'nce, napove predmet diskusije hi z nekaterimi uvodnrmi pripombami povabi 'člane k :razgovoru. Razgovor poteka, kot bi poslušalcev ne bilo. Vsaka nova ideja je dobro- doš,la' in !Seo njej razpravlja, Hani pa se načelomaizogiba.jo dolgih govorov. Pogovor se razvija bolj nekako tako kot med gosti, ki so živo prizadeti pri sprejemanju in podajanju novih idej. Predsednik sam pa lima v tej konverzaciji vlogo nekakšnega gostitelja. Po določenemčasu predsednik zbere zaključke in povabi poslušalce k sodelovanju. Njegova dolžnost je zdaj, da prxspevke članov in po\slušalcev spravi v pravilne medsebojne odnose in pred zaključkom ponovno zibere rezul- tate. Panel1 diskusija je primerna predvsem za vzgojo odraslih. Dobro dela, če ima spretneg,a predisednika in eksperte, ki znajo logično voditi drskusijo na ravni, ki je za poslušalce poučna in zanrmiva. Tudi ISmísel za humor pripomore ik uspehu, ker pomaga premostiti tre- nutno napetost aU spodrsljaj v razgovoru. Panel diskusijo lahko U1spešnouporabimo pri obravnavanju zdravstvene problematike v okviru olbčine ,a~iokraja, pri izdelovanju program ov za sestrsko delo, pri obravnavanju zdravstvenovzgojne problematike v bolnici in podobno. 69 Naše učenke sa 'PrvLčpxeskušale svaje spasarbnasti v amizni diskusiji, ki ji je predsedavala predavateljica sama. Predmet razgavara pa s.o biili adnasi med ljudmi, vprašanje nadrejenih in padrejenih, tarej vprašanje, ki je dala davolj prilike za ast["a križanja mnenj lin je Tadila koristne zaključke. Ka sa se učenke z metadami lin !Z vsebino~dravstvene vzgaje že nekoUka balje seznanile, sma larganizirali panel diskusijo'O mažnostih zdravstvene VZgDj( v balnici. Diskutirale sa po sledečih tačkah: 1. Kateri sa zdravstvenavzgajni vplivi lSarnehaspitalizacije? 2. V ka:terih kankretnih akali'ščinah je možnast za zdravstvenavzgajna dela, lín talbadisi: a) prH'Ožnastna (situacijsko), b) nač!rtna. 3. Katere metade zdravstvenDvzgajnega dela lahka uparabljama: a) pri situacijskem pauku, b) pri načrtnem pauku. 4. ZdravstvenavzgDjni vpliv!i yzgleda, ki ga daje zdravstven'O asebje. Vse navedene točke sa učenke najprej predis:kutirale v skupin ah, nakar je vsaka skupina določila ISvajega paračevalca, ki je pri amizni diskusiji zastapal njeno stali,šče. Zak!ljučki amizne diskusíje sa p'Omenii1itemeljita študija zdr.avstvenavzgaj- ne prablematike v balnicah. Z resnličnimi izvedenci (eksperti) srna 'Organizirali Dmizna diskusija a vpr,a- šanju »Kaka mo:re medicinska sestra z zdravstvenavzgojnim delam vplivati na preprečevanje nesreč v industriji«? Kat eksperta sta sodelaval1a dr. Cvahte in dr. Hrušavar, predsednica pa je Ibna predavateljica sama. Na sporedu je bila tudi panel diskusíja 'O vrp["ašanju »Z,aščita sacialna ogroženega atraka«. Namen diskusije je bil, da se !r.azčastijap'Ojmi 'o tem, ka,te- rega atraka iSmatrama za sacialna agraženega in kakšne SD mažnasti za zaščita teh Dtrak. Dalje S'OTazpravljali 'o tem, kateri 'Organi sa prilStajnJiza !reševanje saaialne pToblematike 'Otrok, in ta s ,paserbnimpoudarkam o vlogi medicinske seske pri adkrivanju sacialna ograženih atrak in v sanaciji vzrakav agra- ženasti. , \ Med diskusija s'Ose učenke seznanile tudli s rpredpisi, ki urejaja materija glede sacia1na agraženega 'Otraka. Glede na abšli!Tn:astin važil1!'Ostproblematike socialn'O agroženih 'Otrak srna v naslednji panel diskusiji nada,ljevali z 'Obrav- navanjem te snavi v akvLru vprašanja »Rejništv'O inp'Osv'Ojitev«. Razprravljali srno o organizaciji rejništva, liz,biri 'Otrak za rreáništv'O,kak'O izrbirama Tejniške družine, a kankalLi atr'Ok v rejništvu, a sDcialnem delluz atrakam v rejništvu ter 'Op'Ozitivrrih in negatiVrrih 'straneh rejništva. V mezí s posv'Ojitvíjo smD TazpravljallL 'O razlLki med posvojitvij'O in rej ni- štv'Om, 'O izboru adaptivnih starlšev in ma'tivih, ki vadijo zak'Once do 'tega, da se adlo.Čija za pasvDditev tujega otraka. Da[je srna lI'azpravlja1i 'Opsihaloš:klih .rn'Omentih,ki 8'0 glede na atr'Oka in nj,egavo p,rava mater važni pri pasv'Ojítvi, seznanílii srna se tudi s potekam posvojitvenega akta. K!ončn'Osrno gavarili tudi a adnasih med 'Otr'Okam in ad'Optivniimi starší ter 'Ovlogi Ipasvojitve v zaščiti 'Otr'Ok. Pri 'Obehpanel diskusijah, ki jim je predsedovala predavateljica, sta kat eksperta sadel'Ova1rše dr. Vendraminava in sestra Mira Pakarn. Učenke s'Ov ·70 diskusiji p~eizkušale s~o.je znanje, pridQbljeno med šQlanjem na p~aktičnem delu v pawQnažni slUŽIbiin sQcialnQmedieinskJihustanov.ah. Rezultat panel důskusije je bil, da s.ose učenke seznanile s eeIQtnimp~Qble- mQm s'OcialnlOogrQženega 'OtrQka,z vlogo medicinSlke sestre pri reševanju SQ- cialne iP~olblematikeQtrQkJin z ~aznimi olbilikami sQcialnQmedicinskega dela za zaščitQ QtrQk. Naštela sem le nekaj pr,imerov, ki s.o jih učenke dQvolj d.obro izpe,ljale, zlasti če upQštevamQ, da 810 tQ bile vaje in večinQma tudi njihovi prvi nastQpL P~Qblemi, ki SQjih Qbravnavale, SQbili 'zel.ozahtevni in je za njihQvQreševanje plOleg š.olskega znanja potrebna tudi dlOTQčenaživljenjska zrelQst in izkušnja. Ker smQželeÍi, da bi si poleg vaje v tehniki zdravstvenQvzgQjnih metod učenke pQglQbile tudi znanje, smQ k rešev.anju težjih prQlblemo.VpQvabili vednQ tudi ustrezneeksperte. Učenke se pri pQuku seznanijo tudi s strukturQ predavanja. Kat baza za pTaMične nastope srno UlpQTél!bljaHvajenskQ. Šolo..NastQpe sa i:zvajale učenke po. načelih metade šolske.ga ,pQuka. Upraviteljiea šQle nam je nudila izdatna po.mač in sQdelavala tudi pri rnet.odični analiJzi vsakega nastapa. Pr:i pauku iz zdravstvene vz'gaje SQSe učenke seznanile tudi z madernimi avdliQvizualnimi pripQmo.čki za zdravstveno vzgajQ, klOt So. filmi, diapazitivi, slike, grafične meta de in padabno. Predačila se jim je vrednQst radijskih oddaj, pti katerih lahkQ z uspeham uparabimQ vse pagovQrne metQde dela. PQgavarile sa se tudi 'OQrganizaciji inparnenu 'zdravstvenaV'zgajnih razstav ter .organi- zacilji semina~jev in tečajev. Opazarjene so bile tudi na pamen sadelavanja z d~užbenimi Qrgani'zacijami in društvi, ki lahko. prrispevaja k uspehu zdravstvenQvzgajnega dela. Pagla- bitvi tega znanja sa služ:ile praktične nalage s sledečími temami: 1. Naredite načrt za staInQ ~azstava v pasvetavalniei za matere in otrake. 2. !Zdelajte načrt za te'čaj 10 iPrehran[ d'Ojenčka za kmelčka mladina, ki ba vsebaval napotke za metadika pauka, pQnazoritev pouka tel' za preskrba in uparabo učnih pripamačkav. 3. Izdelajte načrt za pouk 'Onegi bolnika z metQdičnimi napotki ter pre- skrba in uporaba učnih pripamačko.v. 4. Izdelajte na-črt za pouk 'Oumetni prehrani z,askůpina tavarni:ških delavk. Uč.enke so pri pouku sadelo.vale z velika vnema in prizadevnastja in plOka- zale pri marebitnih sPQdrsljajih davQlj smisla za kritikQ. V praksri sma ravnali tako, da je bila za vsak nastap dolačena tudi aeenjevalka iz vrst učenk, ki je nastap analizirala strokavna in rneto.dičnQ. UpamQ, da 80. učenke za poslanstvQ zdravstvene vzgaji,teljiee dQbra p~i- pravljene in da bado. na Qsnavah, ki sa j~h prejele v šoli, svarje znanje lahka iZPQPolnjevale. ŽeHma le, da bi pri IÍzvajanju madernej,ših abHk dela ne bile asamljene in da bi jih zdravstveni delavci na njihovih delo.vnih podro.čjih padpdi. Pri vzgaji učenk srna se zavedali, da je zilasti danes, ko je družbena uprav- ljanje v zdravstvu pritegnila k reševanju 2)dravstvenih prablemov širok krag državljanQv,ki sadelujeja kat Hani' uprav:nih adbarav zdravstveniJh zavodav aH svetav za zdravstva, naša dalžnast, da zdravstvene delavee uspasabima za dalbre pasredavalee zdravstvene kulture. ŠirQk k,rQgzdravstveno vzglOjenega prebivalstva ba naš do.beTzaveznik pri i:zvajanju zdravstvene politike in vseh ukrepav, ki jih bama želeli ÍZvesti, pač z namenam, da pdpamaremo. k izbalj- šanju zdravstvenega stanja. 71 Zdravstvena prosveta v komuni Med. sestra Neda Anž'lovar Z decentralizacijo zdravstvene sl~be v sklopu splošne decentraHzacije je prevze'la komuna večino zdravstvenih obveznolsti, ,in sicer v pogledu dela, ustva,rjanja in odgovornosti. Glede na veliki družben!i pomen zdravstvene dejav,. nosti pri utrjevanju in ohranjevanju telesnega in duševnega zdravja družine, pri zniževanju obo[evnosti med prebivalstvom, pri podaljševanju 'življenja an preprečevanju prezgodnje smrtnosti, je komuna v svojih organih družbenega upraVlljanja, v raznih upravnih odborih, svetih in komilS,ijah,mIl!ožI1čn~horga- nizacijah in društvih zbrala vse tiste ljudi, strokovnjake in nestrokovnjake, ki so pripravljeni upravljati s sredstvi za zdravstveno blaginjo !ljudstva in prispevati k hlitrejšemu zholjšanju zdravstvene slu~be. Vsebino zdravstvenoprosvetnega dela nam nakazuje preventivna medi- cina, saj je glavna veja njene dejavnosti ravno zdravstvena prosveta in zdrav- stvena vzgoja ljudi. Končnicilj te zdravstvene vzgoje je v tem, da naučimo posameznikačuvati in pravilno vrednotiti svoje zdravje. S pravilnimi nasveti in s ,praktičn'im poukom ga učimo in mu pomagamo pri ohranjevanju fizično- psihilčnega in socialnega ravnovesja. Pr1izadetega pravočasno napotimo na zdr,av- ljenje. Piri vsem tem je potrebno le, da vsi zdravstveni kadri preventlivnih in ikurativnJih U1Stanovpdspevajo k zdravstvenovZJgojnemu delu s pravilno kon- cepcijo, z razumevanjem 'in prepričanjem, da je uspeh oldvilSenod dobre orga- nizacije zdravstvenovzgojnega dela, od vsebine dela in načina prosvetljevanja ozliroma zdravstvene vzgoje, v veliki meri pa od dohTe Ikoordinacije z množič- nimi organizacija:mi in društvi. Množične organizacije in društv,a v sociallistióni družbi imajo sicel' svoje spedfične naloge, toda v njihovih programih dela je jasno z,ajeto tudi '~dravstve!lloprosvletljeVaJnje in zdl'a'Vs,tVleiIlla'ViZigloj,a"t l1w n. PI'. je pri Rdečem krližu to ena glavnih nalog, pri drugih pa vsaj postranska naloga. S pomočjo teh množičnih organizacij in društev prodre zdravstvena • prosveta posebno pri množičnih zdravstvenoprosvetnih akcijah v sleherno vas in po potrebi celo v vsak o družino. Da bi ~dravstvenovzgojno delo bilo čimbolj sistematično, komune upravičeno pričakujejo od zdravstvenih delavcev, cla se kot strokovnjaki čimbolj posvetijo prizadevanju v tej smeri~. lz izku:stva nam je znano, da so zdravstvena služba in množične organi- zacije v preteklih letihodigrale važno v,logo pri zboljšanju zdravstvenega stanja tel' napredku ljudstva v zdravstveniwulturi, in to s pomočjo ,agitaclije, propagande in z aktivnim sodelovanjem /pr:i!zdravstvenih akcijah vseh vrst in pri vzgoji kadrov. 'Boda to delo je bilo dostikrat preveč kampanjsko, preveč teoretično, preveč priložnolStno in nekoordinirano. Zato so za nadaljnjo globljo in temeljitejšo zdravstveno vzgojo ljudi bUe potrebne nove delovne metode. Obveznosti za to nadaljnje zdravstvenovzgojno delo so prevzele prosveta, zdrav- stvo, zlasti pa množične organizacije. Ta dopolnilna - globlja, temeljitejša - vzgoja se kaže predvsem v individualnem delu s posameznikom v praktičnih tečajih, seminarjih in razgovorih z manjšimi skupinami, njen namen pa. je, da slehernega drž.avljana vzgoji v aktivnega ,borca za zdravo življenje - svoje osebno in družbe. Za vso to dopolnilno zdravstveno vzgojo ljudstva pa so potrehni kadri, tako zdravstveni kakor prosvetni. '11iso kot vzgojitelji dolžni, da v prví vrsti izoblikujejo 'svojo osebnost, posebno v pogledu karakterja in strokovne us!po- 72 sobljenosti (osvajanje sodoibnih pedagoških metod dela). Uspeh ali neuspeh kake akcije, ki jo nekdo vodi, je namreč v velild meri odvisen od njegove osebnosti. Na drugi str,ani pa se moramo zavedáti, da nikakor še ni dovolj,če le pravilno prenašamo sodobne zdravstvene ideje, ne, razširjati jih moramo z znanjem, razumom in srcem, z zanosom in ljubeznijo, v svesti si, da k uspehu prispevajo tudi čustvene prvine. In ne samo to! Socialisnična država ne more dopustiti, da bi delovni človek trpel, prizadet 'Od boleZlni in nesreč, nezmožen za delo ter socialno in ,ekonomsko ogrožen, ker strokovni kader morda ne izpolnjuje svojih dolžnosti dovolj vestno in natančno. Prvi poizkus 'Oziromatežnj.a zdravstvenega kadra p'Okoordiniranem de'lu s prosveto lin množičnimi organiz'acijami v preteklem letu daj,e v 28 občinah ljUlbljanSlkegaokraja pribHžno takole sHko in :r:ezultate: Najosnovnejša in zdravstveni slu~bi najb:ližja je oTganizacija Ridečegakriža, ki je v letu 1957 preko svoje zdravstvenoprosvetne komisije organizirala 39 zdravstvenopTosvetnlih teč,ajev za vaška dekleta (37 zunanjih .tečajev in 2 internatska) ter v zvezi s sindikati II tečajev za žensko delavsk'O mladino v tovamah. Preko komisij za pomladek RK 'pa je po šolah blilo v 28 občinah 29 tečajev za prvo pomoč, 15 teoajev higienskega minimum a [n 2 tečaja za nego dojen:čka ter 7 tečajev ,za nego bolnika v domalČi ·osk,ribi.Roleg tega j.e RK razvijal pestro zdravsivenovzgojno dejavnost pre.lw komisij za bO!Tboprotli tuberkulozi, preko komisij za male asanacije, za krvodajalstvo, in to predvsem s sodelovanjem zdravstvenega kadra pti 260 zdr,avstvenli:hpredavanjih. Samo pri tečajih je sodelovalo 14 zdravnikov in 19 medidnskih sester. PoJeg tega je Okrajni 'Odbor Rdečega križa pTirejal seminarje za vodilne funkcionarje RK in za predavatelje v tečajih ženske vaške m.ladine in v pomladku RK. Po'šolsko izobraževanje, ki ga organlizira prosveta za moško in žensko mladino, in to v dvoletnih kmet'ijsko-jgospodinjskih šolah, vk.ljučuje v svojem programu 20 ur pcredavanj iz higiene inasanaclije vasi. 'Takih kmetijsko gospo- dinjskih šol je bilo lani 35 .(30 za prvi 'in 5 za drugi ,[etnik), za 780 ml.adlincev (350 m in 430 ž) v 20 občinah. Pri zdravstvenem programu je s :p:redavandi sodelovalo 7 zdravnikov, 3 med. sestre in 1 zolbotehnica, in to ll?;8 zdravstvenih domov, medtem ko je v drugih ,občinah priskočil na pomoč prosvetni kadeT. Ljudska univerza je priredHa 77 zdravstven'ih .predavanj in 6 šol z,a starše. Predavalo je 12 zdravnikov po 2 mi, iJn to 10 iz zdravstvenih domov, 2 pa iz centralnih ustanov okraj a Ljubldana. Spričo zel'Oobsežncega zdravstvenovzgoj- nega p!Tograma iz prav vseh podl'O'čijzdravstvene zaš'čite družine [n delavstva in glede na veliko pripravljenost Ljudske univerze, da olr'ganizira rarzne tečaje, semmarje, cikluse predavanj in Tazna samosrtojna (zaključena, :posamezna, vse- binsko zaokrožena) predavanja, nlme' ter še rposelbna predavanja pn raznih občinah in vaseh, je udeležba zdravstvenega kadra odločno premajhna. Ljudska univerza iima v sv'Ojemprogramu, da o.rganiziJraobravnavanje posebne proble- matike posameznih k'rajev pod naslovom »za boljše zdravje našega kraja«, toda hrez pomoči zdravstvenega kadra, zdravstvenih domoly in rp1ostaj,brez pomoči zdr,av11Jikov,patronažnih S€steTin babic ne bo mogoče uspešno uresničiiti to ,lepo zamisel in plodonosno dedavnost. LetoŠll.je leto ima v progra~u šole za sta,rše v 3 občinah teTOTganizacijo lTazn~hgosrpodinjskih, šivi'ljskih in krojnih tečajev, dalje tečajev o zdravi prehrani, o higiensko-tehnicnti zaščiti itd. Če omenim še Okraj ni zavod za napredek gospodinjstva, ki ima v pro- gramu gaspodiinjskih tečaáev po 10 ur ~dravstvenih predavanj iz higiene in zdravstvene zaščli,tematere in otroka, se nam za 4:2gospodinj'skih tečajev zdi, 73 da je za uspešno sodelovanje vse premalo troje zdravnikov in 7 medecinskih sester iz 6 zdravstvenih domov. Mislim, da bi pri dopolnilni vzgoji deklet bilo priporočljivo spremeniti program v toliko, da dekleta v dveh tletnikih absolvirajo vse tečaje, in to htigi- enski minimum, nego in prehrano dojenčka, hígieno oblačil za noseče žene in dojenčke, praktlični tečaj o zdravi prehrani s hranoslovjem in .tečaj za nego bolnika v domači oskrbi. Posledn,ii tečaj najbí se razširil tudi še na ti:ste žene, ki imajo v družini kroničnega bolnika. Tako bi lahko vse patronažne sestre svoje znanje, obnovljeno ali prídobljeno še v raznih podiplomskih tečajih, prenesle tudi med dekleta, to je med svoje bodoče pomočnice in signalizatorke nezdravih pojavov na vasi. Za delavstvo - in to predvsem za higiensko ...tehnično zaščito (HTZ) delav- cev v tovarnah - skrbi tudi Zavod za socialno zavarovanje (ZSZ) preko odbora za preventivno medicino in preko komisíj za HTZ v 8 podružnicah okraja. V 63 seminarjih je po podjet jih zajel 3000 prvih delavcev, mojstrov in tehl).ikov ter 'člane komisij HTZ v podjet jih, organizi:ml je 167 filmskih pre!dstav s 700 filmi in príredil 3 poučne ekskurzij e vamostnih tehnikov. Da bi se člani delavskih svetov čimbolj posvetili vprašanju glede prepre- čevanja in omejevanja nesreč v tovarnah, jim je ZSZ razposlal 4000 pisem in 10000 plakatov. Organiziral je tudi kot pomoč zdravstvenim domovom s slabo zobozdravstveno službo zobozdravstveno akcijo v 3 občinah za 960 predšolskih inšolskih otrok. Preko svojih podru~nic je ZSZ sodeloval zzdravstvom, sani- tamo in delovno inšpekcijo okraja iiJnobčin. Zdravstveni kader 47 pereventivno-zdravstvenih ustanov v okraju Ljub- ljana je sodeloval pri zdravstveni vzgoji z individualno vzgojo tistih varovan- cev, ki so pod zdraV'stvenim nadzorstvom teh ustanov. Tu gre za 6 proračunskih centralnih ustanov (Okrajna higienska postaja, Centralnii otroški dilspanzer, Centralniženski dispamzer, Centralna šolska poliklinika, Antituberkulozni cen- ter, Ambulanta za prvo pomoč na postaji), za 11 ustanov s samostojnim finan- siranjem (Poliklinika, Zobna poliklinika, Dečji dom, MateriJnski dom, Mestna porodnišnica, Mladinska okrevališča Rakitna, Podljubelj in Šentvid pri Stični, za Dečje okrevališče Šiljevica in Kratljevica ter Mestna dezlinfekcija in dezin- sekcija), 2 občinski ustanovi: Reševalna postaja in Zdravstvene menze in za 17 zdravstvenlli domov in 11 zdravstvenih postaj , ki so osnovne organizacijske enote v zdravstveni službi komune. Razen individualnega zdravstvenovzgojnega dela je biIb v t'eh ustanov ah, posebno v Mater;inskem domu in Dečjem domu 360 predavanj, ,ki 80 jih imele zdravnice, medicinske sestre in Ibablice.Vse te ustanove so skupno z zdravstveinim kadrom tajništva za zdravstvo OLO Ljubljana in Okrajne higienske postaje organizirale, še več pa sodeIavale same z nad 1100 predavanji, in to po svojih zdravniklilh, medicinskiih sestrah in babicah. Podrobnejšo ana1izo o številu raznih tečajev, semina;rjev ,in predavanj je podalo 'Dajništvo za zdravstivo okraja Ljubljana medicimskilm sestram na zadnji konferenci ter obenem prikazalo tudi prispevke, s katerimi 800 posamez~ niki od zdravstvene,ga kadra sodelovali prli rarznih knjigah zdravstvene vsebine, brošurah, puJblikacijah, radijskih reportažah litd. Pri tem 80 sodelovali vsi vo- dilni zdravstveni delavci centraInih ustanov, posebno Okraj ne hígieTISkepo;staje, Centralnega ženskega dispanzerjain Cenlralnega otroškega dispanzerja in 3 zdravniki občinskih zdravstvenih domov. Omeniti moramše, da razpolagajo okraj ne ustanove, množične organizacije in občine s 5 kinoprojektorji z ozvoče- nimi filmi, z 11 diaprojektorji z diafilmi, s flanelogrami, diapozitivi in sllkami 74 ter l'a,znilmi pripomočki za praktične vaje p~i tečajih za nego in prehrano dojenčka ter nego bolnika v domači oskrbi. Tajništvo za zdravstvo razpolaga II natančnámi z,adevnimi podatki in SQ vsa ta s['edstva predavateljskemu kadrru na razpolago,. če se le potrudi, da pride do njih. Pri zdravstvenovz:gojni dejavnosti se je ~dravstvenim domovom nudila pomoč na eni strani z individualno instruktažo, na druglil strani !pa tudi z organizacijo zdravstvenih akcij. Tako na primer je blila zdravstvena akcija organizirana v Ambrusu. SodelovaH so: Višja šola za medicinske sest,re (VŠMS) s 24 absolventkami in 1 inštruktorjem, Higienski inštitut medicinske fakultete, Centra:lni higienski zavod in Okraj na higienska postaja Ljubljana. Akcija sama je imela več namenov, to je poleg pomoči prehivalcem še pomoč zdravstve- nemu domu in občini glede perlustracije terena v socialno-zdravstvenem in ekonomskem pogledu, na drugi strani pa instruktažo aibsoilventk VŠMS za polivalentno patronažno dejavnost. Ta akcija ješe ,čvrsiteje približala zdrav- stveno službo občini in občino prebivalstvu tistega kraja. Drugi primer t,akega sodelovanja med tajnlištvom za zdravstvo, zdrav- stvenim domam in občino Grosuplje je billo organizP.ranje ankete o socialno- ekonomskem in zdravsítvenem stanju delavstva ter delovnih pogojev v tovarni »Motvoz« v Grosupljem. Pri izvedbi in analizi ankete so sodelovali tudi VŠMS (10študentk in 1 inštruktor), Okrajna higienska post'aja, Higienski inštittut medicinske fakultete in Centralnii higienski zavod. Analiza celotille ankete je bila podana tovarni, zdravstvenemu domu Grosuplje, Zavodu za socialno zava- rov,anje, zdravstvenim organom družbehega upravljanja, Okrajnemu sindi- kalnemu svetu, Centralnemu higienskemu zavodu, torej vsem ti&tim, ki jim je do tega, da se delavstvu izboljšajo delovni pogoji. Od zdravstvenega kadra je v razne odbnre množičnih organizacij in društev in v organe družibenega upravljanja vključenih 106 zdravstvenih dela:vcev - višjih, srednjih in nižjih. Največ jih je v odboru RK. Od 43 patronažnih sester v 28 občinahjih je aktivnih oziroma v delo množičnih organizacij vključenih 25, to je 58%. Množične organizacije ~~norgani: družbenega upravljanja 'pa upmvičeno pričakujejo od zdravstvenega kadra še večjega sodelovanja. Končno ne moremo govor!iti o zdravstvenovzgojni de:javnosti v komuni, ne da bi omenili važnozdravs,tvenovzgojno dej,avnost patronažnih sester in terenskih babic, uslužbenih po zdravstvenih domovih in postajah. Od 94 babic je 86 zaposlenih na terenu, 8 pa v centralnih ustanovah (3 v Materinskem domu in 5 v CDŽ). Na eno terensko babico odpade priibHžno 3000 preibivalcev in povprečno 75km2 okoliša). Babice pripravljajo noseče žene na !porod,poučujejo jih o prehrani in hligieni v nosečno&ti itd. Vendar zajame to delo samo 58% nosečih žena v okraju. Boljše je· stanje pri zdravstveni vzgoji in negi otročnk, saj jih babka obi:ščepovprečno 6-krat, kar je za 6-dnevno dobo po porodu v porodnišnici in spričo velikega števi:la žena, ki rodijo v zavodu, in ostalih, ki rodiao doma, kar lep uspeh. Lepaštevilo patronažnih obiskov 80000 pri vseh ženah in materah (povprečno 920 na eno babko letno) pomeni prav toliJko nasvetov za zdravo živlljenje in pravilno nego in vzgojo. Žal, da se kvalliteta dela ne more vr,ednotiti po številu obiskov. Nedvomno pa je, da se pod vplivom zdravstvene vzgoje prej a1i slej mora znižatištevi!o prezgodnjih porodov, število mrtvo- rojenih otrok itd. Omeniti moramo tudi, da je 36% babic st.arih nad 50 let in da službe v hribovitih krajih ne morejo vršiti v redu. G1ede na važnost 75 zd1',avstvenovzgojnega dela babic je občinam, mnogo do tega, da si babice pri- dobe dopolnilno vzgojo v preventivni dejavnosti, zato tudi rade prispevajo finančna sredstva za enomesečne dopolnilne tečaje babic. Od 1eta 1954-1957 je pridobilo to dopolnilno vzgojo 33 babic aH 39% vseh terenskih babic. V našem okraju v vseh 28 občinah S1tanjepatronažn,e službe medicinskih sester ni zadovoljivo, prav tako tudi ne razmeščanje tega kadra in pa skrb za razvoj te veje preventivne dejavnosti, od katere je v toJiki meri odvisen uspeh zdravstvenovzgojnega dela. Od 149 medicinskih sester jlih v 28 zdrav- stvenih domovih lin postajah dela le 67 ali 45%, medtem ko je pri deJu v 29 centralnih zdravstvenih ustanovah zaposlenih 69, t. j. 46% medicinskih sester, v obratnih ambulantah (teh je 16 v okraju Ljubljana) pa 13 medicinskih sester alli 9%. Od 67 medicinskih sester, ki delajn v zdraV'stvenih domovih in postajah, aih je pri nOltranjem delu kar 22, in sice'r 14 glavnlih !Sester in 18 ambuíJ.antnih, samo 45 pa v patrona'Ži, in to 22 v 8 lj1ubljanskih oib:činahin 21 v oko}i;ških občinah, 2 pa v centralnih ustanov ah. Od teh je 25 sester 80 % delovnega čaisa zapO'slenih na terenu (osta!li 'čas v posvetovalnicah za matere in otroke), 20 sester pa je na terenu zaposlenm polovioo delovnega ,časa. 'DoISOsestre izven ljubljanskih občin, ki po!leg patronaže opravljajo vse ostalo notranje delo v ustanovi, ponekod pa tudi v ambulanti. Patronažna služba medicinskih sester je ob teh pngojih zadovoljiva v ljub- ljanskih IQIbčinah,ikjer sa abiski dosegli število ca. 30 000 (22 patranažn!ih sester), medtem ko p,ri patronažnih sestrah izven ljubljanskih občinštev]lo obliskov na 1patronažno ses,tro ne znaša več kat 300 'letna, vse to, kot sem omenila, pa zaradi tega, ker sn medicinske sestre zapaslene prvenstvena pri notranjem delu v ustanovi. Okrog 30000 hi:šnih obiskov v Ljubljani in okrog 8000 obiskov v 20 abčinah izven Ljulbljane, in to brez obiskov pat'ronažne službe Antitulberkuloznega centra, in sker pri individualnli zdtravstveni vZ1goji,pomenri lahko velik uspeh, vend ar nas glede na nizki odstotek zajetih dru~in ne more zadovoljiti. V 6 občinah (Stari trg, Borovnica, Ribnica, Doibrepoljel, Velike Lašče, hančna gorica) nimamo patronažne medicinske sestre. V teh občinah o kaki zaščiti matere .in otroka ne IDmemo govoriti, ker nimamo povsod organizi:ranlih niti rednih posvetovalnic za noseče žene, matere in otroke. Če računamo, da žlivi v okraju Ljuhljana ca. 330000 prebivalcev, potem odpade na eno patro- nažno medicin:sko sestro 7000 preibivalcev, kar je za dobro polivalentnO' patro- nažno službo odločno preveč. Če hočemo v tej službi govoriti O'uspehih, tedaj na 1 patronažno medicinsko sestro ne sme priti več kot 300-400 družin ozi,roma 1500-2000 prebivalcev. To se 'pravi, da bi v teh 28 občinah bilo potrebno namestiti V'sajše 50 patrona'Žnih sester. Dotok medidnlskih sester v patronažni službli je slab, in to na eni strani verjetno zaradi dejavnosti, ki spričo današnje situacije zahteva od dorbre patronažne sestre ogromnega napora, požrtvovalnosti i.n zdržnosti, na drugi strani pa večk'r,at tudi zato, ker nekaterii, vodilni zdrav- stveni delavci zdl'avstverrih domov in post aj v komunah posvečajo tej dejav- nosti prema10 pozornosti in je ne upoštevajo dovolj. Če poddanašnjimi pogoji glede na [ljezadostno zdravs.tveno prosvatljenost ljudi damo patl'onažni ISlužbi prioriteto, hi rezerve sester imeliše v ambulantah, centralnih okrajnih usta- novah, ki zaposlujejo 69 medicin:slkih sester, od teh samo PoHklinika v svojih specialističnih ambulantah 29. 76 Zaradi premajhnega števila patronažnih medicinskih sester njihovo delo izgublja prakt,ično vrednost, ponekod pa postaja preveč simbolično. Če torej računamo, da imamo v vseh 28 obči:nah le 43 patronažnih sester in 6 sester za patronažo pri tuberkulozn!i.h bolnikih iz Antituberkuloznega centra, nam je jasn'O,da njihorva dejavnost ne doseže vsake vasi, vsakega naselja, kaj šele vsako družino. Večje občine sicer ,štipea1dira:jonekaj medicinskih sester, a to je spričo veli'kih potreb vse premalo. Zato ,štipendira Tajništvo za zdravstvo okraj a Ljubljana 17 medicinskih sester, od teh nekaj tudi za patronažno službo. Ker patronažna služba zaradi nezadostnega števila medicinskih sester ne zmore sama niti najosnovnejših nalog vzdravstveni vzgoji ljudstva, pričakuje se pa 'Odpatronažne sestre, da na svojem teritoriju sis,tematično ohravnava vse standardne sociallno-ekonomske in zdravstvene podatke o družinli, a nosečih ženah, dojenčkih, malih, predšolskih in šolskih otrocrh, otrocih padlih borcev, sirotah brez st.ar.šev, tuberkuloznih bolnikih, soda1no in zdravstveno ogroženih alkoholikih, nadalje, da ima pod nadzorstvom vsaj najholj nesani:raniedružine, zato je spričo vsega tega nujno potrehno, da si paitronažne sestre poiščejo sodelavce v ahsolventkah tečajev za žensko vaško mladino in med ostalimi aktivisti RK. Mogoče blipatronažne sestre ponekold imele pri delu ve,čdeuspehe, če bi jim oddelki zdra'V'stIVenihdomov in di:spanzerjev nudiili izdatnejšo pomoč inče bi sodelovanje z bahicami in aktivLsti množičnih organizacij hilo boljše. Verno pa, da vsi otroški dispan1zerji niti ne morejo spremljati obolevnost in smrtnost 6trok. Pošten'Oin prav je, da se tega zavedamo in da ,to priznamo. Brez dvoma pa ho holje organizirano zdra'V'StvenovzgojnodeO.o,zaSI1fovanona izvajanju praktičnih nal'Og - če že ne teme1jito individualno delo, pa vsaj preko tečajev s skupino ljudi, ob boljšem sodelovanju s pr'Osveto, komunal'O, sindikati tel' vsemi drugimi množičnimi 'Organizacijami in drUiŠ,tvi,nemara tudi holj koordinirano v k'Omi:sijarhza izvenšolsko izohraževanje v komunah - prav gotov'Odvignilo ugled zdravstvenih delavcev in si med Iljudmi pridobilo simpatije. Brez sodelovanja vse skupnosti in posameznika ne ho uspeha. Centralni higienski zavod se pospešeno ukvarja z metodiko zdravstvenega prosve,tljevanja, proučuje z Glavnim odborom R:dečega križa vprašanja glede nadaljnje vsebine dela,študira metode za zdravstveni napredek ljudstva in vse to posreduje tajni:štvu za zdravstvo, tajnlištvo pa neposredno aH preko Okrajne higienske postaje prenaša vse te rzkušnje in prip'Oročila brez dajanja nekih shem in šablon zdravstverrim domovom in p'Ostajam in vsem ostalim zdravsitvenim us,tanovam. Vse t'Oprizadevanje mora preko O'zkegaokvira vsak- danje dejavnosti, ker edino zdravstrvena vzgoja spreminja navade, razvade, stališča in obnašanje ljudi, zato ravno je zdravstvena vzgoja eden 'Odfaktorjev, ki mora vplivati in tudi bo vplival na zboljšanje ljudskega zdravja. Vse to je mogoče doseči z načrtno organizacijo, medsebojnim kombiniranjem in vztrajnim, ne pa zg'Olj kampanjskim delom vseh navedenih faktorjev. Zato je potrebno, da zdravs,tvena vzgoja zavzarne mesto, ki ji pripada kot prvi in najvažnej.ši funkciji vseh zdravstv'enih ustanov in tudi zdravstvenih delavcev samih. Če bomo z delom nadaljevali v tej smeTÍ in na ta način, potem pač ne bo problem, kako p'I'idobitiisodelavce, ma'terialnia sredstva in pomoč oblast- venih organov. Tudi ne ho težko pric10hiti za aktivno sodelovanje k'Olektive in sploh ljudstvo, ki sn mu t'e akcije namenjene. Ob koncu bi še omenila, da zaradi nezadostne evidenčne in statistiČlle slu~be ni analizirana vsa zdravstvenovzgojna dejaV1IlIOst.Okraj na higienska 77 pastaja je zadolžila v posamezni!h 9bčinah 6 zdl'avnika~, 10 medicinskih sester in 1 balničarka, v _ostalih 11 zdravstvenih damavih in pastajah pa :blibilo patrebna paiskati zdravstvenega delavca, kibi prvenstvena skI1bel za dobro evidenco in vzajemna sadela'Vanje. Kančna bi pripamnila, cla v tem paročilu nisem magla podati prav vso tematiko, ki se obravnava v zdravstvenli službi in v adborih mnažičnih arga- nizacij. Vendar pa sem trdno prepričana, da bOlstetudi poslej in še z večjo vnemn nadalj.evale s poučevanjem in uresničevanjem zdravstvene vzgoje pri svajem vsakdanjem delu in da jo ,boste prapagirale v tej obliki pri vseh zdra:vstvenih, prasvetnih in drugih delavcih. Ob tem razmišljanju, ki temelji na izkušnjah vadite,ljev zdravstvenavzgaj- nega dela pri na:s in je v Il1ljemvsaj delama nakazan tudi cihj naše socialistične zdravstvene paUtike, zaključujem z željo, da moja izvajanja vsestransko da- palni diskusija. zaprtega tipa prtega tipa so 'ibist,venn je patre:ibno,da Ulpašte- živjenjskimi navadami, ;ljTO, kar je vse v veliki začenja že pri vratih in. pa sreča. Zakaj? Ker- je ustvar- Zdravstvena V: Pagoji za zdTavstvl drugačni ad teh pogaje' varno nekatera dejstva: 1. V teh zavadih J z različnamiselnnstjo, : meri zrcalo sacia1nihré 2. Duševna sfera b, Lradlisvojega zdravstve- nega stanja pri;siljen i~ Jdu, je specifično spre- menjena glede nazdrav~cvcu. ±,.• v~ ••~u., ••• "' o __ leg tega pa je čustveno prizadet, ker je odtrgan ad Uste življenjske sredine, kat,eri pripada in zaradi katere ga težijo skrbi in bolečina lnčitve. V novem okolju, ta je v zdravstvenem zavodu, pa pagostn ne najde režima, ki bi upašteval njegnvo razpoloženje in ga pamirjal v njegovih dvamih. 3. Tudi prezasedennst teh zavodnv vpliva na dnlbo bivanja v njih in na mnžnosti zdravstvenavzgnjnega dela. Vendar imajo ti zdr,avstveni zavodli neko zela ugodno lastnost, da se namreč v njih zibirajn ljudje s saradnimi zdravstve- nimi problemi. Navedena dejstva zahtevajo ad nas, da dobrn naš,tudiramo prngr.am zdrav- stvene vzgnje. Ta prngram naj obsega predmete, ki sn balniku resnična v knrist, tarej stvari, ki zadevajo njegav sedanji zdravstveni problem. Razjasnitev bnlniknvega problema samega, način zdravljenja, zlasti pa obrazlažitev dalž- nosti, ki jih ima balnik glede na patek zdravljenja, naj hi biľa težišče našega programa. Nujnn pa je v naš pragram ireba vnesti tudi nsnoVeosebne higiene, vend ar samo tnlika, knl'ikar se oselbna higiena ibolnika v tem zavndu dejanska izvaja. Brez dvnma se mara zdravstvennvzgnjni program zavada izvajati siste~ matična in sta1na, če hn,čemn zagntoviti uspeh. Pravzaprav se zdravstvena vzgojq te vrste tisti asebli, s katern se v zavodu pacient najprej 78 postaja je zado1žila v po: in 1 bolničarko, v .ostal potrebno poiskati zdraV.'! evidenco in vzajemno so Končno bi pripomni tematiko, ki se obravna, nizacij. Vendar pa sem vnemo nadalj,evale s po' svojem vsakdanjem del zdra.vstvenih, prosvetnih Ob tem razmišljanju nega dela pri nas in jev zdravstvene politike, za] polni diskusija. 10 medicinskih sester 1 pos,tajah pa bli:bilo ;veno skrbel za dobro 10gla p'Odati prav vso borih množičnih orga- li p'Oslej inše z večjo :dravstvene vzgoje pri v tej obliki pri vseh ,ljev zdravstvenovzgoj- i dlj naŠe socialis,tične ~janja vsestransko do~ Zdravstvena vzgoja V ustanovah zaprtega tipa Med. s. Mara Ber,č[lč Pog'Oji za zdravstvenovzgojn'O delo v ustanovi zaprtega tipa so 'bist,veno druga:čni od teh pogojev drugod. Glede na njih iznačaj je potrebno, da Ulpošte- varno nekatera dejstva: 1. V teh zavodih se zbirajo ljudje z različnimi živjenjskimi navadami, z raz;]ično miselnostj'O, značajem, vzgojoin osebno kultl+fo, kar je vse v veliki meri zrcalo socialnih razmer, iz katerih prihajajo. 2. Duševna sJera bolnika ozimma čl'Oyeka,ki je zaradii svojega zdravstve- nega stanja pdsiljen iskati zdravstveno pomoč v zavodu, je specuično spre- menjena glede na zdravstveni problem, ki ga Itare. Poleg tega pa je čustven'O prizadet, ker je odtrgan od tiste življenjske sredine, kat,eri pripa:da in zaradi katere ga težijo skrbi in bolečina ločitve. V novem 'Okolju,to je v'Zidravstvenerrt zavodu, pa pogosto ne najde režima, ki bi upošteval njegovo razpoloženje in ga pomirjal v njegovih dvomih. 3. Tudi prezasedenost teh zavodov vpliva na dobo hivanja v njih in na možnosti zdravstvenovzgojnega dela. Vendar imajo ti zdr,avstveni zavodli neko zelo ugodno lastnost, da se namreč v njih zhlrajo ljudje s sorodnimi zdravstve- nimi problemi. Navedena dejstva zahtevajo od nas, da dobro našitudiramo program zdrav- stvene vzgoje. Ta program naj 'Ohsega predmete, ki so ibolniku resnično v korist, itorej stvari, ki zadevajo njegov sedanji zdravstveni problem. Razjasnitev bolnikovega problema samega, način zdravljenja, zlasti pa obrazložitev dolž- nnsti, ki jih jma bolnik glede na patek z;:dravljenja, naj bi bil'a težišče našega programa. Nujno pa je v naš program ireba vnesti tudi osnoVeosehne higiene, vend ar samo toliko, kol'ikor se osebna hi-giena hoilnika v tem zavodu dejansko izvaja. Brez dvoma se mocrazdravstvenovzgojni program zavoda izvajati siste~ matično in stamo, če hOlčemozagotoviti uspeh. Pravzaprav se zdravstvena vzgoja, ,te vrste začenja že pri vratih in p'O tisti osebli, s katero se v zavodu pacient najprej sre-ča. Zakaj? Ker je 'Ustvar- 78 janje dobrega počutja in zaupanja osnovní pogoj, da je odrasel !Č1Čimuspešnejše zdr:avljenje pač sle- hernemu zdravniku do tesnega tovrst!llega sodelovanja in da mu bosta path)- nažna sestra in socialni delavec prav gotovo dobrodo'š1a sodelavca. V zadnjih desetletjlih se je v svetu izolbHkova[a mediko-socialna slulŽha. Ta služba se 'razvija in je dosegla v posameznih de'želah lep razvoj. Ob vzpo- stavljanju te dejavnosti si pri nas lahko nekoliko pomagamo tudi z njlihovimi izkušnjami, zlasti z onimi, ki naj pomagajo Iilzboljšatimetode dela. Ko omenjam soclialnomedicinski oddelek kot enoto zdravstvenega doma, naj se oddelka samega dotaknem z več vid1kov. Organizacija socia:lnomed~cinsk~a oddelka Socialnomedicinski odde'lek naj bo samostojna sÍ'rokovnaenota zdravstve- nega doma, tako na primer splošna ambulanta ,ali pa zobozdravstvena ambu- lan ta. Podrejen naj bi bil neposredno upravniku zdravs1tvenega doma, vodila naj bi ga pa izkušena medicinska sesltra. Prizadevati si moramo, da bo oddelek obravnavan tako, kot SQ druge enote zdravstvenega doma, torej kot Hujno potreben oddelek, ki mu upravno in družbeno upraviljanje nudi za dobro funkcioniranje vso ustrezno !podporo. Ma'terialni pogoji štejejo med osnovna vprašanj,a oddelka. Od socialnomedicl1nskega oddelka smejo z enako pravico zahtevati pomoč vsi oddelki zdravstvenega doma, kadarkali je' potrebno, da Se balje seznanijo s socialnim in higienskim okoljem svojih balnikov aziroma varavancev, kratko malo, kadar je to pogoj za UJSpešnodel0, 1lorej za ohranliitev in akrepitev njihavega zdravja. 85 Vsebina dela sociah!omedicinskega, oddelka V prizadevanju, da se zdravstvena služhačimbolj približa ljudem, je 80- cialnomedicinskli oddelek tisti, ki je ldudem rnajbližji in kamor se ljudje radi zatekajo. Vsaka dobro urejena služba pa mora imeti pred očmi točen cňlj svoje dejavnosti. Kakšna je dejavnost sociwlrnomedicinskega oddélka? Ema izmed nje:govlihdejavnosti je proučevanje zdravstvenega, socialnega in ekonomskega stanja prebivalstva. Dalje mora proUJčevati socialno in zdravstveno okolje holnika oziroma varovanca, posameznika in drUlžine. Mooim, da mora biti rpoudarek na družlini, osnovni celici družbe. Zbira podatke o zid,ravstvenem,stanju pr~bivalstva in o socialno eKonomskih razmerah IlJapodročju zdravstvenega doma, jih ,ana1izira in rezultate posreduje ustreznim oddelkom tel' vodstvu zdravstvenega doma. O vseh mnrebitnih po- segih, o predvidenih akcijah in izvedenih ukrepih sproti obvešča vodstvo zdravstvenega doma in 'prizadeto enoto. Nadalje rposreduje rposameznikom nasvete in potrebno pomoč za reševanje socialnm,Ln zdravstvenih problemov. Smotrno izvaja individualno zdravstverno vzgojo, kot jo nakazujejo zdrav- stvene razmere varovancev. Razvija čirnboljšo polivalentno službo patmnažnih medicinskih sester. Vodit razvidno dokumentacijo vse oddelkove dejavnosti. Tu se teh nalog dotikam in jih nakazujem samo z náčelnlih vidilkov, določ- neje opredditi pa jih mora oddelek samo V sestav socialnomed~cinskega oddelka štejejo patronažne medicinske sestre, socialni delavec in babice. Po potrebi pa se odddelk dopolni še z drugimi strokovnj aki. Delitev dela med patrO'najžnomedicinskO' sestrO' in socialnli'm delavcem na socialnomedicinskem oddellku Tudi to je v naši tematikieno izmed osnovnih vprašanj. Socialnli delavec se je kot nov sodelavec zdravnika in medicinske sestre v zdravstvu pojaolLI šele v novejšem času. Zato njegovo delo danes niti še nima prave tradlicije. Tako mnogi še danes pojmujejo funkcijo tega poklica kot socialno de,jav- nost, ki naj bi se izživljala zgolj v razdeljevanju podpor in iskanju stanovanj. Toda delo socialnega delavca ni samo v tem, da nudiL individualno pomoč onemu, ki je že v stiski in ki pomoč že potrebuje. Dajarnje pomoči onemu, ki je že v stiski in z družbo v konfliktu, je le erua stran socialnega dela, je zgolj kurativno délo. Toda nič manj važna na!loga je mobilizadija družbe na čimširš!ih področjih in v rprizadevanju, da do kakršnihkoli konfli!ktov in težkih situacij sploh ne pride. To pa je preventivno delo. Preventivno deluje socialni delavec preko večjih družbenih skupin tako, da s svojim delom skuš,a mobillt- ZÍrati čim širše plasti družbe za dobro in demokratično ;res tovariško in vz,a- jemno sodelovanje. Delati pa mora prli vsem tem tudiindividualno. Kurativno, terapevtično deluj e socialni delavec, ko nudi pomoč po:samezniku ali tudi celi skupini ljudlL Njegova naloga je, da odikriva iJnproučuje prohlematiko terena. Socialni delavec je oseba, ki je usposobljen predvsem z ruamenom, da pro- učude, ocenjuje in pomaga reševati problematiko med ljudmi, če so njih odnosi v nasprotju z normalno družbeno ureditvijo. Če gledamo s tega vidika, ho delo sodia'lnega deJavca, to je njego'Vo sodelovanje z medicinsko ses,tro in zdravnikom na sodalnomedicins'kemoddelku 86 lahka, saj ba njihov skupni cliljdelati z ljudmi in za ljudi. To .paudarjam zaradi tega, ker sta delitev dela in skupna dejavnost na tem 'Oddelku nujno patrebna, saj ma:mta delati medicinska ses,tra in socialni delavec kar se da složna,če naj bo njiju delo res uspešna. Obravnavanje primerav na oc1d~1kubi marala biti v vseh težjlih primerih teamsko. Sodelavala naj hi vrsta strakavnjakov in sodelavcev, pač vseh tistih, ki sa v danem primeru potrebni. Posamezna podračja :sa namreč taka obsežna, da jim v celati nikakar ne mare bit~ kos en sam člavek. Zata bolj zamatane primere težka rešuje posameznik, največkrat pa jih niti ne mare. Razen tega dasežema s skupnim abravnavanjem paSiameznih primerav neprimerna boljše uspehe, strokavni lSadelavciv teamu pa se vzajemno lizpopolnjujeja. Kda pa naj ba <Č1anteama? Menim, da sodijo' v ta delovna iskupina med.i- cinske sestre, sacialni delavec, zdravniki, skra:tka vsi tisti, ki lahko prapamareja k baljši rešitvi pasameznega prlimera, hrezpogajna pa predstavnik tiste strake, ki v njena podračje prvenstvena spada ahravnavanje prizadetega varovanca. . Kje imata socialni delavec in medicinska sestra skupno področje? Pri skupnem delu socialnega delavoa in medicinske sestre na sacialna- medicinskem oddelku nastane vprašanje, kje na tem padročju je njuna dejav-' nast skupna, kje se pa razhaja. Mlislim,da se ta dva profila terenske@a delavca s,rečujeta na vsakem .karaku, da gre njuno delo t,esna vštric in da se vzajemno dapalnjujeta. Vendar se iz dnevne prakse ,Siamenujna paraja vprašanje, kaj ba delala medicínska sestra, kaj pa socialni delavec. Na splašna srno dejavnast ene'ga in drugega opisali že prej, vendar jo moramo prilkazati nekalika podrab- neje. Medicinska sestra dela 'Obvaravancu tam, kjecr sa manj,šiadstapi od zdravja, ozirama tam, kjer je odstopu od narmalnega stanja vzrok bolezen. Kjer gre pa za resnejše socialne pra:bleme in sa le-ti vzrak adstapu ad normalnega zdravstverrwga stanja, je pa,č !rujna potrebna pomoč scicialnega delavca, ki družina ,prevzame v skrb in sanacijo in se vedna znova vrača vanja, kakaT kali hi prišl0 do reéidive aH vsaj da zadevne nevarnasti. Medicinska sest,ra B,elati sanacije sacialnih primexov, kadar je vzrak soci- alnih prablemav bolezen, s pamačjo sacialnega del.avca pa nastapa, kadar sa socialni problemi tistíi, ki povzroča:ja halezen. Kadar pa gre za težave v saci- alnih odna.sih, jih v ana1izo in albdelava prepušča socialnemu delavcu. Kjer si ,socialni del'avecše ni utrl pat~ v družina v tistem absegu, kat je to uspela patranažni medicinski :sestri, ima sacialni delavec da neke meTe težji paložaj glede pristapa v družlina kakar medicinska sestra. Prav zata in ker ljudje v takih primerih iz psihalaških razlogov reagirajo na prav rrazlične načine, ,stapa socialni delavec v akcijo v kankretnem prlimeru, kadar je njegava poma'č patrebna in zaželena, pTeverntivna pa pireko medicinske sestre, ki oSlta'da asnavni delavec v splašno zdravstveni in saciaJni zaščitliHaveka. V konkretnem primeru ha sacialni delavec privedel prablem do sanacije in dal sugelstije za nadaljnja ohranitev stanja, oziromaza advrnitev recidlive. Dakler ba maral lSacialrridelavec reševati najbalj a:kutne primere na terenu, naj hi bila njegova dejavnast takšna, kat sma jo nakazali že prej. Prizadevati s'i maramo" da tudi na sacialnem ,pedagagike in še neika,terih družbenih ved. Vendar se lahko medsebojno dopolnjujeta. Idealno hi bilo, da bi govorlla v istem strokov:I1lemjeziku. Pol eg nakazanih nalog in primernih arganizacijskih obllik pa bi socialnomedicinski oddeleik imel še drugo nalogo. Služil naj hi namreč za urno bazo ikadrom iz vseh zdmvstvenih pod- ročij. Ravno tu bi lahko pokazali, ikako vnašati metode socialnomedidinskega dela v dnevn'O delo zdrav:s'tvenega kadra na katerem koli podr'Očju. Sodalnomedícinskí oddelek Zdravstvenega dom.a Bežígrad Do sedajsem 'OpisovalaIsocialnomediciinskeoddelke samo načelno. V praksi pa :sem delala na enem izmed taikih ,oddelkov, namreč v Zdravstvenem domu Beži!grad v LjubIj ani. Najprej hi rada prikazala Zdravstvenli dom Bežigrrad na splošno in nat'O šele njegov socialnomedlicinski oddelek. Zdravstveni dom Bežigrad je organiziran tak'O, kot nakazuje ta Zakon o zdravstvenih domovih. Natančneje pa notranja organizacij'O in posl'Ovanje zdravstvenih domov ureja poseben pravilnik. Strokovne enote zdrav5tvenega dom.a 50: Di:spanzer in posvetovalnlicaza žene z bahišk'O s'lužbo. Dispanzer in posvetovalnica za otroke in sodalnomedicin~ioddelek. Zdravstvena zaščita šolske mladine. Dejavnast protituberkulozne službe. Higiemska lin zdravstvenoprosvetna :služba. Obra-tna ambulanta. Splošna ambulanta. Zohozdravstvena amhulan ta. Uprava. Padročje Zdravs,tvenega dama Bežigrad obsega cel'Otna občino Bežigrad, ki šteje 19 066 prebivalcev. Struktma prrebivalcev nam daje takole sliko: 88 delavcev uslužbencev kmetov . obrtnik'Ov gospodinj otrok do 7 let šoloobveznih 'Otrok dijakov študentov upakaj encev ostalih poklicev Skupaj 5016 4000 600 196 1000 2420 1401 1413 600 2400 20 19066 Zdravstvenega dama ne mislim obravnavati šlLrše.Nekaliko pa se bam zadržala .ob sacialnamedicinskem addelku tega dama. Na tem oddelku delajo 4 medicinske ses,tre. Ena izmed njih je glavnla sestra zdravstve'nega dama. Tako delaja na terenu t,ri medicinske sest!re in tri bablice. Ene in druge si deHja teren na posebelj določena padročja. Paštevilu prebivakev pr1de na ena medicinska sestra ca. 6355 'prebivalcev. Glede na prablematika terena je ta zasedba majhna. Bežlilgrajski teren z;ajema namreč precejšnje števiJ.o sezonskih delavcev, ki niti nisa več v pravem pamenu sezanski delavci, ampalkstalna živijo v raznih barakah inl pamenija v terenskem delu enega najtežavnejših problemav. Osnavna de'javnast medicinske seistre na tem addelku ješe vedn'Odružina z dojenčkam, vendar se uveljavIjajo i:omziJtetežnje za palliv,alentnn služba v njlihavem delu. Paleg družin z dajenčki in malimi 'Otraki se tad pri svojem vsakdanjem delu srečuje z nizom socialnih problemav, ki jih maTa reševati že zaradi zaš'čiitezaupanih ji .otrok azirama zato, ker sa pasamezni prablemi taka nujni, da kat zdravstvena delavka pač ne more pre1ko njih. 1z mesečnih por'ačil medicinskih seste!r vidima, da sacialna dejavn.ost izpal- njuje skoraj palavica njihavega dela na terenu. Povsem razumljivo je, da medidnska sestra kat zdravstveni delavec ne bo šla mimo socialnih pr'Oblemav na svajem terenu, ampak jih ba štela za svaje dela in dalžnos!t. Spričo takšne situacije se vprašamo, aH taum, zasedba na oddelku tako številčno kakar tudi vsebinsko vnbče ustreza namenu gIede na težina in raz- nalikast terenskih problemav. 1z pridabIjenih lizkušenj in iz pastavljenih narm je kat na dlani, da je takšna zasedba premajhna. Nekih nače'lna i:odelanih norm dn danes nimamo. Za saciaUn'Omedkinski addelek Zdravstvenega dama Bežigrad pa srna jih z zdravstvenimi deIavcli pa- stavili. Pa teh normah sla predpisani tne obiski: 1. Obiski n'Osečnicdvakrat v času n.osečn.os,ti. 2. Obiski dajenčkav štii:rikrat v prvem letu življenja, in sicer v drugem, petem, osmem in dvanajstem mesecu. 3. Obiski otra k v drugem letu življenja trikrat letna, in sicer .ob prvem, ob paIdrugem in drugem letu starasti ter naprej da šolske dabe dvakrat letna. 4. Obiskišalskih 'Otr.okv prvem razredu dvakrat letno, in slicer 'Obzačetku in .ob kancu šolskega leta, vmes pa potrebi na opazo.rHa šale, prav taka na apazmil'O šole obisk ostatlihšalskih atrak. 5. Obiski rejenčkav vsak mesec in ta ne glede na starast. 6. Obiskli pri balnikih in starčkih pa patrebi. Ob sedanji zasedbi na socialnornedicinskem .oddelku in glede na števila preibivalcev pridej'O na ena medicinsko sestro dnevna trije aibiski, ki jlih apravi po načrtu. Sedanja zasedba je vsekakar ma'jhna in je le' izh.od v sili. Kalika pa naj bi oddelek imel sadalnih delavcev, bodo pokazale izkušnje. Vendar ba pri tem treba upoštevati nekatere okališč!ine, kat na primeTštevHa družin, absežnast terena, predvsem pa socialno patol'Ogij'Opadračja. Nekaj primerov iz prakse Primeri, ki sem jih obravnavala v rpraksi na s.ocialn.omedici!nskemaddelku Zdravstvenega dama Bežigrad, sa bili različni, tak'šni, k'Otjih prinaša vsakdanje življenje. Značilni zanje sa bJ.1isacialna agroženast, alkohaHzem in primer 89 slepegačlaverka, ki je po nekaj operativnih posegih spregledaI. Nekaj prli,.. mer'Ov sem obravnavala sama, nelkaj pa skup no z medicinskimi sestr,amlLVsi primeri so bili zanimivi, sicer pa dorkaj težklL Za ponazoritev naj opišem dva. Prvi primer I. I. I. 1. je star 30 let. Je asteničen tip z značiln!im ponašanjem sllepega Črloveka. Bil de slep 'že od TO'jstva.Izhaja liz kmečke družine, sta:rši so videli normalno in imeH enajst otrok. On, brat in sestra S'Oblili od r'Ojstva slepl. Njega SO'poslali v Zavod za slepo mladino. Od tod je ,prišel v Centralno ,šola za uglaševalee klavirjev v Zemuu\ kjer se je tega polkHcatudi izučLI.Po učni dobi se je vrnli,l v Ljubljan'O in bil za srkl,adiščnika v nekem podjetju. Poklic" za Ikaterega je bil usposobljen, mu na prinašal talik'O dohodlmv, da bi lahllw preživlja'l sebe in družino, ki 0'0 je medtem ustva:riI. Osnovni poklic mu je bil torej le pri- ložnostna zaposllirt;ev.Slep si je svojživi dan želel, da bi videI. Ker je večkrat slišaa, da slepe oči operirajo, se je obrrni'! na očesno kliniko v Ljubljani in prosil za opemcijo doma ali v inozemstvu. Oboje so mu adklonilli~ Naključje mu je po nerkih slučajnih srečanj'ih omog'Očilozdravljenje na očesni klilniki v Beogradu. Po treh operativnliJh posegih je spregledal. Srečen, da vidi in da se mu je izpolnila želja, se je vrnil v Ljubljano, češ da mu bo nadaljnje zdrav- ljenje pospešilo razvoj vida. Vendar v Ljubljani mli.naletel na razumevanje specialistične zdravstvene s,lužbe. Zavrrrjena prošnja za zdrravljenje, slaba zdravstvena pomoč, vrnJiJtevna prejšnje delovn'Omesto in kratek bolniški staž SrOpripomogli, da mu je vid začel pešati i,n je přetila nevarnost, da bo ponavno oslepel. Poleg tega, so nastopLle tudi materialne težave, s'aj je moral Vse stroške za svoje im spremljevalčevo potovanje v Beograd in nazaj no,sitir,samoRazen opisanliJht,ežav sl:>mO'čnovplivale na rrjegova psihično razpo}O'ženješe druge okoliščÍlle. Vse življenje je bil slep, zato je imel tudi svojevrstne predstave o ljudeh in življenju. Ko je spregledal, se je silno težko prHagodil oko1ju, ki. je bi,lo blhstveno drugačno, kot si ga je predstavljaI. Že samo to, da je moral na novo spoznavati ljudi, predmete in o\kO'lico,je bilo tako težko, da se sam ni bil zmožen prilagoditi in nOlslitivso težo problema. promočsoc[,alnega delavca je bila nujno potrebna, saj je problem liz dneva v dan posltaijal težjL Primer I. I. je bil psihološko zelo tež,ak. Na pTlizadetega je vpHvala cela vrs'ta različnih faktorjev. Med njimi ,še najlažje je bilo materialno vprašanje. Sam bi si iz teh težav ne znM pomagati, ker je bil sam s seboj nO'tranje tori,ko okupiran, da je padal vedno globlje in ni videI nobenega izhoda. Poleg t,ega mu je Tesno pretila ponovna [;zguba vida. 'Tudi dbjektivne težave za zdravljenje S'Obile dokaj komplicirane. Že prvi razgovor je klientu pamenil več kot samO pomoč iz materialnih težav, saj je videI v s'ocliJalnemdelavcu človerka, ki mu lahlko zaupa vse težave. Vrsto apravljenih intervencij je z veHkim zanimanjem s!premljal in sodelloval, kjerkoli je bilo potrebno. Že v prvem razgovoru semčutila, da mi I. I. izkazuje velilko zaupanje. Poznejše sodelavanje znjjnm mi je to le še potl'dilo. Duševno stanje se mu je iz dneva v dan izboljševalo, 'čutil je veliko oparo in bil je pre- pričan v uspeh. Uredila sem njegOvo zdravljenje !in vzporedno reševala tudi materlalno vprašanje. MQlralna opora v vsem času sodelO'vanja :z njim mu je pomenila torliko,da se je obrnil navzven iz svojega notranjega sveta, ker je ob sebi čut[1 nekoga, ki mu je tu di do tega, da se njegO'v p'Toblemčim !bolje 'TešL Urejala sem tudi vprašanje njegovega delovnega časa in mesta. Kolikor mi to 90 zaradi Ikratkega ,časa ni uspelo, se bo še naprej prizadev,ala medicinska sestra. Za rešitev tega p!['oiblemaje blilo opravljehih celo vrsto intervencij in razgo- vorov, kar je razvidno iz spisa na šoli. Opisanega primera bi po mnlenju zdravstvenega kolektiva v tem domu in po mojem mnenju ne bilo mogoče rešiti, če bf vmes .ne bliRposegel soci,alni delavec, ki je primer vsesirarusko obdelal. Ravno tu vidimo, da so' primeri, pri katerih je samo mediclinsrkaterapija premalo za pomo,ččloveku. Primera 1. 1. ne navajam zgO'lj zaradí teg,a, ker je zanimiv, Ipač pa zato, ker je na prvi pogled strogo !zdrav:stvenegaznača:ja, a bi ga zdravstvena služba ne rešila sama. Zlas,tiše zato ne, ker ni bilo osrednje vpralšanječloveik, temveč ugled zdravnikov ozliiroma'klinik. Prognoza, da bo nazadnje vendarle spet ponovno oslepel, tudiče danes vidi,še ne more biti opravičii1oza takšno obrav- navanječloveka. Drugi primer X. Y. Družino X. Y. je reševala patrona'žna medicinska sestra zdravs,tvenega doma Bežigrad od leta 1955. Družino je zajela ob dojenčku. Problem je bil nakazan takole': Maž X. je star 27 let, po pok]icu ključavničar, oče dveh otrok, zaposlen v državnem podjetju. Žena Y. je stara 22 let, po poklicušivHja, mati dveh otrok, sedaj gospo- dinja. Razmere v družli:ni $0 težke zaradi moževega pijančevanja, Tesn!o siano- vanje veliko pri:pomoTek nesoglasju družine, Stanujejo v baTaki v dveh maj- hnih, higiensKo neurejenih prostm-ih, v katerih prebiva devet ljudi. Pretepi ~inprepiri 510 na dnevnem redu. Mož je Ibilzaradi kraje nekaj mesecev v zaporu. Ženo' je prisilil, da je pustiLa službo. Žena je malomarna, za oiroke se ne briga, ne nudi jim niti najpotrebnejše nege. Na osnovli!teh podatkov seni se odločila in družino obiskala. Razgovor z ženo, pozneje z možem in nato z obema skupa'j je razjasnil, v čem je problem. Problem družine X. Y. je v medsebojnem nerazumevanju moža in žene ter cele gospodinjske skupnosti, ki je med se!boj v sorodstvu. Konkreinega stanja sta krlilva 'Oba, tako mož kot žena. Mož je alkoholiJk"žena pa je vase zaprta in neiskrena. Žena pogosto beži od moža,im se vedno vrača naz!aj. Že dvakrat sta bila pripravljena za razvezo zakona, a sta se obarkrat ,pobotala. Mož pijančuje že od mladosti. Tega je kriva predvsem njegova vzgoja. Otroci v družini so bili vedno prepuščeni slami seb~. Do sedaj še nli.pijančevaJ vsak dan. Sedaj se pa v težavah vse pogosteje zateka k alk,oholu, 'tako da že najmanjše tež,ave ne more več preibroditi íbrez njega. V pijanosti je napadalen in surov, a tudi sicer trmast. Pri vsem tem najbQllj trpita otroka. Skoraj nltkoli n:isia doma, kadar pa sta, živita v družinskih prepi:rih, ki so že vsakdanji. Naj- mladši otrok je sta:r dve ,leti insploh ne pOlZnasvojih starš,e~. Otroka se tudi med seboj ne poznata. Starejšega sina imajo večinoma pri ženini mateni, mlajši pa je bil v tedenskih jaslih, bolnišnici, dečjem domu itd. Osuovno delo v dr'UŽiniX. Y. je bilo v ,tem, da bli spoznala ljudi in obseg problema. Med delom mli je to uspelo. Sodelovanje z ženo mi je pokazalo, da je neiskrena in pasivna v sodelovanju in reševanju problema. Delo z možem pa je poikazalo,Q-aje zelo trmast, lšiibkevolje, da se rad vdaja Ipijači.Moj nameltl 91 je bil predvsem" da zaščitim otroka in da pri: starših dosežem, da se za otroka čutijo moralno in- materialno odgovorne. HO'tela sem pTi možu ďoseči, da ,bi začel z zdravljenjem alkQholizma. Usrpelomi je sker, da sem zašči~ila otroka in za njdju zlagotovila materialne pris'pevke, medtem ko sem si zaman priza- devala, da bi moža pripravHa do zdravljenja o'Ziroma da bi vztrajal pri zdrav- ljenju. Že je pričel z zdravljenjem, toda opusrtJiJlga je prav zlaradi šibke volje. Kljub ternu mislim, da bi uspela, 'če bi bili rešeni osno'VniPQgoji, to je če bi mogla družino iztrgati IÍz sedanjega okolj.a in poskrbeti za stanovanje, v katerem bi živela družina sama brez lSorodnikov. Poleg t~ga Ipa bi mural z njimli vsad nekaj časa stalno delati sloeialni del,aveeali patronažna mediciruska sestra. V družini je bil dosežen rpreeej.š:enuspeh. Družina se namreč ni upírala vpllivu na njihov način življenja, vendar je potrebno delati naprej in ohraniti vsaj dosežene uspehe. Na splošnQ bi poudarila samo to, da je us,peh dosežen v vseh obravnavanih družinah. Seveda pa je z njimi treba delati naprej, sieer se zlasti v nekaterth kaj kmalulahko poruši tudi večmesečno delo. V vseh primerih sem delovala iz Zdravstvenega doma Beži:grad. Vso svojo dejavnost sem tedensko posredovala patronažnim medicinskim sestram na se,.. stanku. Tudi one so poveda,le svoje mnenje, saj poznajo te družine že dalj časa. Posamezne resnej.še primere, ki so jih med tem časom reševale medieinske sestTe, srno obravnavale skurpno. V posameznih primerih je ta način nUljnopo- treben in za uspešno dela najbO'ljši. PO'leg tega sem ob takih pTimerih posre- dovala medicinskim sestram metO'de socialnega dela" ki so jih tudi same z uspehom uporabl:jale pTi svojem delu. Ker vloga soeialnega delav'ea v zdravstveni službi premnogim še ni povsem jasna, zato si bo treba še nadalje priz,adevati, da na vseh področjih našega življenja uveljavrmO' njegovo poslanstvo in utremo PQt k pravilnemu pojmo- vanju njegovih nalog. Šele tedaj bo sodalni deilavee tudi v zdravstveni službi lahko do kr,aja razvil svojo dejavnost in s tem Qpravičil vse napore, ki SQbili zanj vloženi. Zaključki 1z vseh teh izvajanj bliob koneu lahko pQvzeli naslednjih 'nekaj zaključkov: 1. Če osvojimo sodobno pojmovanje človekQvega zdravja, moramo človeka obravnavati z vseh treh vidikov, kar je možnO'edino,le z več proHli, povezanimi v teamskem del u. 2. V socialnomedicinski dejavnosti sta osnovna profila patronažna medi- einska sestra in socialni delavee. Zaradi sorodnosti njunega poklienega dela je potrebno, cla se učna programa zb1ižata v tisti smeri, v kateri naj ta dva profila skladno nastopata. 3. Zaradi specifičnosti soeialnega dela y zdravstveni službi kaže razmisliti o potrebi širše razgledanosti soeialnega delavea v strogo zdravstvenem smíslu. To je mogoče doseči: a) z zadevnim uspos'abljanjem socialnih delavcev, ki se odlO'čijoza zdrav- stveno ,sIlužbo, b)z dQPolnilnim usposabljanjem medieinskih sester v metod ah socialnega dela in drugih sorodnih podrQčjih. Ker zdravstvena služba nujno potrebuje 92 .• tovrstne kadre, je ta rešitev glede na časovno ·ekonomi,čnost in zmogljivo.st šole najboljša. 4. Zdravstveni domovi kat temeljne enote javne zdravstvene služibesa tiste Uistanove, ki morejo v uveljavljanju socialnomedicinskih metod dela odligrati izredno važno vlogo. Že dosedanje izkušnje pa opravičujejo 'trditev, da hodo sodalnomedicinski oddelki vzdravstvenih domovih tiste haze, s katerih se uresnličuje polivalentni koncept v zaščiti ljudSlkega zdravja in kjer se dopol- njujeta kurativna in preventivna dejavnost zdravstvene službe. Stopalo potrehuje ~ajočoobut ev, če hočemo, da ho astalo zdravo ,ir Jst. Tako obuvalo irnenu- jemo tudi fiziolašlw 'O, poveča ali pa zmanjša in celo prepreči težave s mo pred zunanjimi kvar- nimi vplivi pa tudi nes ne moremo zamislit.i človeka, ki hi hodil h 'ekoč nujno zlo. Vrh tega mora ustrezati rzelo š l, ki si vČflsih med sehoj nasprotujejo. Pozimi in suha, poleti pa l,ahka in zračna. Vnanji videz in razni o'bičaji postavljajo zahteve, ki se pogosto kri- žajo s predipisi higiene. Osnovno pravilo je namreč, da mommo obutev pri- lagoditi stopalu, ne pa oibratno. Raz!ične potrehe zahtevajo izdelavo raznih vrst ohutve za različne [prilike !innamene. Vsem zahtevam hkra.ti ne mo:remougoditi, z,ato je izhod vedno v kompromisu. Pri izdelavi obutve imamo zaradi tega v vidu določene zahteve in značilnosti, ki so za nekatere namene bistvene važ- nosti. Pri tem moramO zanemariti druge, ki nujno pos.tanejo v danih okolnostih manj važne. Kolikšna r?z'1ika je med obuvalom za ~delavca v kamnolomu, za: vojaka peš.aka, za nameščenca, za uradnico, za gospodinjo, za šolskega in pred- šolskega otroka! Različna ohuvala imajo "značilnosti, ki se vča:sih izključujejo med seboj: trajnost, 'trpežnost, odpornost, udobnosit, lahkotnost, gibkost, gra- cioznost itd. Kakor ni vrste ali tipa ohutve, ki bi ustrezala vsem namenom, potreham in pri1ikam, tako tudi ni materiala, ki bi bil primeren za vse vrste in za vse dele čevlja. Usnje in sinteticne snovÍ. Živalska koža je najst,arejše oblačilno in obuvalno sredstvo. Ustrojena in primerno obdelana je bila do nedavnega brez tekmeca. Čedalje bolj pa se uveljavljajo sintetične snovi in nekatere pod doliočenlimi pogoji in za nekatere namene uspešno nadomeščajo usnje, na primer za pod- plate. VendaJ:še n~ uspelo izdelati takšno umetno snov, ki bi imela lastnosti usnja. Bistvene las,tnosti. usnja so vezane na njegovo notranjo gradnjo. Ta se odlikuje po gostem vlaknastem prepletu, ki daje visoko mehansko odpornost, prožnost, gibkost in veliiko notranjo površino v strukturi usnja samega, ki jo usnjarji imenujejo reakcijsko površino uJSinja.Usnje do neke mere propušča zrak in vlago, zato ne mo.repovsem zaščititi stopala pred zunanjo vlagn. Z druge strani je ravno ta lastnost velika prednost usnja, .kajtli ravno ta propustnost za 93 tovl'stne kadre, je ta rl šale najbaljša. 4. Zdl'avstveni domo ustanave, ki morejo v 1 izl'edna važno vlaga. Že slodalnamedicinski adde: uresnličuje paHvalentni : njujeta kurativna in pl'E Higienično obuvalo D r. R a rne,druge - prej redkejše - S'Ů po števHu sorazmerna parastle< V zvezi 'z večja razširjenostjo glive Candida albicans v čl'0- vešlkem 'Organizmu se pajavljaja v praksi večkrat vprašanja, na katera barna skušali odgovadtL L Ali je Candida ista kot Manilia? Kvasnicam p'Od'Oibneorganizme, ,ki p.avz'rač~jo pri atraciih gobice (nemška S'Oar, francolSko muguet, angleška trush), paZJliama 'Odleta 1839, ka jih je prvi apisal Langenbeck na sluznici list Mikraarganizem S'O najprej imenavali Oidium albi:cans< Kasneje 8'0 ga opisavališe mnogokrat in tudi različna i:men'OvalL Skupno je dabil akr'Og 180 sin'Onimav. Zel'Opagost'O sn up'Ora'bljali ime Maniiia in tu di Candida, ibalezen pa ISlaimenovali maniHj>az,oali kandidijazo. Na 3. mednarodnem kangresu za mikrOobial'Ogijov New Yarku leta 1939, raNna 100 let po prvem 'Opisu,S'Odnji in organi- zaciji zdravstvenih domov in postaj upo- števajo njih specifiočne potrebe. V celoti obravnava ta knjižica pro- blematiko zdravstvenega doma in zdrav- stvene pos.taje. Zdravstvena postaja, ki se ustanovi na določenem terenu in tam opravlja zdravstveno službo zla eno aili več občin aH gospoďarsko organizacijo (podjet je), zajame do 100010prebivalcev. Shema za organizacijo zdravstvene postaje večje- ga in manjšega tipa nakazuje lokadjo zgradnje, potrefbni kader, prostore in strOlŠke,s skicami pa ponazarja funkcio- nalno povezanost in razporeditev pro- stor'O'v. Zdrav.stveni dom, ki je vÍše organi- zirana zdrav:stvena enota in vrši zdrav- s,tveno zaščito preko dispanz,erjev in specialistÍ'čnih ordinacij, ima tudi ob- šir:nejši program dela. V tem delu bro- šura s skicami prikazuje strokovne enote zdravstvehega doma in prostore, ki so tem enotam potrebni, ter celotno mrežo Z)dravstvene službe v okraju. Zaključki in mnehja, ki jih komisija za sanitarno arhitekturo objav:lja v tej brOGuri, bado lahko v veliko pomoč in 115 zanesljivo orientacijo pri delu o.ziroma gradnji in o.rganizaciji zdravstvenih ustanov - zdravstvenih domo~, postaj, dispanzerjev, posvetovalnic ambulant, obratnih amb)ilant, laboratorijev, pro- storov za adrrtinistracijo itd. N. J. VESTNIK Sveta za zdravstvo in sociaJno varstvo . LRS prinaša v lanskih številkah 9-10 in 11-112 VI"Stovažnih pravilnikov, odlocb in navodil za zdravstveno službo. V 9. in 10. številki je objavljena: ,,01'- ganizacija službe za rehabilitacijů inva- lidov v Slovenřji.« Tu se obravnavajo splošna načela te službe, omrežje zavo- dov, zadevna služba v LB-S in pomoč službi za rehabilitacijo. Objaviljen je pra- vilnik o nalogah, notranji uredi!tvi in delu zdrav. s,trokovnih enot za zdrav- stvenů varstvožene, otrok in šolske mla- ďine v zdravstvenih domovih in zdrav- stvenih postajah. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških vojnih invalidih, navodilo o finansiranju in fi- nančnem po!slovanju financno samo.- stojnih zdravstvenih zavodov tel' poja- snila oziroma odgovo.ri na razna vpra- šanja s terena. V štev. '11-1'2 so ponatisnjeni refe- rati s posvetovanja zdravnikov in uprav- nikov bolnišnic v IDobrní. Refemti raz- pravljajo o odnosih do bolnika s stališča zdravnika' in s stališ'ča medicinske sestre, o prQblemu prehrane v bolnišnicah in o posebQi problematiki dietetne prehrane. Nadalje je objavljen zakon a. zasebni zdravniški praksi v Sloveniji, pravilnik o zdravstvenih obiskih zdravnikov :lJdravstvenih domov in rpostaj na bolni- kovem domu. V »Navodilih in pojasni- lih« pa je tudi v tej številki vse polno informacij, ki bodo v korist slehernemu zdravstvenemu delavcu, pa naj opravlja svojo službo kjel'koli. N. J. 116 SOCIALNA POLITIKA Mesečnik za I>ocialno-ekonomska pitanja, izdaja Jugoslovenski nacijonalni odbor za socijalni rad, Beograd, Moše Pi- jade 14, letna naročnina din 1.5I{)O.- Mesečnik je ves posve'čen socialno ekonomskim vprašanjem naše družbene stvarnosti in praktično obravnava aktu- alna vprašanja socialne politike, organi·· zacijo socialnega varstva in sůdaInega dela v celoti. Člankiobravnavajo delovne odnose, soci:alno zavarovanje, življenjski stan- dard, demografske in zdravstvene pro-' bleme rprebivalstva" družbeno varstvo družine in mladine, invalidův tel' vsa druga aktualna vprašanja s soei!alno- ekonomskega podro,čja. Beležke obravnavajo socia:lno zaščito v drugih državah in mednarodno akHv- nost na socialno-ekonomskem področju. PriIoge iz prakse socialne zaščite. Pod tem poglavjem 'se komentkajo novi predpisi in njih spremembe v praksi tel' dajejo napotki za prakUčno delo. V sta- tističnih pregledih pa se objavlja stati- sUčno gradivo, ki je osnova za socialno- ekonomsko analizo. Poleg tega mesečnik redno objavlja seznam naših zalwnskih predjpisov, ob- enem pa tudi bibliografijo važnejših domačih in tujih publikacij s tega pod- rO'čja. Revija s svojo boga,to in pestro vsebřno nudi veliko pomoč pri vsakrla- njem reševanju socialno-ekonomskih in medicins'kih vprašanj. N. J. HIGIENA STANOVANJA IN NASELJA Spisal Bogdan Teodorovié, izdal In- stitut za higijenu rada, Zagreb, 124 stra- ni, cena din 360.-. Uvodoma pravi avtor knjige, da je sodobna koncepoija stanovanja zdrav- stvena in tehnična. 'Zato je higiena sta- novanja in naseillja[lostala v mnogih d'r- žavah predmet študija za specia1izadjo iz sanitarne tehnike in je ta problem iz,redno važen za vse zdrqvstvene delav- ce, ki delajo v preventivni medicini. Knjiga Higiena stanovanja in naselja je prvi poi7Jkus, da se ta sicer tehnična domena lsistematilčno obdlela tudi s higi- enskih vidikov. Principe zdravega stanovanja je prvi postavil Komite za higieno stanovanja v A:meriškem društvu za ljudsko zdravje Jeta 1'9,30. Postavil je 30 temeljnih načel, s katerimi je zajeto vse, kar kolli sma- tramo za važno v higieni stanovanja. V skupinah z,ajemajo ta načela: temeljne fiziološke potreb~, temeljne psihološke potrebe, zaščito pred okužbo in zaščito pred nezgodami. V tem smislu je razdleljena in obrav- navana vsa snov ': prvem delu knjige. V zvezi Sl fiziološkimi potrebami ob- ravnava avtor vilogo gradnje, cestne jarke, razsvetljavo (dnevno, um,etno bleščanje), zašlčito pred ropotom !in pro- stor za otroška igriš,ča. Pri psiholoških potrebah navaja po- trebo po izoladH" pogoje za normalno ž.ivljenje družine in skupnosti, olajšave za delo v goslPodinjstvu, 'čistolčo stano- vanja in ljudi tel' ureditev staD.ovanja CE ZDRAVNIK ODRECE POMOC Nedavil10tega je kazenski senat v Za- hodnem Berlinu pot:rdH obsodbo nekega zdravnika. Obsojenec je moral odsedeti šest mesecev zaparme kazni. Kaj je neki zakrivil? . Neko noč, ko je imel obsajeni zdrav- nik dežurno službo v nekem berlinskem predmestju, je prišel k njemu mož in ga prosil, naj bi abiskal njegovo bolno žena. Čeprav mu je natanko opisal njena bo- v estetskem pogledu. Zašata pred okuž- ba v stanovanju -zajema higilensko neo- porečno oskl.'bo z vodo, stranišiče, kana- lizacijo, higierrsko okolico stanovanja, vprašanja mrčesa in golazni, ukrepe proti kvarjenju živil v stanovanju in vprašanje kubature gleďe na različno infekcijo. V poglavju o preprečevanju nezgod v stanovanju. obravnava varnost stavbe, ukrepe proti požaru, zaš'Čito pred elek- tričnimi in plinskimi nezgodami., meha- nične poškodbe v stanovanju in nevar- nost avtomobi1skega prometa v okolici stanovanja. Drugi del knjige po 1stih načelJih raz- pravlja o higieni naselja. Avtor knjige pravi, da se stanovanje ne more obrav- navati ločeno od na:selja. zato mora biti okoLica stanovanja urejena po higien- skih načelih, ki·· so pogoj za higiensko bivanje. V tem delu knjige so upoštevani vsi momenti za' lokacijo zgradbe in zasedbo terena tel' vse vl'ste komunalnih naprav in za,šlčitnih ukrepov pred okužJbo in mrčesom. Knjiga je sicer mišljena kot priročnik za študente medicine in tehnike, vendar pa ba po svoji aktualni vsebini dobro- došla vsem zdravstvenim delavcern na področju preventivne medicine. N. J. lezenska znamenja, je zdravnik odklonil obisk na domu, ,češ da ima žena bržčas želodčni in črevesni katar, Možu je dal neke tablete in mu nal'očil, naj daje ženi obkladke na ,trebuh. Naslednje jutro je tridesetletna žena, mati dveh 'Otrok, urnrla zaradi izikrv,avitve po raztrganju jaj ce- voda v izvenmaternični nosečnosti. Pri sodni abdukciji so ugotovili, da bi to ženo z aperacijo še labko rešili. M,K, 117 SOCIALNOMEDlCINSKI NAPORI V BOJU PROTI SLADKORNI BOLE ZNI V ZDA D r. M,i r k o K a rl i n iSpriča visakega števila diabetikov v ZiDA, ki je doseglo že 2%, se tamkajšnji Zldravniki popolnama zavedaja pamena, ki .ga ima sladkorna ibolezen za ljudska zdravje. Glavni naslilee in arganizator baja prati s,ladkorni bolezni v ZDA je »Ameriška združenje proti diabetesu« (Ameriean iJ)iabe,tes A:ssoeiation), ki ga je že leta lMO usrtanavůla prizadevna skupina zdravnikov. Ta ADA je edino naradna :?Jdruženjete vrste v vsej državi; zato se ji tudi vse ostale skunine, ki se zanimaja za vprašanje boja prati dia- betesu, padrejaja ne samo glede strate- gije, marveč tudi glede taktike ukrepov, ki naj bi jih uporabili v baju zoper to ba,lezen. ADA, ki mo:čno vrpliva na javno živ- ljenje v državi, ima 15'010'članav, zveči- ne zdravnikov; kajti le zdravniki so lahka aktivni čílani tega :lJdruž.enja.Ne- zdravniki (laiki), ki sodelujejo prI' delu tega društva, sa leprideljeni člani. Gdavna duštva ima 31 krajevni:h padruž- nic;, ad katerih ima vsaka pa dva ad- seka: v :prvem sa sami zdravniki, v dru- gem pa laiki, ne le diabetiki, marveč ljudje nasplah, ki se iz katerihkoli vzro- kav zanimaja za boj proti sladkorni bolezni. Združenje proti diabetesu ima nasíled·- nje namene: 1. Izslediti ,čim več daslej neznanih diabetikovo 2. Skrbeti za balnike Si sladkorna bo- leznija. 3,.Padpirati nadaljnje iZOibraževanje zdravnikov, ki zdravijo diabetike. 4. Pospeševati znanstvena raziskava- nja sladkorne balezni. 118 5. Paučevati 'množiee a pamenu dia- betesa. Predsedniku glavnega združenja staje ob strani še številni adseki, ki ,skr- be za ta, da bi programi društva ne astali sama na papirju, marveič da bi se dejansko tudi uresničili. Naštejma ne- kaj takšnih komitejev: adsek za vzgojo, za izsledovanje neznani:h bahl!ikav, za dajanje irtformacij, komite za živila in prehrana" za nadaljnja izabrazba zdrav- nikov, za znanstvena raziskávanje, za počitniške kolonije diabetičnih otrak, za publiid8t'iko, za Ista:ti;>tika, za izdelavo pragrama, za zdravila in odsek za pa- družnioe društva. Vsak kamite vodi pa več zdravnikov, ki so na tem področju posebno izikUišeni. Organizatorično in tehnična delo tega obširnega aparata vodi upravni ravnatelj. On je ediini predstojnik vADA, iki ni :?Jdravnik Le-ta ima v sl'edišlču iNew Yorka velika pi- sarna s eelim štabam nameščeneev. V ZDA je pa mnenju strokavnjakav 1-1.5 milijona znanih diabetikov, pa lše kakJŠen miJli,jonneznanih bO'lnikov. _ 'ZatO' je glavna naloga ADA, da izsledi čimprej in 'čim več diabetikov, ki se svoje bolezniše ne zavedaj~, in jim na ta način izboljša bodočo usodo. Vrhunee svojega dela dO's>ežeADA s široka zasnovano iskalno akcijo, ki se vsako leta meseea novembra ponavljá kat teden diabetikovo Za tO' priliika iz- daja A:DApa cele serije brotšur in jih v velikih nakladah razdeljuje po podruž- nicah. V teh brošurah je gavora a sma- trni organizaeiji in a učinkoviti izvedbi progmmá. Pri tem se eentrálna druš,tva prvenstvena apira na krajevna zdravni- ška društva, ki imajo zvečine že svoj adsek za diabetes. Le- ta osebno pozove vse zdravnike, naj- v tednu zaper slad- korna boliezen brez[plačna pregledujeja seč na sladkor. Obeneql pazivaja na so- delavanje vse organizaClJe, skupine in abrate.Pri tej akciji aktivna sodelujeja zlasti RdečÍ krÍž, seSitrske družbe, bal- nice, laboratariji, zdravstveni uradi, šole, verske skupine, ženska društva, razniklubi itd. Le-ti sadelujejo pri teh- nični izvedbi a!kcije ali pa pozivaja svaje člane, naj si v tednu diabetikov dada preiskati seč. Župani, deželni pred- s,tojniki in višji funkcionarji pa v tem tednuizdajaja proglase na ljudstva. ADA 'si v tej kampanji na širaka pomaga tudi s tiskam, radiom" televizija, filmam, plakati, brošuraJrni, letaki in drugimi propagandnimi sredstvi. Udeležba pri tej akciji je skoz in skaz prostavaljna. Pregledavanje urina na sladkar je orga- nizir,ana 'Orav pa amerikanska širakapa- tezno. Taka omogO'čaja n. pro vsakemu državljanu, da pa priJ1aženih cevčicah in kemikali:jah ,sam pregleda seč na svajem domu ali da ga pregleda zdravnik v ordi- naciji" lahka pa ga pošIje tudi v zbiralne preiskavalne centre, ki jih arganizirajo pa ,šoIah, paštah, paJidj'skih revirjih, 'pastajah požarne brambe, pa ambu- lancah, medicinskih preiskavalnih ura- dih in podobna. Če je kakšen min pazi- tiven, pregledaja tistemu bolniku tudi še krvni sladkar. Pri teh akcijah zaja- meja pa več rnilijonav ljudi in izsledija za paldrugi odstatek navih diabetikav. Razen prei,skave seča ima ,,,teden dia- betesa« tudi še namen, da paučuje .ljud- stva O' sladko'rnibolezni. Zato v tem tednu prirejajarazstave, radijska in te- levizijska predavanja ter pišejo članke pa časapisih. iProgram teh prkeditev je zela pester: Paljudnozmanstvene teme, kratke zgadbice, dialogi, intervjuji z znanimi diabetiki. Pri tem sodelujeja pamembni znanstveniki, napovedovalci, igralci, pa še kakšenpopUtlarni diabetik. Zaradi vsega tega je paprečni Amerika- nec dablra paučen a bistvu sladkarrne batlezni in gleda nanjo brez predsodkav. ADA izdaja tudi knjige a diabetesu za zdravnike in dva strakavna ,časopisa za specialiste. Pri teh izdajahsadelujeja najvecJl znanstveniki s tega padročja medicine. Obenem podpirajo tudi izda- janje infarmativnega lista za spodbudo in pouk balnikam (v 30000 izvadih). ADA pri;reja tudi izobraževalne te- čaje za zdravnike na najviišji stapnji. AĎA že dalga leta organizira rpočit- niške koloni'je za diabetične O'troke, kl nudija udeležencem ,kar največ udabna- sti in mažnosti vsakovrstnih telesno- vzgajnih udej!.stvavanj in razvedril. Takšna tabarjenja (CAMPS) trajatja po 4 do 8 tednavLn prav ~gadna vplivajo na manjvrednostni abčutek diabetičnih atrok, obenem jim olajšujejo vstap v življenje, ki ga obremenjuje ta kronična presnavna balezen. ADA organiziirR tudi š,ti2vi'ine" zela dobro abi,skane tečajé za kuhanje dietne hrane. 'Za dietetična vzgoja diabetikov skrbe tudi( lštevi-lnr-l,pasvetovalnice za diabetična dieto in prehrano. Omeniti maramo tudi še zavarovalne družbe, ki iz svojih sredstev izdajajo poučne spise za izobrazba diabetičnih balnikov ter dragocene statistične pa- datke za zdravnike. Največj'a ameriška zavarovalna družba je za bolnike s sla~d- korna baleznijo dala izdelati tudi paučen barvni film. Vsa ta ogromna denarna sredstva, ki jih ima na ra:zpollagO'ADA, pritekajo . druš,tvu samo iz prastovoljnih prispev- kav državljanav in iz testamentarnih volil. Podaba je, da za takšne dobrodelne namene Amerikanci prav radi mala glab- lje sežeja v svaj žep. 1z opisanega bi se tudi naši zdravniki in diabetiki magli marsikaj naučiti. Or- ganizatorji pri nas že vpeljanih "ted- nav« pa bi v organizaciji ADA imeli lep vzgled in koristno spodbuda. Pisec tega po,račila meni, da bi tudi naši diabetiki že prej imeli padabno or- ganizacijo, če kruta smrt ne bi taka zgodaj ugrabila našega najprizadevnej- šega dia!betaloga prof. dr. L. Merčnna. Naj mu boda te vrstice v blag spaminl 119 OBSOJENI KIRURG IN INSTRUMENTARKA Dogodilo se je takole: Znani munchenski kirurg prof. Fried- rich Schorcher je la:nsko 1eto v neki pri- vatni kIiniki hotel na:pll"aviti nekakJšno lepotmo operadjo. Sestra, ki mu je poma- gala pri operacij~, mu :je namesto novo- kaina v brizgo napolnila razkužilo cefi- rol, ki ga je imela skoraj v enaki ste- klenici. Bolnka je zaradi tega umrla. Na prvi ra~pI1avi je sodišče kirurga in njegovo sestro spoznalo za kriva in ju je obsadilo na občutno kazen. Tudi drugostopno sodišče je to obsodbo potr- di,lo. Ob tem dogodku je šlo za vprašanje, aIi se operater lahko zanese na sestro, ki mu pomaga pri operaciji. Večina stro- kovnjakov je pred sodnijo izjavila, da naj bi se kirurg pred operacijo skon- centriral samo na operativni poseg, kl naj bi ga izvedel; pripravljalna dela pa uaj bi zaU!pal sestri. Vendar je sodišlče izjavilo, da je treba zdravniško »dol- žnostno skrb" raztegniti tudi na nadzor- stvo nad prlpravami za operacijo. Spričo tega dogodka so se 1'4. XII. 1957. sestaU vsi predstojniki zahodno- nemških kirurgičnih kJinik, kjer so uaj- prej enoglasno izrazili sožalje nad ob- sojenim profesorjem, potem pa so predlagaIi naslednje ukrepe: 1. Treba je izboljšati telesno-dUiŠevno kondicijo»operadjskih sester,« ki pre- vzemajo takJšno odgovornost. 2. Ustanoviti bi moraIi šole za »ope- racijske sestr,e« (instrumentarke) z za- ključnim izpitom in s podeIitvijo po- sebne diplome. 3. Za te sestre naj bi izdali posebne učbenike. 4. Sodnikom in tožileem naj bi dali priložnost, da si osebno ogledajo poln »operacijski obrat« neke kIinike. M.K. 120 BOLNIKI IN POTOVANJE Z LETALl Zdravstveni ravnatelj Ameriške zrač- ne Iinije K. L. Stratton je že pred nekaj leti izdal navodila glede prevažanja bol- nikov po zraku. Iz tega poročila po'vze- mamo naslednje: Samo malo bolezenskih stanj je, pri katerih bolnikom ni dovoljeno potovanje z ,letaIi. Čeprav v zadnjem času lahko zračni pritisk že močno izravnajo, ven- dar v avionih še ni mogoče govolfiti o popolnem izenačenju. Ta:ko je mogoče v sodobnih potniških -letalih zračni pritisk v višlini 4000m izenačiti s pri tiskom, ki je v višini morja; zraJčni pritisk v aero- planu, ki ,leti v višini ,60100 m, pa je še vedno enak pritisku, ki nekako ustreza višinl 15100 m., Po uredbi mora biti sicer v vsakem potniiŠkem leta:lu bomba s ki- sikom, vend ar le-ta še ne zadostuje n. pr. za bolnika, ki lbi moral ves 'čas vožnje vdihavati kisik. Zato priporoča omenje- na letalska družba, da si takšni bolniki :sami priskrbe zadostno zalO'go kisika. Osebe s hudim nahodom aIi z infek- cijami v nosu in v požiralniku naj bi šle na potovanje z letalomšele takrat, ko je sluznica omenjenih votlin zopet normalna; sicer bi tvegale, da zaradi za- matšitve ušesne troblje dobe vnetje sred- njega ušesa. Bolnikom s hibami srčnih zaklopk, če so koIikor toliko izravnane (kompenzi- rane), letenje ni prepovedano. Isto ve- lja tudi za bolnike s povečanim krvnim pritiskom. Bolnikom s svežim infark- tom srčne mišice aIi s tromlbozo koro- narnih arterij pa letenje ni dovoljeno. Astmatiki ,lahko gredo na daIjše po- tovanje z letaIi; bolnikom z bronhiek- tazijami (raz§irj,enimi bronhi)' pa se bo- lezen lahko poslabša. Bolnikom, katerim 810 izrezaIi pIjučni reženj (po ,lobekto- mijí), aIi ena pljU!ča (po pnevmonekto- miji), de'1a letenje težave, vsaj dokIer ni preteklo 3 mesece po operaciji. Tuberku- loznim bolnikom, ki dobivajo pnevmoto- raks, tudi ni priporočljivo daljše letenje z letaJ.om. Slabokrvni boj,niki dobro prenašajO potovanje z aeroplanom, diabetiki pa morajo na pot vzeti inzulin in kakšno zdravilo :wper»zračno bolezen« (slábost med vážnjo). Noseče žene do 8. meseca se lahko od- pravijo na daljšo pot po zraku; vendar večina zraJčnih družb terja od nosečnic, da prinesejá s seboj zdravniško potrdilo, da vsaj tri dni po pristanku še ni pdča- kovati poroda. Duševno bolni, ki so zmedeni ali ne- mirni, so izključeni od voŽnje z letali; epileptiki pa slabo prenašajo vožnjo po zraku in lahko dobe več božjastnih na- padovo Tudi bolniki s krvavečim čirom na želodcu naj bi se ne vozili z letali; prav tako Ústi, ki so Ib1lipred kratkim ope- rirani na želodcu. Na koncu porC'čila pravi glavni zdrav- nik Ameriške letalske družbe, da je šte- vilo smrtnih primerov med vožnjo po zraku soraZ!merno 'majhno. Tako je na pro od 6 miHjonov zdravih in bolnih pot- nikov, ki jih je ta družba leta 11953pre- vozila, v zraku umrlo samo 5 bolnikov. M.K. DELOVNI ČAS SESTER PO BOLNISNICAH JE V RAZNIH DRZAVAH PRAV RAZLlCEN Po porocilu Zvezne zdravniške zbor- nice v Kolnu je predpisan delovni čas za 'bolni.ške sestre v Zahodni Nemčiji 54 ur na teden. IMedtem ko delajo sestre v ZDA samo po 40 ur na teden, je ta čas v Fran- ciji odmerjen na 4,5 ur, v večini evrop- skih dežel pa na 48 ur. Samo v Avstriji delajo sestre po 60 ur na teden. M.K. PRAVICA DO ZDRAVJA SI UTIRA POT Po ustavi Svetovne ZJdravsrtveneorrga- nizadje je zrdravje ena izmed osnovnih prravic slehernega ,človeka. Zal uživa t.o prravico dandanes še vse premalo ljudi. TaJka 'je resničnoSit ,okoli nas, velja pa tuďi za daljne dežele. Toda n,aj ,bo ravno- težje med zdravjern in boleznijo nekaj še tako nestalinega, ta »pravica« - ki jo' je slovresno priznalo 88 držav, ko s.o podpi- sale ustav.o Svetovne Z!dravstvene organi- zacije - je več kot želja, j.€ več kot zahteva. In 'če p01gledamo za nekaj let nazaj, .misEm, da lahko potrdrtmo, da se je '1deja pravice dro zdravja že' moČilo uvekjavila. Predvsem de ta ,ideja danes zastav- ljelna bolj na š,i'roko kakor n.ekoč. Malo ramnih ljudi bi se UiPa10tl'diti, da mo- ra i1:aaH oni n,arod še nadalje' živeti v l'evščini in [lod j armom bol,ezni. Tudi bre,ZJbriženodnos do bolemi ni več mo- goč, kajti na marsikatera, :še vrč'errajne- rešljiva vprašanja limamo rdanes OdgOIVOT. Po rdrug;istrani pa je (pTavicado zdravja zadoibila svoj pomen za mrnogo 1judiši- rom po svetu in bilo je veliko prav res- nega pl'izadevanja, da bi jo uveljavili. Navedlri bi 1aJhkoštevri1ne vZ!glede. Toda gov;cmilbam tu 1e o na'Porih, ki so v Ev- ropi b.ili posve,ěeni preprečevanju bolez- ni. Zdravrstvena sl'U~ba,zdravniki, zdrav- stvenooseibje nasploh árn turdi Mroke množice, vs,i sodelujejo pri! rtem. Ne mi- sUm tu 1e na klasi'čne metode prepreče- vanja, kot so zaščitna cepljenja aIi za- tiranje vektorjev, n. PI'. mI1česa in go- lazni, ki pI1ernalšapovzročitelje nevarnih bolezni. V zadnjih letih pa se preven- tiva uveIjavlja tudi v preprečevanju genetiěnih (vrojenih in prirojenih) obo- lenj. Po sodobnih metodah je mogorče odkriti tudi skrite nosilce genertičnih obolenj in preprečiti prenašanje Je-teh na potomstvo. To so področja, na ka- terih je Evropa dosegala vedno nove uspehe. Mislim tudi na prepreěevanje v 121 obmÚ'čju duševnih motenj in kroničnih bolezni. Z vidika preprečevanja pridejo v poštev tudi nujni problemi, kot so po- gostne nesreče in pa onesnaženost vode in zraka. Razen tega pa spoznanje, da je onesnaženost zraka in vode problem ZJdravja - in ta resnica je danes tako razlŠ.irjena, kOlt je onesnaž,enje sámo - mar ni že samo to preventivna dej av- nost? Seveda je ,v,eUJiw težav, kar se rtiče osnovrnh razisk,av, prakJUč:ne upo- rabe priJdobljt:nih spoznanj, zboljševanja oo:r.avstvene službe in oblikovanja ter usposabljanja osebja. Toda spodbudna je že ugotovitév, da je medna,r'Odna ZJjrav- stvena dej.av:nost v Evropi preteklo let,o dobila :nove sile, odkar je več držav čla- TIk" ki prej niso sodelova,le, spert popri- jelo za delo pcr-JSvetovni zdravstveni or- ganizadj,j, To se kaže v vse hitrejšem ,posl'edovan,ju Jdej in pOlročanju pre,'w meja, kak,crr tudi v tem, da v večji mer; dajejo na razipolago pokraj:inska denarna sredstva. Upajmo, da ne bo oSltalo samo pri tem in da bodo že doseženim sledil! še novi uspehi, da S'€ bo idejni osnutek temeljlne pravice slehernega človeka do Zldravja ,razvijal še naprej, dokler ne po- stane živa resni,čnost! Qb deseti obletnici Svetovne zdravstvene organizacije Dr. Paul J. J. van de Oalseyde, pokrajinski direktor za Evropo NOVA PRIPR,AVA ZA CEPLJENJE BREZ IGLE Voja,ški zdravniků ameriške vojske v Nemčiji so pred kratkim p,rvič začeli uporabljati cepilno pripravo v obUki piš,tole. Z njo lahko brez vboda spravijo cepivo pod kožo samo s pritiskom. Ker ni treba prekuhavati in izmenjavati igel, so s to p~tolo zoper gripo in otroško paralizo cepili po 400 vojakov na uro. M.K. 122 NOVTERMOMETER ZA MERJENJE TELESNE, TOPLOTE Pred krat!kim je severnoameriški 20- b02idravnik dr. G. T. Perkins skonstru- iral termometer, ki se imenuje »Swiftem«. Z njím lahko že v petih do sedrnih sekundah po začetku merjenja' »odbe- remo« telesno toploto. Pri tem novem toplomeru gre za priročni elektrotermo- meter, ki bo moČXLo-olaj.šal množinsko merjenje temperature po bolnišnicah. M.K. FLUORIRANJE PITNE VODE JE UČINKOVIT PRIPOMOČEK PROTI ZOBNI GNILOBI Posebni odbor Svetovne ZJdravstvene organizacije, kii je obravnaval prepre- čevanje zobne gnilobe, je zdaj objavil svoje zaključke. V poročilu poudarja, da je dodajanje f1uora k pitni vodi prak- tičuo in brez nevarnosti. To por.očilo temelji na več kot sto fluorizacijah pitne vode v 17 državah. V nekaterih deželah fluorJzirajo že dva- najst let. Rezultati raziskovanja so zelo enotni: V krajih s fluorizirano pitno vodo se je zobna g:niloba pri stalnih 210- beh otrok zmanj.šala za 60%; pri mlečnih 'Zobeh pa za 510'%. Pri odrasUh je zobna gniloba nazadovala za celo tretjino. Vode z naravnim in takšne z umetno dodanim fluorom delujejo enako, če \ésebujejo enako mero f1uoI'a. Dodajanje tisočinke fluora zadostuje. Ka~šne okvare zdravja zaradi fluo- riranja vode niso opml:ali. Cclo tam, kjer ima voda toliko naravnega fluora, da nastajajo pege na zobni sklenini, tudi v več generacijah niso mogli dognati no- benih škodljivih V'Plivov. Dolgoletni poskusi, da bi drugače preprečili zobno gnilobo, so se izjalovili. M.K.