Ste». 287
T Ljubljani, « soboto, dne 17. decembra 1910.
Leto XXXVIII
= Velja po pošti: ==
Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 m en meseo „ . „ 2*20 sa Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
= V upravništvu: =
Za celo leto naprej . K 22*40 za pol leta „ . „ 11-20 za četrt leta „ . „ 5-60 za en meseo „ . „ 1*90 S pošiljanjem na dom staoe na mesec 2 K. Posamezne it. 10
SLOV
	m
	■>i •____j
1	r bš
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): zs enkrat . . . . po 15 t zs dvakrat .... n 13 n za trikrat . . . . „ 10 „ za več ko trikrat . „ 9 „
V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popnst.
=Izhaja:;
vsak dan, izvzemšt nedelje in praznike, ob 5. nrl popoldne.
par Uredništvo je v Kopitarjevi allot štev. 6/11!. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravni&tvo je r Kopitarjevi nlioi itev. 6. Tt-u = Sprejema naročnino, Inserate in roklamaolje. = ===== Upravniàkega teieiona štev. 188.	■i
Današnja številka obsega 18 strani.
Kaše kulturno delo.
S. K. S. Z. je izdala pravkar svoj društveni koledarček za loto 1911. Veliko jih je, ki tega dokumenta našega kulturnega dela ne bodo dobili v roke. In vendar smo dolžni sami sebi in javnosti, da pokažemo sadove in trofeje našega truda in znoja. Veliko se tlela pri nas na vseh poljih javnega življenja. V znanosti in leposlovju, v cerkvi in rodbini, v gospodarstvu in v politiki, z besedo in pismom, v knjigah in zadrugah, v občinah in posojilnicah, v državnem in deželnem zboru, povsod se dela, povsod nas navdaj i samo ena misel, dvigniti slovensko ljudstvo do veljave, blagostanja in sreče na temelju krSčansko-narodne omike.
A gotovo nam je vsem pri srcu naša izobraževalna organizacija, ki jc zrasla v par desetletjih v tako mogočno silo, iz katere nam prihaja vedno več krepkih in zavednih narodnih delavcev, ki so nam poroštvo lepših prihodnjih dni.
Vseh društev, ki so v Zvezi, je 416, med tem ko jih jc bilo leta 1905 komaj 116; moških članov je 17.523 in ženskih 9394; skupaj 26.917. Pripomniti pa moramo, da ta statistika ni popolna, ker ni poslalo 129 društev nika-kih podatkov. Društva, katera niso poslala podatkov za statistiko, delujejo normalno in imajo sorazmerno gotovo po 50 članov, torej je teh sigurno čez 6000. Brez dvoma je torej, da je bilo v naši krščansko-socialni organizaciji koncem leta 1909 nad 33.0000 članov.
Knjig imamo po raznih knjižnicah 63.156. Predavanj je bilo v lanskem letu 1544. Društvenih prostorov pa 501. Pevskih zborov 161 in 29 lastnih domov. Raznih odsekov ja pa 190.
Nobena vrsta organizacije se ni tako hitro razvila kakor telovadni odseki, ki so združeni v Zvezi Orlov. Dočim sta bila leta 1906 komaj dva, jih je danes 128. Članov šteje Zveza Orlov 3691. Odseki telovadijo večinoma v prostorih društvenih domov in v prostorih izobraževalnih društev.
V Ljubljani sami ima S. K. S. Z. 420 moških in 563 ženskih članov. V Zvezi so tudi naslednje ljubljanske organizacije: Katoliško mladeniško društvo, ki šteje 150 članov, ki ima predvsem nalogo, da zbere obrtno mladino okoli sebe. Potem je društvo »Abstinent«, ki šteje 200 članov; nadalje
glasbeno društvo »Ljubljana«, ki vzdržuje poleg moškega in mešanega pevskega zbora tudi svojo glasbeno šolo. Nadalje so v Zvezi Katoliško društvo za delavke, prosvetna društva za kolodvorski, šentpeterski, dvorski in trnovski okraj in pa društvo Sv. Marte. Poleg narodno-obrambnih odsekov v naših društvih ima S. K. S. Z. v velikem stilu zasnovano »Slovensko Stražo«, ki deluje v obrambo narodnih pravic na slovenski meji.
Skušnja je pokazala, da S. K. S. Z., ki ima obilo posla v Ljubljani sami, ne more zmagati vsega dela "n voditi vso izobraževalno organizacijo po slovenskih provincah. Zato se je sklenilo na zadnjem sestanku izobraževalnih društev, da se osnuje, kakor sc je že to za izvenkranjske dežele zgodilo, tudi za Kranjsko posebna zveza. Vse te deželne zveze pa si osnujejo v Ljubjani svojo centralo, ki bo vso organizacijo vodila. Za Ljubljano samo sc pa osnuje ljubljanska zveza, katera bo imela v oskrbi ljubljansko izobraževalno organizacijo. Ta sprememba se namerava predlagati že na prihodnjem občnem zboru S. K. S. Z.
To je naše ogromno kulturno delo, katero vrši S. K. S. Z. v naši domovini. In po pravici smemo imenovati našo Zvezo eno izmed največjih kulturnih društev, četudi ni imela te časti, da bi bila zastopana na sobotnem sestanku jugoslovanskih kulturnih društev, katerega je sklical v Ljubljani predsednik »Slovenske Matice« dr. Fr. Ilešič.
Vabilo na protialkoholni shod duhovnikov,
ki bo v četrtek, 29. decembra v Ljubljani v dvorani S. K. S. Z. (»Union«) ob 9. uri dopoldne.
11 a z pore d :
1.	Pijančevanje — največja ovira dušnega pastirovanja.
2.	Delo treznosti pri šolski mladini.
3.	Katekizem protialkoholni za šolarje in odrasle.
4.	Abstinenčni odseki po društvih in družbah.
5.	Družba treznosti v župniji.
6.	Druga sredstva v tem boju.
7.	Naše postopanje nasproti izgredom po gostilnah, plesom, motenju božje službe itd. ter nasproti gospo-skam v tem oziru.
8.	Slučajnosti, nasveti, predlogi.
Zaradi velike praktične važnosti
tega posvetovanja se gg. duhovniki že
sedaj opozarjajo in uljudno vabijo na 1 ta shod. Tudi izvenkranjski duhovniki so najvljudneje vabljeni. Ako pride kaj gospodov s Štajerskega, sc bo razpravljalo tudi:
9. Kako zatreti šnops in i njim združeno demornlizacijo in ponemče-vanje slovenskega ljudstva na štajerskem.
Božične počitnice bo shod duhovnikov, velikonočne pa enak shod učiteljev, katerih protialkoholna zveza tudi precej krepko narašča.
Prijatelji naroda, tekmujmo v ple-miniti tekmi za srečo naroda!
Vstaja v Arabiji.
Turška vlada sicer zadržuje važnejša poročila iz Arabije, vendar pa danes ni več dvoma, da jc v celi Arabiji izbruhnila sistematično pripravljena vstaja proti mladoturškemu go-spodstvu.
Prejšnji sultan Abdul Ilamid je bil dovolj previden, da se je zadovoljil samo z nominelno vlado nad južno nolo-vico Arabije, pa tudi v severni polovici ni želel drugega kakor dve prosti poti preko Sirije in Rdečega morja v Meko vzdržati v svojib rokah. Nasprotno pa so Mladoturki, ki so mislili, preurediti vso osmansko državo v evropskem smislu, hoteli uvesti takoj tudi v vse dele Arabije temeljna pravila njihove državne uprave. Da no pri tem na svobodno življenje navajene arabske rodove izpodbudili le k tem večjemu odporu proti osrednji sili države in proti mladurškemu gospodstvu, je bilo lahko umevno že v prvem bipu. Našlo se je kmalu med Arabci dovolj častihlepnih mož, ki so se postavili na čelo nezadovoljnežev in ki pozivajo k sveti vojski za zopetno ustanovitev stare in slavne arabske države. Ker se jim pa še od prijateljske strani dobavlja tudi zadostne množine orožja in streliva, je torej vstaja lahko hitro napredovala. Prvi napad vstašev je bil naperjen proti hedžijski železnici, ki bi morala biti po novejših zgradbenih načrtih zgrajena v prihodnjem letu do Moke. Arabski rodovi so že iz početka opazovali to železnico z nezaupljivostjo, ker so videli v njej sredstvo, s katerim si bodo Turki zagotovili za vedno vlado nad Arabijo. Bivši sultan Abdul Ilamid je pošiljal šejkom sosednjih arabskih rodov velike denarne darove, da niso motili gradbe železnice, medtem ko so Mladoturki zametavali taka pod-kupovalna sredstva. Zaradi tega je tu-
di sedaj razrušena železniška proga, ki jc bila zgrajena z velikimi stroški in razen tanskih železniških delavcev so lau. »ečinoma pobiti mohamedan-ski uradniki. Drugi napad Arabcev jo bil na obrežno mesto Ilodcida ob Rdečem morju, nakar so se morale vse turške čete v srednji Arabiji in Temenu najhitrejše osredotočiti ob obali. Istočasno pa je vstaja Druzov v libanonski pokrajini oživela nanovo, s čemur so postale severne zveze z Arabijo še bolj ogrožene.
Posledica vseh teh dogodkov je bilo dejstvo, da jo 70 arabskih jioslancev zapustilo turški parlament ter se nočejo voč vrniti vanj. S tem pa je postalo še bolj otežkočono slabo stališče sedanje turške vlade v parlamentu. More so zgoditi, da so večina parlamenta izreče proti večjim vojnim odredbam v Arabiji, kar bi bila vladi velika in zolo nevarna nezaupnica. To je tudi bržkone vzrok, zakaj se je takoj ob prvih vznemirljivih poročilih o arabski vstaji pojavila vest, da hoče vlada odgoditi parlament za nedoločen čas in uvesti zopet prejšnje diktatorič-no vladanje, dokler sc ne uduši vstaja v Arabiji. Vsekakor pa vpliva že sedaj arabska vstaja precej močno na celoten političen položaj v Turčiji.
Slovanski vestnik.
si Nevaren napev. Ordinarijat vra-clavske škofije objavlja v škofijski kroniki sledeče: Vlada naroča z odlokom z dne 12. avgusta tega leta, štev. 2412, da duhovščina ne sme dopustiti, da bi se v cerkvi ali zunaj cerkve pri procesijah pela pesem: Preserčna Mati, pod Tvoje varstvo! — Prepoveduje se tudi napev to pesmi. Z novim odlokom z dne 10. oktobra naroča gubernator ponovno, naj duhovniki ne zanemarjajo te prepovedi, ker drugače bo prisiljen uporabljati administrativne kazni.
si Češki Sokol. Češki Sokol propada. Njegovo protikatoliško stališče, ki vendar nima s telovadbo ničesar opraviti in stoji v nasprotju z načelom, da mora biti v Sokolu zedinjen cel narod, odbija od njega češko ljudstvo, ki je še po svoji večini katoliško. Tako se je pritoževal starosta češkega Sokola dr. Schreiner, ko je bil navzoč kot gost pri otvoritvi sokolskega doma v Vala-škem Mezeriču, zoper nasprotovanje katolikov češkemu Sokolu. Isti ton sta udarila poslanec Schcry in mezeriški predstojnik Chrastina.
si Osemdesetletni jubilej Sasenika. Dne 11. t. m. je praznoval svojo 80-let-
LISTEK.
Gospod Borodit.
Dr. L. Lenard.
Ravno so prinesli poljski listi novico, da je gospod Borodič prišel v Krakov.
Njegovo ime se je v zadnjih štirih lotih večkrat čitalo v časnikih ne samo v poljskih, ampak tudi v tujih. Pred štirimi leti je bil iz Litve pregnan v globoko Rusijo, pozneje je bil večkrat prestavljen iz enega kraja na drugega in večkrat je bil obsojen na razne kazni. Enkrat je dobil eno leto ječe, drugič poldrugo leto, potem nekaj mesecev in razne denarne kazni. V Ri-binsku v severozahodni Rusiji, kamor jc bil pregnan zadnjič, je sezidal krasno cerkev in spreobrnil mnogo pravo-slavnikov. To je četrta cerkev, katero je tekom svojega življenja sezidal gospod Borodič. Nekaj ur pred posveče-njem te cerkve je bil pa za kazen za svoje delovanje z žandarji odpeljan v trdnjavo Dinaburg. Toda med potjo je ušel straži in je čez Moskvo prišel do meje. Na moji je dal ruskim vojakom obmejnim stražnikom dva rublju na-
pitnine in zato so ga pustili čez mejo in mu še po\Vh izkazovali časti.
Sedaj prebiva v Krakovu in v njegovih rokah se nahajajo jako zanimivi dokumenti. Tako na primer razni »prikazi« ministrskega predsednika Stoli-pina v zadevi njegovih zločinov, katere je doprinesel zoper »uradno vero-izpovedanje«. O teh zločinih je nekoč celo poslanec Zamislovskij govoril v ruski dumi ter se pritoževal, da je Borodič spreobrnil 3001) pravoslavnih.
Tako nekako se glasi kratka novica, katero so ravnokar prinesli poljski listi.
Ta novica je v meni oživela neko stare spomine.
Imel sem namreč priliko nekoč poprej .spoznati gospoda Borodiča in priznati moram, da sva se v kratkem času, kar sva občevala, — bilo jo samo nekaj ur — sprijateljila prav presrčno.
Zgodilo se je to letos meseca maj-nika v Čenstohovi.
Bilo je kronanje čudodelne jvodobe Matere božje čenstohovske z novimi kronami, katere je poslal sv» I. oče iz Rima. To je bila največja katoliška slavnost. katero sem kdaj videl v življenju. Navzočega jo bilo nad milijon ljudstva, vsi poljski škofje iz ruske države, ki niso bili zadržani radi bolezni, samo v samostanu nas je preno-
čilo nad tisoč duhovnikov in nekaj stotin svetnih dostojanstvenikov in imenitnejšili oseb.
Pri tako velikem številu tujih gostov seveda nismo mogli računati na kako posebno postrežbo, ampak smo bili sploh zadovoljni, da smo dobili prenočišče. V obširnih prostorih je bila postelja pri postelji, skromna sicer, vendar za silo dobra dovolj.
Po opravilu — bilo jo že pozno po-poludne — smo se vračali drug za drugim v samostan in kmalu so nas je nabralo v spalnici vse polno. Imeli nismo namreč nobenega drugega pripravnega prostora za pogovore in urejevanje raznih reči.
Vsedli smo so po posteljah drug blizu drugega, kakir na fotelje, ter se začeli pogovarjati.
Bili smo namreč vsi tujci med sabo in iz najrazličnejših krajev.
Nikar se nad mano ne pohujšujte, je pričel moj sosed, nek mlad in krepak duhovnik iz Galicije elegantnega nastopa i| lepe postave. Jaz veljam namreč danes oficijclno za glediškega igralca. Nisem mogel drugače dobiti potnega lista, kakor da sem ga v/cl na drugo ime in si pridcl znuCaj gledališkega igralca.
Jaz sem pa zbežal orožnikom, oglasil sc je na drugi strani nek sta-
rejši gospod krepke in srednje visoke postave in dobrodušnega obraza.
Kako je pa vaše ime? vpraša ga nekdo.
Borodič, odgovori neznanec.
Jaz sem pogledal na gospoda, ki jo sedel samo korak ali dva od mene proč.
Kaj vi sto tisi i gospod Borodič? Vprašal sem začudeno.
Da, jaz sem tisti gospod Borodič. Odgovoril mi jo neznance ter sc nasmejal široko in dobrodušno.
Jaz sem ga še enkrat neverjetno pogledal. Tako si nisem nikakor predstavljal gospoda Borodiča.
Slišal sem o njeni že mnogo in to takoj od začetka, ko je njegovo ime stojiilo v javnost. Bilo je ob istem času, ko jt> bil odstavljen Borodičev višji pastir vilenski škof Bopp. Takrat jc bilo odstavljenih in pregnanih še nekaj drugih duhovnikov, mod njimi tudi gospod Borodič.
Bil sem nekega večera na obisku pri nekem jako uglednem ...ospodu v Varšavi. Sedeli smo pri čaju in se pogovarjali o najnovejših dogodkih. Na dnevnem redu vseh pogovorov je bilo seveda takrat odstavljenjo škofa Rop-pa. Z žandarji so ga odpeljali iz njegovega mesta Vilnn v Peterburg in vlada ga jc odstavila od Škofije in mu
rnco učeni preiskovalec zgodovine ogrskih Slovakov, Fr. Sasenik. Že leta 1870. je bil imenovan za dopisujočega člana češko znanstvene akademije. Bil je tajnik in duša slovaške Matice v tlačanskem sv. Martinu, ki se je krasno razvijala, a jo je vlada pozneje razpustila. Nato je izdajal slovaški letopis. Sasenik je duhovnik, a mu ntažarski škof radi njegovega slovaškega rodo-ljubja ni hotel dati nobene službe. Preselil se je torej pozneje v Prago, kjer je bil spovednik pri usmiljenih sestrah. Pozneje je bil spovednik v Marijinem Celji in od leta 1901 živi v pokoju v samostanu Albersdorf na Štajerskem.
si Drugi občni zbor zv«ze ruskih ljudi. Stari počajevski samostan na Volinju je središče in ognjišče agitacije proti katolikom in sploh proti vsemu novemu gibanju. Tu se je ustanovila »Zveza ruskih ljudi«, ki ima za namen boriti so za staro moskovsko Rusijo z vsemi njenimi napakami, carskim absolutizmom in verskim formalizmom. Ta zveza je razširjena zlasti po gubernijah ki so nekdaj spadale pod poljsko kraljestvo in kjer je še sedaj mnogo katoličanov.
si Zmanjšanje praznikov na Ruskem. Ruski državni svet izdeluje načrt o zmanjšanju števila pravoslavnih praznikov. Manjšina v državnem svetu je pa mnenja, da ima samo senat pravico odpraviti ali zmanjšati praznike, katerih je sedaj v ruski cerkvi res veliko preveč. Sinod je pa mnenja, da ne kaže zmanjšati njihovega števila. Kako se bo razvil ta prepir med državnim svetom in sinodom, se še ne ve.
si Bolgarski profesor Laškinov, ki je podučeval na bolgarskih gimnazijah v Makedoniji, je bil obešen, ker je pripadal bolgarsko-makedonskemu odboru.
si Grof Apponyi za narodni hrvaški karakter. Pod tem naslovom piše »Hrvaško Pravo«: Grof Albert Apponyi se je v svojem včerajšnjem govoru dotaknil tudi hrvaških razmer ter je govoril med drugim: »Gospod ministrski predsednik pravi, da smatra ravno za prednost bana, da jo odločen hrvaški narodnjak, .laz so s tem strinjam. Toda ravno zahteva hrvaškega patriotizma nalaga unijo med Ogrsko in Hrvaško, kajti čuvanje čistega hrvaškega narodnega značaja je razumljivo samo v okvirju zvezo z Ogrsko, ker bi v nasprotnem slučaju Hrvaška izginila v jugoslovanskem morju. Jaz sem za pravi hrvaški patriotizem, ki se naslanja na čvrsti temelj proti jugoslovanskim strujam, za linijo, s katero se omogoči sporazum z našimi hrvaškimi brati in čuvanje narodnega hrvaškega značaja.« ■— Tem besedam pristavlja glasilo hrvaških pravašev: »Dasiravno smo kot pravaši odločni nasprotniki to unije z Ogrsko, ki znači podrejenost Hrvaške, vendar beležimo one lepe besede grofa Apponvija v kolikor se tičejo »čuvanja hrvaškega značaja« in skrbi za Hrvaško, da ne izgine v jugoslovanskem morju. Toda te besedo jo moral govoriti Madžar . . .«
j Delo za občinsko blaginjo in liberalci. Nekateri naši liberalci, ki so prav svoje posebne vrste, se jeze nad Jeseničani, ki se nič kaj ne ogrevajo za njihove misli in njihovo pisarjenje. Za Boga! li se bodo dali naši posestniki vo-
diti Humru, ki so ga že svoj čas pehali iz občinsko pisarne, ko jo bil še občinski tajnik neblagega spomina? Jeseniški posestniki predobro občutijo, kakšno je bilo liberalno delo za občinsko blaginjo! Spominjajo se, kako so liberalci zapravili skupno slovensko šolo, in se bo ta le s težavo rešila! Dobro vedo, da občinska klavnica ni skoraj nič nesla, dočim sedaj donaša lepe novce! Vsak razume, da bi občini donašal hlev ob klavnici lepe dohodke, pa so ga liberalci preprečili! Vsa Morava ve, da bi jo bili skoraj odplavili hudourniki z Mirce, in bi si bili prebivalci po skalah noge polomili, pa se nihče ni zmenil zanje; sedaj šele so rešeni iz nevarnosti! Vsak delavec na Savi ve, da liberalci delavstvu še pitne vode niso privoščili! Marsikdo ve, kakšno sitnost so mu delali, ako je hotel napraviti iz vode košček ledu! Vsakdo čuti, kako so jo zavozili liberalci, ki niso zahtevali od železniške uprave mostu nad progami, ampak so se zadovoljili s smrdljivim tunelom! Dobro pa je tudi Jeseničanom znano, kakšne dijete so si znali liberalci privoščiti, da so jih morali pozneje v občinsko blagajno nazaj plačevati! Glavno je bilo, da so so nekateri liberalci mod seboj lasali, kdo bo za vse te zasluge dobil zaslužni križec. Za tako gospodarstvo bo šel pač samo tisti v boj, ki ga je zapustila vsa razsodnost. Mi smo mnenja, da bodo sociji pljuvali v svojo lastno skledo, ako se bodo vdi-njali takim gospodarjem. Vsak volivec naj ve, da je čas strahovlade z novim občinskim volivnim redom minil, ker so volitve tajne.
j Napad. Ko je pretekli teden občinski stražnik v neki gostilni na Savi napovedal policijsko uro, sta ga dva zlikovca napadla z noži in ga tako pre-suvala, da si jo komaj rešil življenje. Baje sta. doma iz Smlednika in je eden prišel šele pred kratkim iz zapora zaradi poboja. Eden jo je popihal, drugega pa so kmalu nato dobili orožniki v postelji in ga aretirali.
j »Upor Bohinjcev« je naslov novi drami, ki jo je spisal č. g. Fran Stržaj, župni upravitelj na Koprivniku, in jo posvetil krščanskemu jeseniškemu delavstvu. Snov je vzeta iz zgodovine kmečkih uporov in se godi na Bledu, v Gorjah in v Bohinju. Gotovo bo silno zanimala vso gorenjsko stran. Naše delavsko društvo jo uprizori kmalu po novem letu. Več bomo izpregovorili o priliki. Našemu delavskemu prijatelju g. Stržaju pa iskrena hvala!
j V abstinenčnem krožku našega delavskega društva je preteklo nedeljo zelo zanimivo predaval gosp. župnik J. Kalan iz Ljubljane. Lepo število mlade-ničev se je nanovo priglasilo. Prav tako, le naprej!
j Na sv. Štefana dan priredi ženski odsek delavskega društva v »Delavskem Domu« na Savi božičnico s tombolo. Toliko na znanje raznim povpra-ševalcem in blagim prijateljem našega delavskega društva, ki bodo gotovo tudi letos pokazali svojo naklonjenost do delavstva s tem, da po možnosti kak dobitek darujejo.
j Pri polnočnici na sveti večer bo tudi letos orkester delavskega društva v zvezi s pevskim zborom proizvajal orkestralno mašo. Letos pride na vrsto Gruberjeva maša. Kakor prejšnja leta, tako bo gotovo t idi letos pravi umetniški užitek. Vseh sodelujočih moči bo okrog 50.
j Predavanje. Jutri v nedeljo zvečer ob navadni uri bo v »Delavskem Domu« na Savi običajno predavanje, h kateremu tem potom vabimo.
Našim naročnikom!
Vse naše naročnike prosimo, da še pred Božičem pošljejo naročnino za leto 1911., ker se nam ob novem letn nakopiči preveč dela.
Prijatelje našega lista pa prosimo, da agitirajo za nove naročnike. Mnogo je še slovenskih hiš, gostiln in trgovin, kamor zahajajo naši somišljeniki, a še niso naročene na „Slovenca". Agitirajte za nove naročnike!
V vse slovenske drnžine „Slovenca"!
Agitirajte, da se po več oseb skupaj naroči na „Slovenca"!
„Slovenska Straža."
SKLAD MOHORJANOV 1910.
113.	Mohorjani v Radomljah po g. Antonu Lovšinu, župniku, 4 K.
114.	Mohorjani Sv. Lenart nad Šlcofjo IAoko 3 K 8 vin.
115.	Mohorjani v župniji Kropa 8 K 80 vin.
116.	Mohorjani v Brezovii i, po g. Franu Hônigmanu, župniku, K.
117.	Mohorjani Polhov Gradec, po g. Ivanu Cebašku, župniku, 13 K 60 vinarjev.
118.	Mohorjani v Slivnici pri Mariboru, po župnijskem uradu.
119.	Mohorjani v' Spodnji Idriji, po g. Karolu Rupniku, kaplanu, ,2 K.
120.	Mohorjani v Radomljah, po g. Antonu Lovšinu, župniku v pokoju, 20 K.
121.	Mohorjani Podramlje, po g. J. Bezenšku, župniku, 6 K.
122.	Mohorjani Sv. Jurij ob ičavni-ci, po g. Janezu Kunce, župniku, 30 K.
123.	Mohorjani v Dolenji vasi, po g. Franu Vrhovšeku, župniku, 5 K.
124.	Mohorjani v Sorici, po g. Juriju Karlinu, župniku, 8 K.
125.	Mohorjani Sv. Jurij v Slov. goricah, po župnem uradu 4 K.
126.	Mohorjani župnije Mar. Ozna-nenja v Ljubljani 29 K.
127.	Mohorjani Dol pri Ljubljani, po župnem uradu 8 K.
128.	Mohorjani v Črnučah pri Ljubljani, po župnijskem uradu 3 K.
129.	Mohorjani v Ljubnem, po g. J. Viimanu, župniku, 10 Iv.
130.	Mohorjani in župnik v Stari Oselici 10 K.
131.	Mohorjani Bilje pri Gorici, po g. Jos. Abramu, kuratorju, 8 K.
132.	Mohorjani v Sodražici, po župnem uradu 7 K 50 vin.
Nabralo se je kot Slomškov dar:
Josip Gvajc, nadgeometer v Pli-berku 10 K. — Županstvo v Ljubnem 10 K. — Nabrala Mici Krvina dne 8. decembra t. 1. na veselici Marijine družbe na Vrhniki 9 K. — Županstvo v Blokah 10 K. — Nabrano pri seji podružnice »Slovenske Straže« v Trnovem 6 K. — Po Evg. Lorgerju, dijaku v Mariboru, kot Miklavžev dar, ki se je nabral v kn. šk. dij. semenišču
na dražbi parklja 16 K 60 vin. — Po g. Antonu Fortiču, Ljubljana, darovalo omizje v spomin pokojne gospe M Dra-šček 7 K 60 vin. — J. Vrhove, dimnikarski mojster, Ljubljana, 2 K. — Nabrano po J. Krištofiču pri veselici Prosvetnega društva pri Sv. Petru 5 K 1 vinar. — Dr. F. Grivec, Ljubljana, 10 kron. — Fran Kukovica, Rozsahegiy, Ogrsko, 2 K 50 vin. — Marko Bajuk, Ljubljana, odkup od novoletnih voščil, 2 K.
Za sveti Božič in Novo leto, spomnite se »Slovenske Straže« z bogatimi darovi! Vsak daruj po svojih močeh! Zbirajte od hiše do hiSe, od vinarja do goldinarja! Slovensko ljudstvo! Ne pozabi obmejnih bratov!
Bliža se Božič in vsakdo premišljuje, s čim bi razveselil drage svojce, kaj naj jim pokloni v dar v Božiču, kaj naj jim položi pod božično drevesce. Ali pa misli tudi vsak na tiste, ki so naše pomoči, naših darov prav zelo potrebni? Na obmejne Slovence? V stoletnem boju so za svoj jezik in svojo zemljo. Njih pogin bi bil naš pogin, njihova zmaga bo naša zmaga. Zato je naša dolžnost, da jim pomagamo. Res ne dopuščajo vsakemu od nas razmere, da bi dal veliko, ali vsak stori lahko vsaj nekaj. Vsak lahko pomaga obmejnim Slovencem na ta način, da kupuje in tudi drugim priporoča blago, ki se prodaja v korist obmejnim Slovencem. »Slovenska Straža«, ki je prevzela skrb za obmejne Slovence, je sklenila, pogodbo s Kolinsko tovarno v Ljubljani in zdaj se vsled te pogodbo prodaja »Kolinska kavina primes« v korist obmejnim Slovencem. »Kolinska kavina primes« se vsled tega ni podražila niti za vinar, je pa najboljša od vseh drugih izdelkov te vrste, daje kavi izvrsten okus in lepo barvo. Zato kupujte samo »Kolinsko kavino primes« v korist obmejnim Slovencem! Pomagajte »Slovenski Straži« pri njenem rodoljubnem delu! — Opozarjamo, da ima vsaka škatljica »Ivolinske kavine primesi« v korist obmejnim Slovencem natisnjen pečat »Slovenske Straže«; zahtevajte samo te, vse druge pa kot neprave odločno odklanjajte!
—■¡¡■HIW»——■	—— »
¡francoski redovniki odlikovani od Smncoske akademije znanosti
V javni seji Academie française dne 8. decembra so se razdeljevale »Prix de Vertu«, to so namreč nagrade za kreposti. Ravnatelj akademije, Frédéric Masson, je izvajal v svojem nagovoru, da so nagrade določene za one, »ki so čednosti človeštva razvili do herojske stopnje«. Zanimivo je, da je bilo med osebami, ki so dobile nagrade, zelo veliko redovnikov, zlasti jezuitov. »V zgodovini francoske kreposti, na straneh »zlate knjige«, kjer so zaznamovani vzvišeni rajniki, vpisujemo danes z upravičenim ponosom imena francoskih misijonarjev v Ciliciji (Armeniji).« Ko je Masson govoril te besede, je menil one dneve za časa grozodejstev v Adani, o katerih sé je svoje-časno toliko pisalo po listih. Grozodejstva so znana. Komaj so počili prvi streli, ste obe tamošnji redovni naselbini razvili francoske zastave ter odprli vsa vrata ubežnikom. V Betaniji je rekla prednica sestra Melanija k svojim sestram, ki so klečale in molile k Bogu: »Odprite vrata, in pustite notri
prepovedala prebivati v krajih, kjer se nahajajo katoličani in v glavnih ruskih mestih, lirez sodbe in brez navedenih razlogov se je to zgodilo po zgolj samovolji vladnih činiteljev.
Kmalu potem so prinesli listi, da jo odstavila vlada tudi več duhovnikov njegove škofije in jih poslala v progiianstvo. Med njimi je bil tudi Bo-rodič. Ponoči so prišli žandarji k njemu, ga z rjuho vzeli iz postelje in ga odpeljali.
V družbi, kjer som se nahajal, jo bil med gostmi tudi nek duhovnik, staro,]ši gospod, ki je istotako iz političnih verskih ozirov moral žo poprej zapustiti vilensko škofijo. Poznal jo tam razmere in nam je zamogel dajati pojasnila o možeh in dogodkih, katere smo brali v časnikih. Ko se jo omenilo ime Borodiča, je pripomnil dotič-ni gospod:
Pri njem pa to ni nič čudnega. On je vročekrvnež in je imel žc večkrat prepir z vlado.
Po tem, kar sem takrat cul, sem si torej predstavljal gospoda Borodiča, kot vročekrvnega in burnega človeka, ki je vsled tega deloma po lastni neprevidnosti zagrešil svojo usodo. Bil som torej presenečen, ko sem ga prvič izgledal tako nepričakovano. Napravil jo namreč name vtis dobrodušnega župnika z dežele z zdravim kmečkim
razumom in dosledno voljo, ki odlikuje ljudi, živeče v preprostih razmerah. Name ni popolnoma nič naredil vtis vročekrvnega in nepremišljenega čioveka. Raje bi mu prisojal nekoliko flegme in ono dobrodušne lninioristi-ke, s katero razpolagajo večkrat nekoliko flegmatični ljudje. Pač pa je bilo opaziti na njem veliko neupogljivost, ki je lahko prehajata v trdovrat-nost. Poznati jo bilo, da ta človek ni navajen delati kompromisov s svojim prepričanjem in da ne odstopi za piko od svojih načel.
Začela sva se pogovarjati. Kazal je načrte svoje cerkve v Ribinsku, kamor je bil zadnjič pregnan. Potem mi jo pripovedoval o svojem življenju v prognanstvu in o svojem delovanju.
Ko je prišel na novi kraj tam nekje v mrzli Vologdi, je takoj naredil oltar v svojem stanovanju in pričel maševa-li. Domačini so prišli gledati njegove ceremonije, ter so jim pričeli posmehovati. Za Borodiča jo bil to povod, da jim je pričel razlagati katekizem. Tako se je po malem razvijala propaganda in ljudje so začeli prestopati h kato-ličanstvu. Tako je nastajala katoliška naselbina. Stvar jo prišla do guberna-torja in ta je poklical Borodiča k sebi.
Kdo vam jo dovolil maševati? Vprašal jo gubernator strogo.
Škof me jo ix>svotil za duhovniku! jc odgovoril Borodič naisno.
Podobno odgovore je dajal na vsa druga vprašanja. Gubernator si ni vedel drugače pomagati, kakor da je odpravil Borodiča iz svoje gubernije in vplival na ministrstvo v Peterburgu, da ga je poslalo kam dalje. V svojem četrtem prognastvu mu je rekel doti 5-ni gubernator:
Na Litvi je bilo z vami slabo, v prvem prognanstvu še slabše, v drugem najslabše, a tukaj je žo popolnoma nemogoče z vami. Da bi vas vrag nesel domov v vašo domovino.
Nato so mu prisodili poldrugo leto ječe v Dinaburgu. Moral bi ravno iz Ribinska v Dinaburg, ko je bila žc omenjena slavnost v Čenstohovi in se je naenkrat prikazal med nami. Toda bili sino skupaj samo prvi dan in še tega ne cologa. Rokel mi je. da se mu jako mudi, ker ob štirih popoldne mora že z žandarji v daljni Dinaburg, kjer mu bo treba sedeli poldrugo leto. Razpoložen je bil mirno in dobre volje. Ura jo potekala hitro. Razkazoval mi je razno uradne papirje, katere si je shranil za spomin in ki bodo tvorili kodaj krasno ilustracijo ruskih razmer, ako se objavijo. Ko se je bližala četrta ura, jc vstal in rekel:
Seciaj moram pa še govoriti par besedi s svojim škofom, a potem v Di-t
Segla sva si v roko ter se razšla.
nabury
»Oh, gespud placrešpehtar! A se jm na zdi škoda nhnga trebuščka, ke je tku lepu ukrogu, kokr kašn pirfaslc? Kua se tku ženeja in pehaja pu štarijah ukroh in jezeja na klerekalce, sej use skp nč na pumaga. Lde jh maja holt enkat uzuni in dobr veja, de ruguvilja in brcaja sam tekat, kedr jh ma pr frak, drgač pa so šo na zmenja za Idi, zatu jm greja sam tist še na lim, ker sa prou hodu zarukan, pol takvke sa ud leberalcu udvisn, pol pa tak, ke se na ta vižn troštaja, de u zajne še kej ud-padl. Mar b pusti use skp u štih in s
vse, ki zahtevajo pomoči«. 2000 Armencev je našlo zaščito v samostanu. Izpostavile so se največji nevarnosti, kajti povsod so razsajali morilci in požigalci. Tudi jezuiti so sprejeli begunce. Pater Sabatier, ki je šel iz samostana, da bi bolje mogel presoditi nevarnost, je bil ranjen na glavi in prsih. V Betaniji je nastal požar; polovico mesta je gorelo. Jezuiti so z največjo požrtvovalnostjo odstranjevali trupla, ki so se kupičila po cestah in okuževala zrak, sprejemali so v samostan ranjence in.jih oskrbovali. Sestre so izpremenile svoj čedno urejeni samostan v umazan azil, v katerem je pretila nevarnost, da izbruhne kuga. Prednica Melanija ni v svoji požrtvovalnosti zaužila več dni ničesar drugega kot vodo. Nastal je za nekaj dni mir, potem pa se je zopet začelo krvavo klanje, zopet so se pričela nova požrtvovalna dela pogumnih patrov in junaških sester, katere je govornik Masson hvalil z najbolj izbranimi besedami. Za podlago so mu služila poročila angleškega in francoskega konzula. Natančnejši opis vseh njihovih junaštev sploh ni mogoč. Kronana so bila s smrtjo treh jezuitov in ene sestre, ki so umrli vsled pomanjkanja in prevelike lastne požrtvovalnosti. Umrl je tudi jezuit pater Dellange, ki je planil proti nekemu steklemu psu ter ga ubil, da je rešil šolske otroke; pes pa je patra ugriznil, ki je vsled tega umrl. Na njegov grob je akademija položila venec. Trije patri jezuiti, en marist in sestra Melanija bodo odlikovani z nagradami za kreposti. Še mnogo drugih redovnikov, menihov in nun bo odlikovanih in ravno največje nagrade bodo dobili redovniki, ki so jih svoječasno izgnali iz Francoske!
Kako se Hribarjeva ko-medna odirava...
Dunaj, 16. dec. 1910.
I.
Takrat, ko je počil glas po lepi Kranjski deželi, da Hribar ni potrjen za ljubljan. župana, je zašumelo po vrstah liberalne stranke umetnega ogorčenja, a tudi otročjega strahu, češ, kaj se bo zgodilo? In vsi otroci, liberalni otroci, so zagnali krik, Hribar mora biti župan! Mora! Cesar ga mora potrditi, ako ne, potem se postavi zanj ves avstrijski parlament. In v starinski, rdeče tapecirani sobi ljubljanskega rotovža so potem zborovali ljubljanski mestni očetje — meščanski klub — ter modrovali na dolgo in široko, kaj naj ukrenejo proti cesarjevi odredbi. Najpametnejši med njimi, dasi ne najglasnejši, so bili skromnega mnenja: Udaj-mo se! In morda bi bili tudi kaj takega sklenili, a ker bi bilo vendar nečuveno, da bi kdaj prišla kakšna pametna misel z rotovža, je vstal »On«, naj-modrejši med njimi, in dejal:
»Čestita gospoda! Čemu bi se uda-Jali! Izvolite me še enkrat! Pokažimo Svojo voljo, in če se zgodi to, česar ne pričakujem, namreč, da bi se ne udal cesar, vas zagotovim, da si potrditev izvojujem. Imam toliko in tako močno pozicijo in zaslombo v parlamentu, da se zgodi to, kar jaz hočem.« In modri možje so klonili hrbte in glave in . . . poslali sami sebe in Hribarja v penzi-jon. — Ni bilo zaželjenih demonstracij, ni bilo slave mučeniške, samo svet se je krohotal toliki kozlariji . . .
skusi prhrant pu gespud Hribarjuveh zaslugah prdublen trebušček.«
Taka pridga prenglih sm delu unkat gespude placrešpehtari, ke sm ga spremlvou gor preke Franclne na Tržaška cesta.
»Pepe, ti s ratu pa čez dali bi kek! Jest na vem, kuku se upaš iz mana tku guvort; iz mana, ke sm vnder ta nar-viši pršona na celmo iblanskmo plač; iz mana, ke mam u rukah use: ud ta narbl debele brajnuke du ta narbl kumernga mesarja in lohka vižam in regiram usoda usake mlekarce, kmetico, Ipauke in klubasarce. Ti misleš učaseh, de maš še zmeram pred saba sojga prjatla štedenta Dolfeta, brez mestaf, brade in trebuha. Pepe, časi sa menil: iz štedenta sm ratu placrešpeh-tar, pa ne pu zaslugah gespud Hribarja, kokr tu ti naprej mečeš, ampak pu sojeh zaslugah, ke me za kej druzga na rotuž nisa mogl punucat, tku za prvatne leberalne putrebe sm biu pa na usa muč prpravn, iz maha pud nu-sam sa zrastie kucine in splahnen trebušček se m je napeu, zatu, mislem, da zaslužem že tud ud toje plati mal več spuštvajna.«
»Oh. le nekar s nej na ženeja preveč h src! Sej jest jm čm dobr. Glih, ke se m nhnga trebuščka zdi škoda, zatu b im rad uči udoeru, de b spregledal, u
II.
Potem so se pisale nemške okrožnico državnim poslancem, o katerih pa ne vemo, ako so bile dostavljene, ker jih je »Slovenec« prezgodaj obelodanil. — In sešel se je avstrijski parlament, kateri naj bi pokazal vladi in cesarju zobe, ker ne privošči Ljubljani Hribarja. Sešel se je tudi »Česky klub«, v katerega je stavil On vse nade.
En Hribarjev osebni prijatelj je spravil tudi to afero v razgovor, ki je bil pa silno podučljiv, resen in kratek, namreč: oglasil se je češki poslanec in odločil: »To nas nič ne briga!« In res takoj je bil konec vsega razgovora.
III.
Vlada, ki Hribarja ni predlagala v izvolitev, je padla, nahaja se in statu demissionis, ne obeta nič in se ne zmeni za nobeno očitanje nič , češ, apres nous le deluge! . . .
Tedaj je pa zboroval proračunski odsek, v katerega je bil izvoljen osebni prijatelj Njegov, dr. Kramar, veliki romar v Moskvo in druge kraje svete Rusije, kamor ga je smel spremljati kakor zvesto kuže tudi On ter biti deležen vse slave dr. Kramafa, pa tudi . .
In dr. Kramar se je pokazal hvaležnega svojemu, recimo prijatelju. Ko se je oglasil prvič, začetkom seje k besedi. tedaj je govoril o važnih stvareh, in dasi je Hribar nestrpno čakal za njegovim hrbtom, Hribarjeve nepo-trditve ni hotel omenjati, ker ni hotel skvariti vtisa svojega govora, ako bi bil to neaktualno stvar še omenjal. In ko je končal, je Hribar razočaran obrnil hrbet in šel ves polomljen in potrt. In isti večer v pozni uri, ko so odsekovi člani že zdehali in dremali, ob tistem trenutku razprave, ko se začno stvarni popravki, ko si človek lahko kako šalo ali neumnost privošči, se je dr. Kramar oglasil še enkrat, tedaj je pa zaropotal zaradi nepotrditve Hribarjeve, a ni mogel pregnati zaspanca in dolgega časa, nobenega ni mogel privzdigniti, da bi ž njim zaropotal, kakor zaropota dr. Kramar proti vladi, ki je mrtva. Drugo jutro je pa Hribar hvaležno stisnil dr. Kramaru roko. —
IV.
V zbornici se vrši razprava o proračunskem provizoriju, torej politična razprava, in pričakovali smo, da bo ojunačil se tudi načelnik kluba, čegar odlični član je Hribar, dvorni svetnik dr. Ploj, in da bo s silno zgovornostjo ožigosal vlado, ki se je drznila priporočati cesarju nepotrditev ter ji bo izprašal vest in bil po nji z junaštvom, ki je potrebno, da se ubije crknjenega leva. Pa dr. Ploj je molčal, kaj njemu mar klubovi člani! Namesto njega je pa češki radikalec Sokol koncem svojega govora rekel: predno sklenem, moram še omeniti nepotrditev itd. ... Pa ni bilo niti sledu kake husitske gorečnosti, kakor je opaziti sicer pri teh ljudeh, samo v kratek stavek je izlil ves protest, pravtako, kakor se človek iz-nebi kakega neljubega naročila, katerega ni bilo mogoče odreči prijatelju. — A za svečan konec si je preskrbel Hribar sam. Kaj dr. Kramar! Kaj dr. Sokol! To ni nič! To se mora vse drugače protestirati. Sklenil in napisal je dolgo klobaso — pleve iii smeti — in jo izročil dr. Tresieu, tovarišu in somišljeniku, da jo z grmečim glasom prečita v zboru, katerega naj dvigne, da bo soglasno zahteval, da se popravi Hribarju krivica, ki se mu je zgodilo. Dr.
kašn navarnost je ta nhn trebušček, če se uja douli tku gnal. Nej pumislja: ceu dan jeza iz brajnukam na plač, zvečer pu fajramt, ke b se mogl mal uddehnet in s iz kašna dobra kapica duša h trebuščke prvezat, pa ta pehaj-ne pu štarijah in zamakajne grla iz sumlivem tekučinam, nazadne pa še ta jeza čez klerekalce. Use tu čluveka dol nese, pa če je še tku močne štature, in tud nm ni h nuc. Tiste zaupnee, ke s jh dajete edn drugmo pu štarijah, b s lohka dajal šriftleh pu pošt, pa b več zalegle, kokr če s jh najete pu štarijah pol, ke ste že usi mejim brjaga. Le ubogaja nej me; zdej jo še čas; zdej še cveteja ket kašna putonka, pa douh na uja več tku cvetel, če se na spamet-vaja.«
»Veš kaj, Pepe; ti se zase pekimri, jest se um pa zase in za svoj trebušček! Recima, de b se jest tkula pu fajramt zvečer lepu dol usedu u kašna dobra št arija, lepu pr gmah in se ceu večer trahtiru iz prata in dobra kapica. Res, de b se m putemtakem trebušček še louš napehvou in u ksiht b še leuš cvetou, kokr du zdej. Tu je use res in gvišn Al hmal h blu pa drgač? Klere-kalci b naskučil ud ush plati Iblana in prodn b se še moj trebušček vorng napihnil, pa h u Iblan zaruputal in klere-kalci b ja imel u rukah. Zdej pa pumisl
Tresič je rešil dano mu nalogo. S tresočim glasom jo prečital tisto klobaso stenografom in štirim ljudem, ki so ga poslušali . . . prečital tudi potrebno resolucijo. — V kuloarju sta stala pri vratih dva Smodlakova žurnalista, hrvaška študenta. Tovariš: Kaj pa Tresič čita? — E, nekega Hribara ima! Kdo je to? . . .
: V.
Sprejet je proračun in potem so jo glasovalo o resolucijah, stavljenih v razpravi. Prišle so tudi dr. Tresičeve, alias Hribarjevo, in tedaj je vstala vsa slovanska levica s socialnimi demokrati vred, da jih pokopljejo v ustavnem odseku. Nihče — razun Hribarja samega, pa ne misli, da bo še kdaj kdo to stvar prinesel v zbornico.
Vse to smo zabeležili kot vestni kronisti, da ohranimo potomcem ves razvoj komedije, katere junak je bil Hribar . . .
Gospodarstvo.
— Glasilo »mednarodnega poljedelskega zavoda« v Rimu, čigar pokrovitelj je laški kralj — »Bulletin du bureau des institutions économiques et sociales« — je prinesel v svoji 2. številki za oktober-november jako laskavo poročilo o delovanju »Gospodarske zveze« v Ljubljani. Veseli nas, da se stremljenja te naše v korist kmečkega ljudstva z uspehom delujoče organizacije tudi od tako merodajne strani pripoznava.
Zadružni tečaj se vrši od 9. do 14. januarja 1911 v zadružnem domu v Št. Lovrencu na Dravskem polju. Začetek v ponedeljek dno 9. januarja ob 8. urn zjutraj. Vspored: A) Predavanja. V ponedeljek 9. januarja: Na-rodno-gospodarski, nravno-vzgojoval-ni pomen zadrug. Denarne zadruge. —
V	torek 10. januarja: Zemljiška knjiga. — Dolžnosti načelstva, seje načel-stva. — V sredo 11. januarja: Zboljšanje posestev. — Dolžnosti nadzorstva, sejo nadzorstva. •— V četrtek 12. januarja: Sestava računskih zaključkov. — V petek 13. januarja: Organizacija kmečkega stanu, nakup kmetijski potrebščin. — Občni zbori. —
V	soboto 14. jan.: Zadružna prodaja živine. — Predava nadrevizor V. Puše-njak, zastopnik centrale za živinorejo na Dunaju in drugi kmet. strokovnjaki. B. Praktičen del: Praktično se bo vsak udeleženec poučil o vsem poslovanju in knjigovodstvu posojilnic, o sestavi rač. zaključkov, o predpisih glede kolekov, pristojbin, o poslovanju zadrug z Zadružno zvezo itd. — Včetr-tek 12. jan. se bo obravnavala sestava računskega zaključka in se priporoča tajnikom, kateri še ne morejo sestaviti računskega zaključka, da se ta dan tečaja udeleže. — Kdor se želi tečaja udeležiti, naj k m a 1 o prijavi udeležbo. Trideset učencev dobi brezplačno hrano in stanovanje.
Dogodki v parlamentu.
Dunaj, 16. grudna 1910.
Pogajanja med strankami.
V zbornici danes mlatijo bob, za kulisami pa voditelji strank snujejo načrte za bližnjo bodočnost. Poljaki so »Slovanski Jednoti« po dveletnem razmišljanju priskočili na pomoč in vladi izpodmaknili zadnjo oporo. Zato je čisto naravno, da so prevzeli tudi
kuku b blu, če b klerekalci Iblana kumanderal: iz suhem češplam b nas matral in na ražne b nas poki in moj trebušček b začeu pučas dol jemat in predn b prou h seb pršou, b šou moj trebušček prlafur. Viš, prjatu, tu na gre. Zdej je treba delat, pa uma pol rajš pučival, kedr u narjen!«
»No ja, sej nč na rečem; ampak ta večn dirndaj, tu že čluvok preseda in jest se le čudm, de vas pride še kašn člouk pušlušat.«
»Sej mama za tu najete!«
»Tu je že use lepu, al jest, če b me tud najel in še tku dobr plačal, h na mogu večer za večeram pušlušat, de b uni suho češple pu ušteli nusil, gespud dohtar Švigl sebe žajfu in umivu, gespud clohtar Taučar pa čez ceste in čez dragina zabaulu. Če b so saj enkat mejnal, de b se uni žajfal in umival, ko sa tud žajfe hedu putrebn, gespud dohtar Švigl čez ceste in dragina zabaulu, gespud dohtar Taučar pa suhe češple pu usteh nosu. Tu h žc šlu; tu h bla saj ena mejhna sprememba. Tku pa zmeri en lajer, kokr u kašnmo malne.«
»Viš, Pope, de se ti nč na zastopeš! ¡Če navadeš enga kusa »Naprej zastava Slava« žvižgat, nekar na pugervi ud nega, de b t naenkrat na kumanda «O mein lieber Augustin« zažvižgu. Jest
»officlum boni viri« med strankami, ki morejo priti v poštev pri sestavi nove in širše večine, katero odsev bode brea dvoma tudi bodoča vlada. To pa je se-< veda odvisno od uspeha teli pogajanj. češki poslanci pa ne morejo piti na medvedovo kožo, dokler nimajo medveda, zato se utegne vladna kriza vleči še čez novo leto. Tedaj se odloči V Pragi, ali je mogoče premirje med Čehi in Nemci in rodno delovanje češkega deželnega zbora, kateremu je nemška obstrukcija zaprla sapo. V tesni zvezi s temi dogovori je tudi obstrukcija v moravskem deželnem zboru. Mnogo pozornosti vzbujajo tudi neobvezni razgovori v stanovanju odličnega poljskega poslanca dr. Kozlovskega, ki utegne priti v poštev pri sestavi bodočega ministrstva. »Neue Freie Presse« danes v dolgem uvodniku strupeno napada Kozlovskega kot spletkarja in nazadnjaka. Oso rado hodijo na med. Sicer pa Kozlovski in drugi merodajni Poljaki nikomur ne prikrivajo, da bi si radi zagotovili uravnavo in kanalizacijo rek v Galiciji. To je vprašanje, o katerem se more govoriti, ker glede uravnave rek in hudournikov je Avstrija jako zaostala.
Italijanski poslanci so sicer nezadovoljni, ker niso dosegli svoje pravne fakultete, vendar ne obupani. Tolažijo se, da se v dogledni bodočnosti morda le posreči kompromis v vseučiliškem vprašanju. Sedaj so v tem pogledu pogajanja nemogoča ali vsaj brezuspešna, ker ni prave vlade in tudi nobene večine. Naloga parlamenta je sedaj v prehodnem stanju, da vzdrži ustavno kontinuiteto, dovoli začasni proračun in reši postavke v proračunu za ljudske potrebe, katere bi sicer vlada črtala, ko bi uveljavila provizorij s 8 14. Saj jo finančni minister Bilinski žc itak precej osmukal proračun.
Proračunski provizorij.
Danes hoče zbornica rešiti proračunski provizorij za tri mesece bodočega leta. Ker je vlada in »statu demis-sioris« in skoraj gotovo, da se ne povrne v sedanji sestavi, proračunski provizorij nima politične važnosti. Za tak provizorij moro glasovati tudi opo-zicija, ako ima pred očmi ugled in veljavo ljudskega parlamenta in ni »a tout prix« v opoziciji, kakor so socialni demokratje. In ta taktika slučajne opozicije je tem umestnejša, ako so v proi računu poleg postavk za državne po« trebščine tudi za ljudske koristi in potrebe. Parlament torej sedaj ne dovoli kratkega proračuna vladi, ali katerikoli večini, ker je ni, marve$ sam sebi, da izvrši svojo prvo in nai< važnejšo ustavno pravico.
Poročevalec dr. SteinwenSlef naglaša, da predlaga odsek le trimeseč« ni provizorij, ker bode treba redni pro< račun za leto 1911. v marsičem predru< gačiti.
V odseku so bila dalje različna mnenja, ali naj se že sedaj dovoli novo posojilo v znesku 109,200.000 kron za izredne potrebščine državnih železnic. Večina se je odločila za vso svoto z ozirom na nujno potrebo.
Pomisleki so bili tudi proti podpori podonavski parobrodni družbi, ker nove pogodbe z družbo parlament ni še odobril. Ta družba pa je za Avstrijo velikega pomena, ker si tako zagotovi prosti promet po Donavi. Od leta 1902 dobiva družba letno podporo, katero odsek priporoča tudi za bodoče. Ta podpora znaša sedaj 1,200.000 kron.
sm s enkat suhe češple u glava utepu, pol nekar na pugervi, de b mou na-enkat žajfa u glau. Žajfa nej ma gespud dohtar Švigl, gespud dohtar Taučar pa blat u glau, pa u šlu zmeri uae gladku ; če uma začel pa enkat mešat, u pa iz cele naše pulitke en šmorn ratu. Nekar na misl, de mi na vema, kua delama. Tu mama use tku prerajtan, de na more falet, če se uma dobr držal. Sevede, če mc u začeu gespud dohtar Taučar spet pu ta noumo Zabjek ukul ulačt, pol u falen. Sej sm že unkat, ke je mankal kumi za en cimprmansk las, de me nisa zašil, skori za tri in pu kile dol uzeu; če se tu še enkat zgudi, sma pa tam, ke muh ni. Astn, Pepe, če me še kej ubrajtaš, pojd iz mana h Francelne; uš saj slišu, kuku gre uso kot na žnorc, de saj na uš pol ježek u »Sluvence« utresu in nas nazaj pu-staulu, kokr jo toja navada!«
»Hvala lopa za puvabil; al jest mam res tku slab želodec, de na morm prenest take klubasarije; pusebn suhe češple m nč kej dobr na streja; še kašna narodnast b znou nardet moj želodec prec. pr miz; ke druh vaš puslu-šauci saj tulk časa lohka zdržeja, de jejnate klubasart in greja šele pol vn u kašn kot. Le dobr nej uprauja, no; na z Bugam!«
Nova pogodba, ki jo jo vlada te dni predložila zbornici, bi veljala do vštetega leta 1935. Pripomnim, da družba državi doloma vrača te podpore. Doslej je vrnila blizu 5 milijonov, na dolgu je še 8,151.981 kron. Z ozirom na nakane mažarskih Košutovcov jo velikega pomena za Avstrijo, da ima v rokah : družbo.
Večina odsekova tudi priporoča, da so dovoli 719.000 kron za nakup delnic južnonemško podonavske družbe in višja podpora dalmatinskim parobrotl-nim družbam.
Proračunski odsek pa je z 19 proti 17 glasovom črtal podporo parobrodni drujbi »Austro-Americana«. Najbolj čudno jo, da so tudi socialni tlemo-kratje glasovali proti tej postavki, ko najodločneje zahtevajo uvoz argentinskega mesa, ki ga dovaža »Austro-Americana«. Ta demonstracija je naperjena proti trgovinskemu ministru tir. Weiskirchnerju iz političnih nagibov. Zato ni izključeno, da danes zbornica dovoli tudi to postavko navzlic socialno-domokraški rabulistiki.
Vobčo si zbornica s tem proračunskim provizorijem obvaruje proste roke nasproti vsaki bodoči vladi. Naloga proračunskega odseka bode, da o pravem času reši redni proračun, v katerem moro predrugačiti razne postavke.
Zanimivi sta bili v razpravi izjavi barona C h i a r i j a v imenu liemško-narodno zveze in dr. Globinskega v imenu Poljakov. Bar. Chiari je na-glašal, da hočejo Nemci resno spravo s Čehi. To zahtevajo državne in parlamentarne koristi. Parlament more varovati svoje pravice in vršiti svoje dolžnosti le z rednim delom in parlamentarno vlado. To pa jo mogoče, ako se ustvari večja in zanesljiva veČina. Dosedanja večina je bila ves čas labilna, zato zbornica tudi ni mogla vršiti svoje naloge. Govornik konča z željo, da se posreči vsaj premirje med Čehi in Nemci. Pritrjevali so govorniku tudi nekateri češki poslanci. Ko bi vsi nemški poslanci tako mislili in govorili, kakor baron Chiari, bila bi narodna sprava že davno mogoča na severu in jugu države.
Dr. Globinski jo kratko izjavil, tla fe redno delo mogoče v zbornici le tedaj, ako se ustvari večina na širši podlagi. Zato Poljaki resno žele pošteno spravo med Čehi in Nemci.
Mnogo krika je bilo med govorom nemškega agrarca L u k š a, ki je obširno zagovarjal agrarno stališče proti socialnim demokratom.
Dr. T r e s i c je predlagal resolucijo, naj vlada pove vzroke, zakaj poslanec Hribar ni bil potrjen za ljubljanskega župana. Odgovora gotovo ne dobi.
Dr. Korošec
prečita naslednjo izjavo:
»Znano jo, da so člani »Slovenskega kluba« vedno glasovali proti Bie-nertliovi vladi, posebno proti njenim proračunskim zahtevam, dokler je bila na krmilu. Sedaj pa je odstopila in samo vodi vladne posle. Drugo vlade še ni. Zato stojimo na drugem stališču nasproti proračunskemu provizoriju. Ako se ne dovoli, ako se odkloni proračunski provizorij, nastopi »ex lex« ali vlada § i i. Zato lo varujemo ugled parlamenta, ako omogočimo proračunski provizorij, ki velja itak le za tri mesece, in bodemo v kratkem mogli označiti svojo stališče nasproti novi vladi. Glasovali bodomo torej za provizorij in iz stvarnih razlogov za ono postavke, ki so ljudsko potrebščine.
Oglasil se je tudi, morda zadnjič v tej zbornici, finančni minister B i 1 i n -ski, ki jo prosil zbornico, naj pritrdi novemu paragrafu, ki do 15. svečana podaljša štatut avstro-ogrske banke. Ako so to no zgodi, jo »via facti« z novim lotom banka obvezana izplačevati v zlatu.
Govorili so še dr. Ivčevič in glavna govornika Soitz in Kozlovski. Proračunski provizorij so dovoli. Izroči se poslanec Schuhmeicr sodišču.
Za znižanje voznih cen rjavega premoga.
Zbornica nato nadaljuje razpravo o Beerovein nujnem predlogu, da naj se znižajo vozne ceno češkemu rjavemu premogu po državnih železnicah. Posl. dr. Benkovič predlaga resolucijo, po kateri se poziva vlada, naj se znižajo vozne cene rjavemu premogu na državni in na južni železnici tudi po alpskih pokrajinah. Beerov predlog in dr. Ben-kovičeva resolucija obveljata.
Mallk uprizori komedijo.
Znani Nemec s slovenskim imenom Malik je začutil potrebo, da se zopet enkrat osmeši. Malik se namreč grozno boji našega poslanca tir. Vorstovška in bi rad. da bi vrli naš poslanec ne hodil v zbornico. Pravi, da je poslanec dr. Verstovšek kontumaclran, ker je v njegovi rodbini škrlatica. Dr. Korošec
konstatira, da stanuje dr. Vestovšek na Dunaju, njegova rodbina pa v Mariboru. Ros jo obolel en 12-lctni Verstov-škov otrok na Škrlatici. a da še danes Vorstovškova rodbina ni kontumdei-rana.
Osmešen Malik.
Predsednik: Poslanec Verstovšek mi jo zatrdil, tla ni kontumaclran. Ker nisem sanitetni organ zbornice, tudi nisem dolžan, da še nadalje poizvedujem. (Vesolost.) Sploh pa sodim, da storim najboljše, če nekaj časa prekinem soje, da tako vpoštevam pretirano skrb poslanca Malika pred nevarnostjo, da so okuži. (Živahno pritrjevanje.) Vošči vsem vesele praznike in javi, da se naznani prihodnja seja pismenim potom.
Seja jo bila zaključena ob H 10. zvečer.
Proti Bilinskemu in Dulebi.
»Prager Tagblatt« poroča, da je v seji »Poljskega kluba« predlagal posl. Fijak, naj se izključita iz kluba ministra Bilinski in Duleba, ki sta glasovala v ministrskem svetu proti zgradbi kanalov. Predlog ni bil sprejet, ker jo ugovarjal Kozlovski.
O novi vladi
se zdaj veliko ugiba, govori in piše. Korespondenca »Zentrum« beleži govorico, da se že bodoči teden naroči Bie-nerthu sestaviti novo vlado. Sodijo, tla bo sestavil Bienerth koalicijsko ministrstvo. Danes se je tudi govorilo, da postane naučni minister Neusser, grof Sttirgkh pa notranji minister.
Bosanski odsek
se ustanovi v avstrijski delegaciji. Načeljeval mu bo Gessmann.
KMEČKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V RADOVLJICI.
Nova Kmečka hranilnica v Radovljici, ki ima svojo pisarno v hotelu »Bastl«, I. nadstrop., in se je ustanovila pred petimi meseci, je dosegla v tem kratkem času denarnega prometa čez pol m i 1 i j o n a.
Vzrok temu nepričakovanemu njenemu razvoju je v prvi vrsti njen namen svoj letni dobiček večinoma obrniti v občekoristne ljudske potrebščine onih krajev, kateri jo bodo podpirali. Ljudje se čimtlalje bolj oklepajo nove hranilnice; drugod dvigajo svoj denar in ga tu vlagajo in to tem bolj, ker popolnoma zaupajo možem, ki so v načcl-stvu in nadzorstvu.
Načelnik nove hranilnice je Ivan Bulovec, trgovec in posestnik v Radovljici; drugi odborniki: g. Janez Novak, častni kanonik-dekan, Martin Drolc, kaplan, Leopold Vari, posestnik, Flori-jan Jane, gostilničar, Matija Ivalan, posestnik, Atlolf pl. Kappus, župan v Kamnigorici, Ivan Resman, župan v Mošnjah, Ivan Trunk, župan v Begunjah.
Načelnik nadzorstva: g. Jos. Stcgu, c. kr. okrajni živinozdravnik; drugi nadzorniki: Vinko Resman, usnjar in posestnik v Radovljici, Anton Cvenkelj, posestnik, Ljubno, Jos. Lavrič, župnik, Breznica, Josip Zemlja, posestnik in gostilničar v Vrbi.
Hranilne vloge se obrestujejo po 2%.
4 %
Slateke vmm.
š Lavantinski vladika v mariborski bogoslovnici. Časten obisk je imela dne 15. decembra zjutraj mariborska bogoslovnica. Pjrevzvišeni knezoškof dr. Mihael Napotnik je imol veličasten govor o štirih poglavitnih čednostih s posebnim ozirom na stanovske dolžnosti čč. gg. bogoslovcev. Med najsvetejšo daritvijo so vsi prejeli sv. obhajilo iz rok ljubljenega nadpastirja. V spomin so pa dobili znamenito delo »Sveti Pavel, apostol sveta in učitelj narodov«. Bog plačaj!
š Novice iz Celja. V odvetniško pisarno dr. J. Benkoviča stopi s 1. januarjem 1911 vpokojeni nadsvetnik deželne sodnije g. dr. Gregorin kot kom-panjon. — V Westonovi tovarni so morali delavci delati tudi na Marijin praznik dne 8. decembra. Toliko prostosti se da delavcem pri protestantskih podjetnikih. — Nabiralniki za »Slovensko Slražo« se nahajajo v hotelu »Beli vol« v obeh gostilniških sobah. — Nič kaj veseli niso sprejeli celjski liberalni frajtarji in korporali sklep liberalnega generalnega štaba, da preneha izhajati »Narodni Dnevnik«. Slavi so sedaj v liberalnih celjskih bezni-cah maček.
š Božičnica za slovenske otroke v Studencih pri Mariboru so vrši prihodnjo nedeljo dno 18. dfccembra ob 3. uri popoldne v gostilniških prostor rili Nekrop. Na sporedu jo govor g. dr. Medveda, deklamacije in pesmi otrok, ob koncu p» razdelitev daril. K slav-
nosti so vabljeni vsi mariborski in okoliški Slovenci.
š Mahnertova žetev. V. Mariboru je vsled ^larburgorične in Mahnertovc hujskarije odpadlo od katoliške cerkve zopot nekaj omahljivcev. Naj izve širni svet imena teh novih Lutrovih vernikov. Odpadli so: Viktor Pucks, lekarniški pra' likant v lekarni g. Prulla na glavnem gu. Pucks je rodom Hrvat. Nadalje .-o odpadli Emerich VVritzl, dijak na realki, doma od Sv. Trojice v Halozah (torej z nemškega teritorija), Karolina König, delavka, Julijana Tschrepinko, zasebnica ter Avgust Ma-leg, slikarski pomočnik in njegova žena Frančiška. Katoliška cerkev pač nima vzroka žalovati za temi odpadniki. Delali so k večjemu sramoto katoličanom. Slične ljudi pač lahko privoščimo Mahnertu in Gustav-Adolfvereinu.
š Smrt v studencu. Tesar Franc Kokot je snažil župnijski studenec pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. Studenec je globok čez 40 metrov. Dasiravno je g. župnik dal Kokotu na razpolago novo močno vrv, vendar se je ta poslu-žil stare obrabljene vrvi. Ko so delavci privlekli polno posodo do višine 25 metrov, se je utrgala vrv. Posoda je z vso silo padla Kokotu na glavo, jo razklala in mu strla desno ramo, roko in nogo. Bil je takoj mrtev. Kokot zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otročiče.
š Razpisana učiteljska mesta. Na petrazredni ljudski šoli v Kapeli pri Radencih ste razpisani mesti učitelja in učiteljice. Šola je v drugem krajevnem razredu. Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov. Prošnje do 20. januarja 1911 na krajni šolski svet v Kapeli. — Na šestrazrednici pri Sv. Barbari v Halozah je razpisano mesto de-finitivnega učitelja. III. krajevni razred. Prošnje do 10. januarja 1911 na krajni šolski svet pri Sv. Barbari.
š Tatvina v cerkvi. Neka ženska imenom M. Laneker je v torek dne 13. decembra ukradla v Marijini cerkvi v Celju svetilko iz stene, vredno 15 K. Ker jo drugod nikjer ni mogla prodati, pregovorila je čevljarja J. Ušena, da. ji je dal zanjo 1 K. Ko je šel Ušen po denar, izmaknila je vlačugarica še par novih čevljev ter jo je potem srečno odkurila. A naslednji dan jo je prijel brihten celjski policaj.
Po svetu.
Iz socialnodemokraškega tabora.
Kakor poroča socialnodemokraški dnevnik »Rovnost«, se je sklenilo na podlagi poročila nadzorovalnega sveta splošne delavske bolniške blagajne v Brnu, vpeljati proti bivšemu upravitelju, sodrugu L. Picku, disciplinarno preiskavo, ker se je dognalo, da je neupravičeno namesto zdravnikov svojim sorodnikom in znancem, med temi tajnikoma Waski in Kolusi, dajal brezplačne nakaznice za kopališča na račun blagajne.
Shranjevalnica za moške. Neka velika tvrdka v Nebraski je napravila v svoji trgovini veliko čakalnico za gospode, ki spremljajo dame, katere pridejo kupovat v trgovino. Ta čakalnica je urejena z vsemi udobnostmi kot kaki klubovi prostori v velikih mestih. Gospod in dama, ki prideta v trgovino, dobita vsak svojo enako številko. Možakar gre v čakalnico brat časopise in pit kavo ali kaj drugega, ko pa se dama zadosti sprehodi in nagleda po trgovini, odda svojo številko posebnemu uslužbencu. Ta gre v čakalnico, pokliče gospoda z enako številko ter ga vrne dami, kakršen je prišel v trgovino.
Samoumor računskega svetnika. Iz Linea se poroča 13. t. m., da so našli v nekem bližnjem gozdu računskega svetnika ondotnega cesarskega na-mestništva Karola Päruta s prerezanim vratom. Izvršil je samoumor z britvijo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je umrl. Kaj ga je gnalo v smrt, še ni dognano. Samoumor tega vladnega uradnika se spravlja v zvezo s sledečo notico socialnodemokraškega lista »Tagespost« z dne 4. t. m., ki je bila v rubriki listnica uredništva: »C. kralj, uradnik, ki odstranjuje z urad. računskih listin koleke, jih umiva in potem prodaja, da se morejo zopet uporabljati na pobotnicah, se kaznuje zaradi sleparije, ako se ga naznani.« Razumljivo je, da storilec gotovo ni sam stavil vprašanja na uredništvo, tla bi dobil ta odgovor. Čuje se, da se je šlo tozadevno za nekoga visokega uradnika pri gornjeavstrijskem cesarskem namestništvu, ki se je tako daleč spozabil, da se je posluževal slepar-stev. Na podlagi te notice socialnodemokraškega lista se. je uvedla pri namestništvu preiskava in 13. t. m. dopoldne jo zasliševal namestniški svetnik grof Paar več računskih svetnikov, vendar pa preiskava ni imela pozitivnih uspehov. Isti dan popoldne pa se je raznesla vost o snmoumoru ime-
novanega uradnika. Vsled tega se spravlja v zvezo ta samoumor z na\e-deno časopisno notico, vendar pa se kljub natančni preiskavi resnice še ni moglo dognati. Predstojniki opisujejo računskega svetnika Paruta kot vestnega uradnika.
Časopis obsojen zaradi nedovoljen ne velivne agitacije. Pred londonskim sodiščem se je vršila 13. t. m. zanimiva obravnava. Pri januarskih volitvah je kandidiral unionist Simmons v nekem volivnem okraju vzhodnega Londona, seveda brez uspeha. Med volivnim bojem je prinesel list »Daily Chronicle« vest, da je Simmons trikrat glasoval proti brezplačnemu prehranjevanju ubožnih otrok. Zaradi tega in drugih podobnih trditev je Simmons omenjeni list tožil. Pred govorom zagovornikov se je konstatiralo, da omenjena izjava ni bila žaljiva, poleg tega pa se je tudi dognala resničnost trditve lista. Sodnik pa jo povdarjal, da je potrebno, ohranjevati volivni boj pred takimi sredstvi čist, ter je menil, da se more brez žalitve reči, da je vodstvo volitev zašlo v roke neolikanih slojev. Porotniki so pritrdili stavljenim vprašanjem in priznali tožniku odškodnino. »Daily Chronicle« mu mora plačati 100.000 K.
Žene proti pijanstvu. Deputacija dvajsetih članic zveze mažarskih gospodinjskih društev se je predstavila pred dnovi ogrskemu ministrskemu predsedniku grofu Khuenu in mu sporočila prošnjo zveze. Voditeljica depu-tacije je prosila ministrskega predsednika, naj odredi, da se nedeljski počitek od sobote popoldne do ponedeljka zjutraj raztegne tudi na žganjarne in gostilne. Pripomnila je, da je deputacija že šestič z isto prošnjo pri vladi, naj pomaga, tla se omeji pijančevanje. Delo gospodinjskih društev pa bo ostalo brezuspešno, ako ga vlada odločno ne podpira. Očitala je žalostno sliko, ki se nudi na budimpeštanskih ulicah od sobote popoldne do ponedeljka zjutraj. Minister predsednik je odgovoril, da je prošnja popolnoma upravičena ter da vlada sama stremi po tem, da se omeji pijančevanje. Obenem je prosil depu-tacijo, naj zveza gospodinjskih društev nadaljuje svoje delo proti alkoholu ter naj uporablja vsa sredstva, ki so mogoča.
Gosli za 145.000 kron. Znameniti virtuoz Jan Kubelik je kupil na Angleškem za 145.000 kron pod imenom »Emperor« znane Stradivarijeve gosli, ki celo še lepše donč, kakor slovite gosli »Messias». Gosli so ležale nad sto let nedotaknjene v neki zbirki. Prvotno se je zahtevalo zanje 240.000 kron.
Koliko velja žena? Neki ameriški ženski list je priobčil cene, za katere je mogoče dobiti pri različnih divjih rodovih ženo. Najdražje so žene pri Kaf-rih. Kajti pri njih velja žena od ene do deset, govedi, kakršna je pač ženska. Na Kamčatki žena že ni toliko vredna; dobi se jo lahko za par severnih jelenov. Čutlna je cena žene pri turkestanskih Tatarjih. Tamkaj se mora plačati za ženo toliko masla, kolikor tehta žena. Poceni pa so v Ugandi, kjer se more dobiti ženo za nekoliko patronov ali pa za škatljo igel. Gotovo najcenejše pa so žene v avstralskih pragozdih, kjer se jih more dobiti za škatljico vžigalic.
Pogreb Lazarja Kostiča. Pretekli ponedeljek so svečano pokopali v Som-boru srbskega pesnika Lazarja Kostiča. Pogreb je trajal od pol 2. do 5. ure popoldne. Udeležila se ga je velika množica ljudstva in mnogo srbskih narodnih društev. Kralj Peter je poslal venec z napisom: »Dobrom Lazi — Petal' 1.«
Zaradi sleparstva aretovan groi.
Na Dunaju so aretovali 26 let starega grofa Gisberta Wolff - Metternicha, sina grofa Levina Wolff-Metternicha, ki je brat nemškega poslanika v Londonu in sicer zaradi goljufive igre in sleparstva. V Londonu in Berolinu je bil član neke igralne družbe, ki je potom goljufive igre izžernala bogate aristokrate. V Londonu in Berolinu so istoAako aretovali več članov te družbe. V Londonu je zašel med to čedno družbo nek pruski častnik Beckhaus, ki so ga pošteno obrali. Metternich mu je poplačal dolgove, a je potem zahteval od častnika povračila. Na ta način se je vse odkrilo. Grof Wolff - Metternich je poročen z dunajsko igralko Claire Wallentin.
Samoumorl pri vojakih. Berolin-ski list »Allgemeine Zcitschrift flit Psyhiatrie« prinaša sledečo statistiko samoumorov v evropskih vojskah v razmerju do milijona: Avstrija 1253 Nemška 632, Italija 407, Francija 333. Belgija 244, Anglija 209, Rusija 152. -Največ samoumorov se torej zgodi v Avstriji. V Rus!ji, ki je država šibe in knute, so v tem oziru mnogo na bolj šem.
Pivovarnnrji zoper nemš cga cc sarja. V Monakovem so je vršila zna-
čilna manifestacija zoper najnovejši antialkoholni nastop nemškega cesarja Viljema. Na shodu pivovarnarjev se je oglasil profesor Vogel, zastopnik kraljevskega pivovara VVeihostephan, ognjen protest proti pozivu nemškega cesarja k vzdržnosti od alkoholnih pijač. Opozoril je na besede Bismarka, da »v letu 1870 bi mi ničesar ne dosegli brez alkohola«. Povedal je, da nemški pivovarji žrtvujejo na leto 100 milijonov za nemško mornarico, medtem ko abstinentje in apostoli vode niso še nikdar ničesar dali za narodne namene, ter je zaključil, da se nemški pivo-varnarji ne bodo bali, ako potreba, nastopiti z vso odločnostjo zoper protial-koholne govore nemškega cesarja in njegovih svetovalcev.
Trgovec z dekleti aretovan. V Čr-novicah je policija aretovala 13. t. mes. internacionalnega pustolovca Jožefa Moritzsohn, ki je obdolžen, da se je pečal s trgovino z dekleti ter da je zakrivil razne druge sleparije. Moritzsohn je na Angleškem, Francoskem, v Belgiji, na Nemškem, Južni Afriki, Ar-gentiniji in Severni Ameriki presedel že 18 let po ječah zaradi številnih goljufij in zločinov.
Koliko je veljala Francosko želez-ničarska stavka? Francoski list »Journal officiel« poroča, da so ob priliki zadnje železničarske stavke na Francoskem prejele železniške družbe na teden 3,379.000 frankov manj dohodkov kot lansko leto v istem času. Koliko so imeli vsled te stavke izgube in-dustrijci, poljedelci in trgovci, se ne more dognati, ravnotako tudi ne, koliko je veljala ta stavka železničarje, ki so stavkali, kakor tudi njihove organizacije. Strokovni list železničar-skega sindikata piše, da je bilo odpu-ščnih na raznih progah vsled stavke 3500 uslužencev.
Položaj ekskralja Manuela je zelo žalosten. Tako n. pr. kralj Manuel ni mogel še določiti svojega stalnega bivališča, ker mu manjka denarnih sredstev. Že tri mesece nima sredstev, da bi plačal svoje sluge in če bi ne skrbel zanj orleanski vojvoda, bi kralj Manuel ne vedel niti, kam naj se obrne. Premoženje kraljice Natalije, ki znaša 15 milijonov frankov, je naloženo v portugalskih železnicah in ga je zaplenila nova vlada. Londonska »Tribuna«, ki navedeno poroča, piše končno, da so ostali vsi vladarji v prijateljskih odnošajih s kraljem Manuelom, zlasti pa še španski kralj Alfonz, ki je od prvih revolucijskih dni dal na razpolago svoje poslaništvo kralju zvestim Portugalcem. Kralj Manuel in njegovi pristaši še vedno upajo, da se bo na Portugalskem zopet uveljavila monarhija. Številne visoke osebe skušajo vplivati na evropskih dvorih, da se obravnava portugalsko vprašanje na kongresu vele vlasti.
Najnovejši povod ločitve zakona. V
Kaliforniji je tožila neka žena svojega moža za ločitev zakona, ker se ni des-inficiral, predno je stopil v otroško sobo. Žena se je namreč grozno bala bacilov ter je zahtevala od moža, da se mora vedno preobleči, kadar pride domov, da bi ja ne zanesel kake bacile k otrokom. No, mož seveda ni vedno ubogal in je zaradi tega vložila žena tožbo za ločitev zakona. Zanimivo je, da je sodišče tožbi ugodilo. Bog nas varuj pred takim razumevanjem higijene!
Abstinenta! vestnik.
V	ponedeljek dne 12. decembra je bila seja društva »Abstinent«.
Tekom zadnjih dveh tednov so bila abstinenčna predavanja v Št. Lovrencu in na Koroški Beli. V nedeljo bo predavanje v Trnovem pi;i Ilirski Bistrici.
V	sredo po Božiču bo predavanje o abstinenci na tečaju slovenske krščansko socialne zveze v Svečah na Koroškem. Drugi dan potem bo shod duhovnikov abstinentov v Ljubljani.
Zanimanje za abstinenco se pričenja vzbujati v večji meri med slovensko mladino.
Pri zadnji seji se je razgovarjalo o ustanovitvi zdravišča za abstinente.
»Zlata doba«. Abstinenčno glasilo »Zlata doba« je dovršilo svoje četrto leto. To je najboljše znamenje, da se je naša stvar prijela med narodom in se ne bo dala več izruvati. »Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi strelci!« Vsi, ki se zavedajo, kako velikansko zlo za naš narod je alkoholizem in kako potreben je boj zoper njega, naj agitirajo «a »Zlato dobo«. Prodreti mora v vsako vas in nesti povsod znamenje rešitve Izpod oblasti velikega škodljivca našega naroda.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
Dnevne novice.
+ Nečuvenost. Član »Jugoslovanske Strokovno Zveze« Valentin 1'feifer iz Sorice na Gorenjskem je delal v tistih krajih, ki so toliko srečni, da pripadajo »Graški delavski nezgodni zavarovalnici«. Mož jo ponesrečil pri delu. »Jugoslovanska Strokovna Zveza« jo nastopila za pravo svojega člana in vložila se je pri razsodišču nezgodne zavarovalnice v Gradcu proti zavarovalnici slovenska tožba. Slovenske tožbe Gračani niso mogli zavrniti, a šli so in obvestili Pfeiferja, da mora plačati 7 kron, ker so prestavili tožbo iz slovenščine v nemščino. Najodločnejše protestiramo in najstrožje obsojamo prakso, ki jo je uvedlo graško razsodišče »Graške nezgodno zavarovalnico«. Spodnjo Štajersko, kakor tudi velik del Koroške tvori zaključeno slovensko ozemlje. Zato mora tudi »Graško nezgodno razsodišče« poslovati in razpravljati ravno tako slovensko, kakor nemško. Kakor nam pa kaže Pfeifer-jev slučaj, tega ne dela, marveč si pusti prestavljati tožbe, ker jih ne razume. To ni prav, ni postavno. Proti temu jo prisiljena vsa slovenska javnost na najodločnejši odpor in v obrambo svetih naših narodnih svetinj, ker ima tudi koroški, ker ima tudi štajerski slovenski delavec pravico, da se mu deli kruh pravice v njegovi materinščini. Mi zahtevamo, naj bodo sposobni sodniki in prisodniki graškega nezgodnega razsodišča tudi slovenščine. Drugače ni mogoče, da izpolnjujejo svojo dolžnost. Prestava ostane prestava in naj bo še tako dobra, nikdar in nikoli ne učinkuje tako, kakor izvirnik. Mi hočemo več, da se reže slovenskemu delavstvu tudi pri nezgodnih zavodih kruh pravice v materinščini.
+ Shod. Skupina J. S. Z. za Selo-Moste priredi v nedeljo, 18. t. m. ob 4. uri popoldne v salonu pri g. Oražmu na Selu društveni shod. Delavci in delavko, agitirajte za obilno udeležbo; na shodu poročata gg. predsednik J. S. Z. dr. I. Zaje in dr. Josip Jerše.
+ Ivan Hribar se je bahal v »Slov. Narodu«, da je on dosegel, da bo kme-tijsko-kemično preskuševališče v Ljubljani avtorizirano tudi za preiskavo živil, češ, da je on že lansko leto v tem oziru pri vladi interveniral. Mi pa vemo, da je prišel Ivan Hribar v to zadevo ravno tako, kakor Pilat v Čredo. Resnica je, da je ta zadova več let na Dunaju ležala in ni prišla niti za korak naprej, dokler ni pred nekaj tedni dež. glavar pl. Šuklje na Dunaj šel in stvar na energičen način urgiral. V tej zadevi je torej Ivan Hribar čisto nedolžen.
-f Bridko spoznanje. Ob priliki sijajnega uspeha »Slovenskega kluba« v proračunskem odseku, ki je moral laško vseučiliško vprašanje odgoditi, piše »Idea Italiana«, glasilo liberalne laško večino v Istri v uvodniku: »Vsa zgodovina naše parlamentarne delegacije je neprestano ugodno glasovanje naših poslancev za vlado in neprestanih »gotovih« obljub ministrov ali strank, ki pa teh obljub niso nikoli držale. Laškim poslancem v parlamentu jo namenjena usoda, da se jih vedno vleče, in to je škodljivo ter ponižujoče.« <■— Lahi torej dobro spoznavajo, da jih imajo vsi za pepete — in to spoznati ni nič težavnega — kljub temu pa bodo vsikdar šli skupaj z Nemci zoper naj-upravičenejše in najprimitivnejše kulturne in politične zahtevo Slovanov, katere po nedavnem priznanju taistega glasila »latinsko pleme« sovraži. Ker pa Nemci Lahov v resnici prav nič ne marajo, ampak jih le v svoje namene izrabljajo in ker na drugi strani Slovani Lahom pri najboljši volji ne morejo biti prijazni, ostanejo ubogi potomci »latinskega semena« vedno na cedilu. Stari pravi latinci so imeli nekoliko več soli in brihtnosti v glavi...
-j- Smrt »Narodnega Dnevnika«. Včerajšnji »Narodni Dnevnik« naznanja svojim vernim čitateljem v jako ovinkarski obliki, da bo z novim letom prenehal. Z ovinkarijo so začeli naši mladini, z ovinkarijo so tudi nehali. Človek mora namreč dotični članek jako pazno čitati, da vo, pri čem da je. To je vse nekako tako čudiio zavito, da bo »Narodni Dnevnik« skupno z »Narodom« izhajal, da ostane uredništvo »Nar. Dnevnika« še v Celju, da bo prinašal »Slov. Narod« poseben oddelek za štajerske liberalce, da požrtvovalnost liberal. štaj. mladinov še ni izumrla, (verujemo, a kaj pomaga požrtvovalnost, če ni ničesar v žepu), da se naj bralci »Nar. Dnev.« od sedaj naprej naročujejo na »Slov. Narod« itd. če pa čitatelj odlušči vse luščine tega članka, pride do jedra, da so bo »Nar. Dnevnik« dne 31. decembra 1910 vlcgel k večnemu počitku. Torej polom — pogin. Mi smo že pri rojstvu prerokovali, da je »Nar. Dnevnik« mrtvo rojeno dote. Da sc bo naše prerokovanje tako
hitro uresničilo, nismo mislili, kajti ¡»Nar. Dnevnik« je doživel komaj drugo« loto. Nič ni pomagalo! V zadnjem času jo prišel »Nar. Dnevniku« novomeški liberalni prorok na pomoč (tudi bivši gojenec škofovskega zavoda v Celju), zalagal jo »Nar. Dnevnik« z uvodnimi članki in bržkone tudi s stotaki
—	nič ni pomagalo. Liberalci v Slovencih nimajo srečo. Seveda so morali to skušnjo na Štajerskem drago plačati. Mi pa, ki smo razpor hudo obžalovali, mi se veselimo tega dogodka. Mnogo nam »Nar. Dnevnik« sicer ni škodoval, ker ni imel prav nobenega ugleda. Vedelo se jo pa že od julija sem (bila je tedaj volitev po rajnem Ježovniku v slovenjgraškem okraju), da je Narodna stranka svojo vlogo dokončala. Začela jo veti po Spod. Štajerskem nenavadno ostra sapa, ki bo razven »Narodnega Dnevnika« tudi še marsikaterega iz političnega življenja vzela. Prišli bomo zopet do poštene, odkritosrčne politike.
+ Kako gospodfrijo liberalni učiteljski prvaki 7. učiteljskim denarjem? Iz ljubljanske okolice se nam piše: Znani slovenski pesnik je na svojem potovanju po Jutrovem našel v jarku ležečega človeka, ki se jo na vso grlo drl in vpil na pomoč. Naš znanec ga vpraša, če je žo sam poskusil vstati. Možakar ga začudeno gleda, slednjič pa poskusi in — vstal je z lastno močjo.
—	Ta slučaj so da v marsičem primerjati z našim gmotnim položajem. Podobni smo možu, ki leži v jarku in vpije na pomoč. Da bi si sami kaj pomagali, to nam še na misel no pride. Bodimo odkritosrčni in natočimo enkrat čistega vina. Od vseh učiteljskih organizacij nima učiteljstvo prav nobenega dobička. Izvzeto je seveda par oseb. Če kdo ne verjame, da ima pri učiteljski organizaciji le nekaj oseb koristi, pokažemo lahko z dokazi. Edino društvo, ki v resnici koristi učitelj-stvu, je »Vdovsko društvo«. O tem društvu o priliki nekoliko več. Pripominjamo pa takoj, da tega društva ni ustanovila sedanja liberalna struja, temveč učitelji s krščanskimi načeli. — Pred nedavnim časom je nekdo javno vprašal, kaj je z učiteljskim konvik-tom. Med vrsticami so je dalo brati, da mu marsikaj ni všeč. In to po vsi pravici. Izmed starejših učiteljev se gotovo vsakdo spominja, s kakim navdušenjem smo nabirali za učiteljski kon-vikt. Sedaj je to navdušenje že močno ponehalo. Čisto naravno; učiteljstvo vidi, kako se gospodari s tem denarjem. Da bi se pa za učiteljstvo kaj storilo, o tem seveda ni duha, no sluha. Samoljubje gotovih oseb je mnogo večje in važr/>jše, kot blagor vsega uči-teljstva. Gospodje! Ob 12. uri Vam kličemo, storite vendar kaj za učiteljstvo! Pravico do toga denarja ima učiteljstvo gotovo večjo, kakor kaka tiskarna. Gospodje v mestu nimate niti pojma, kaki občutki napolnjujejo srce očeta-učitelja, ko pošlje dva, tri ali šo več otrok v mesto v šolo. S krvavim srcem gleda v negotovo bodočnost. Gospodje, ki imate besedo pri društvu »Učiteljski konvikt«, tukaj so Vam odpre hvaležno polje, kjer lahko pokažete, če imate količkaj čuta za učiteljsko bedo. Saj požrtvovalnosti nihče od Vas ne zahteva. Bog varuj! Tega niste zmožni, to vemo vsi. Ali bi se ne dale obresti od denarja, nabranega za »Učiteljski konvikt«, porabiti za ustanove učiteljskih otrok? Recimo, da bi dobilo 20—25 učiteljskih otrok, ki se šolajo v mestu, po 100 kron vsako leto. Kako bi bilo to lepo, šo bolj pa koristno. Učiteljstvo bi videlo, da se saj nekaj stori z učiteljskim denarjem za učiteljstvo. Kaj pa ima zdaj učiteljstvo od denarja, nabranega za »Učiteljski konvikt«? Nič. In pri takem gospodarstvu ga bržčas tudi nikdar ne bo imelo.
+ V članku »Naše kulturno delo« se je vrinila mala pomota; v 4. odstavku mora stati, da so imela društva v Zvozi učlanjena 501. predstavo, ne pa 501. prostor.
+ Poslanec Gostinčar je vložil dne 16. t. m. v soji državnega zbora interpolacijo na trgovinskega ministra za olajšavo dobave obrtnih listov rokodelcev na deželi. Zapopadeni so predvsem rokodelci, ki izvršujejo rokodelstvo bolj kot domačo in postransko obrt.
—	Društvo zdravnikov na Kranjskem. Vabilo k mesečnemu zborovanju, ki se bode vršilo v sredo dne 21. decembra ob pol 6. uri zvečer v prosek-turi deželno bolnice. Dnevni rod: 1. Dr. Homan: Purpura fulminans Ilenoch. 2. Dr. vitez Bleivveis Trsteniški: O merjenju krvnega tlaka. 3. Demonstracije. — Odbor.
—	Jezuitska hrvaška provinrija. Provincijal avstrijske jezuitske pro-vincije je z naredbo 8. t. m. združil du-brovniško in splitsko rezidenco. Sedaj tvoriio Hrvaška, Slavonija, Dalmacija,
Bosna in Hercegovina eno samo jezuit.
sko provincijo.
Kaj je z izselnl i ai odseki v
društvih S. K. S. Z.? Izse.jenci, ako hočete ugodno in conejc potovati v tujino, oglašajte so pred odhodom v naši pisarni, predno se z agentom pogodite.
—	Naročajte slovenski izselniški list »Ave Marija«, ki izhaja mesečno v New Yorku, naroča se pa v naši pisarni in stane na loto 1 K pod pogojem, ako se ga naroči vsaj tri iztise skupaj (enega za duhovnega voditelja, enega za knjižnico in enega za odsek sv. Rafae-la.) Posamezniki ga dobe po l K 50 vin
—	List prinaša razne novosti širne Amerike, tičoče se slovenskih izseljencev. Pisarna družbo sv. Rafaela za izseljence v Ljubljani, Dunajska cesta št. 32 v hiši »Zadružne zveze«.
—	Tihotapsko ladjo sta v Runov!« ču pri Kamenmostu v Dalmaciji to dni ponoči izsledila dva finančna stražnika. Ladja je bila natovorjona s hercegovskim tobakom. Tihotapci so sprejeli stražo s streli, nakar je ta tudi streljala; ubit je bil mlad kmet, oče petih otrok.
—	Dalmatinsko namesiništvo na» mora va jo baje iz Zadra premestiti v Dubrovnik.
—	Sindikat bosanskih deželnozbor« skih poročevalcev se je v soji 15. t. m, posvetoval o primernih korakih za obrambo stanovskih koristi in o ustanovitvi podpornega in penzijskega zaklada za časnikarje.
—	Sedemletni ubijalec. Pretočenega tedna sta se v Sevnici stopla 51etni Martin Kladnik in neki sedemletni fant; Kladnik je dobil od nasprotnika sunek v trebuh. Zvečer so nastopili znaki obolenja, močno kašljanje, težko dihanje in velike bolečino v trebuhu; ob dveh ponoči je otrok umrl. Vsled te tragično smrti dečkove je sodnija uvedla preiskavo.
—	Krtina. Krtinski vaščanje odgo* varjajo na dopis iz »Slov. Naroda« pod naslovom: »Krtinski vaščani« to-le: Članek je tako konfuzen, da ga človek ne razume. Kaj pomeni stavek: »Če bi Amerikancev ne bilo, bi tudi orgelj ne bilo.« Prosimo dopisnika (kdo jo, nam jo približno znano), da nam pove imena in znesek Amerikancev, ki so pri« spevali za orgljo; vsak dar bomo hvaležno sprejeli in ga javnosti naznanili. Mogoče se pa g. dopisniku samemu sline cedijo po amerikanskih podporah, saj potreben jih je kakor suha zemlja dežja. Krtinska podružnica je res znamenita, le škoda da dopisnik ne vo najnovejše zgodovine popravljanja kr-tinske cerkve. Mi ne vemo od L 1888 o nobeni spremembi kakšnih slik. Samo tisti, ki se o slikarstvu toliko razume, kakor dopisnik, more kaj takega trditi. Škoda, da dopisnik ne pozna dotič-nega društva, ki je dalo 700 K podpore. Društvo, ki nam je prišlo na pomoč s podporo, jo centralna komisija za ohranitev starih cerkvenih spominov in umetnin. To nam ni obljubilo 700 K, ampak 1376 K. Če jo pa dotični tako radeveden, lahko povpraša imenovano komisijo, ki mu bo pa potrdila, da nam še ni nič izplačala. Domišljeno krivdo g. Špurca pa nikar ne nakladajte na hrbet Krtincev, ne njemu. Če bi se zvonovi nikdar ne ubili, bi zvonarji novih nikdar ne vlili. Mojstri v beračenju pač nismo krtinski vaščani ne glede zvonov, ne glede orgelj, tega bi se lahko učili pri vas, pa. nismo hoteli. Le ne previsoko, da ne boste padli bolj nizko. Zalivale amerikanskim Slovencem ne bomo prej poslali, dokler ne dobimo tistih prispevkov k napravi orgelj, o katerih so Vam sanja. Lopo Vas prosimo, da kontrolirate vse prispevke iz Amerike in iz Vam neznanega društva. »Daljo bi nam bilo jako žal, ako bi kdo to vrstice tako umeval, da smo proti vsaki podpori!« tako piše dopisnik; mi pa damo na dopis odgovor: »Mi smo pa odslej proti vsaki podpori, za katero je že lazil in bo še lazil za-naprej neki neznanec, ki ga pa vsi dobro poznamo. Krtinski vaščanje Vam na Vaš pozdrav odzdravljajo! — Pustite Krtincc v miru — mi Vam itak damo mir. Prosimo za odgovor »Kdo je izzivač?« Z orgijami, zvonovi so nič ne postavljamo in prizadete nič ne obremenjujemo. K cerkvi storimo vsak po svoji moči, kdor več upa, ta več narodi! Marta, Marta, skrbna si in si veliko zastonj prizadevaš! Le eno je potrebno
—	skrbi zase, pa tiho bodi!
—	Umrl je po dolgotrajni bolezni abiturijent Vine ene Slapšak na svojem domu v Pijavcah pri Sveti Trojici dno 13. t. m. Naj počiva v miru!
—	Spomini iz rokovnjaške dobe ? Iz Mekinj poročajo, da so našli pri kopanju kleti za novo dvorazrodno šolo tri človeško kostnjako komaj 2 metra pod površino zemlje. Morda šo spomin iz rokovnjaško dobe?
—	Novo razlastivno postavo snuje zagrebški občinski svet. Potrditi bi jo
moral sabor, a temu se ne obetajo še tako kn?nlu normalni časi.
—	Ribjo podružnico v Zagrebu snuje nek reški ribiški konsorcij.
—	Nevarnega tatu Mendla Klion je zagrebški sodni dvor obsodil na osem let težke ječe. Bil jo tat po poklicu in že neštetokrat predkaznovan.
—	Meščansko mesnico v Zagrebu snuje neka akcijska družba. Živina 1 jI se nakupovala v velikem in klala v lastni klavnici. Kosti, kože, kri itd. bi ie oddajale v tovarne, meso pa bi se sekalo brez priklade.
—	Khuencv trg v Zagrebu zopet stalno straži mestna straža. Dijaki so namreč ponoči nabili na hiše table z napisom »Trg Petra Svačiča«.
—	Dravlje. Tukajšnje katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi gledališko predstavo dne 18. decembra 1910, ob 7. uri zvečer v društveni dvorani pri »Pežjaku«. Spored: 1. Petje. 2. Govor. 3. »Vestalka«, žaloigra v petih dejanjih.
—	Zabavno in izobraževalno društvo »Kranj« priredi v nedeljo, dne 18. decembra 1910, ob pol 8. uri zvečer v »Ljudskem domu« v Kranju zgodovinsko narodno igro »Miklova Zala« v »tirih dejanjih (osmih slikah). Dramatiziral Jos. Špicar. Vstopnina: Sedeži Dd I. do III. vrste 1 K, otl IV. do VI. vrste 80 h, ostali sedeži po (50 h; stojišča iO h. Za nečlane vsaka vstopnica 20 h več. — Dijaške vstopnice po 30 h. — Dobivajo se vstopnice v »Iliriji« v Kranju in pred začetkom predstave pri olagajnici. — Iv mnogobrojni udeležbi vrabi odbor.
—	Izključno hrvaški jezik v dalmatinskem finančno - kazenskem postopanju so uvede s 1. januarjem 1911.
—	Popravek. V zahvali po pogrebu je po neljubi pomoti izostal izraz zahvale gg. kamniškim pevcem in Orlom iz Dola; v osmrtnici gospe grofice Lichtenberg se pa mora glasiti pravilno roj. Beltsch.
—	Poštni promet za Božič in za Novo leto. Ker se za praznike poštni promet silno pomnoži, so se ukrenile te-le odredbe: Dne 18. do 24. t. m. se bodo raztegnile uradne ure pri predaji pošiljatev vozne pošte od osmih zjutraj do sedmih zvečer. Občinstvo se zato nujno opozarja v svojem lastnem interesu in pa, da olajša poslovanje, da odda pošiljatve, v kolikor mogoče, že v doploclanskem času ali vsaj kmalu popoldne, da se jih bo dalo še tisti dan odpraviti. Da se bo poštna manipulacija hitreje in lažje razvijala, je priporočati, da se pošiljatve njih obsežnosti, teži in transportni daljavi primerno, trdno ie trpežno zavijejo in da je naslov natančen in razločen (če je'treba, ime ulice, hišna številka, nadstropje, številka vrat). Naslov bodi zapisan neposredno na ovoj sam, če pa to ni mogoče, ga je priSiti na pošiljatev ali pa trdno in sceloma prilepiti nanjo, nikakor pa ne samo pripečatiti. Priporočati je tudi, da se dene v pošiljatev še eden, popolnoma enak naslov, ker se jo na ta način lahko odpošlje tja, kamor je namenjena, tudi tedaj, če je zunanji naslov odletel ali če se je zbrisal. Taka pošiljatev se odpre in poišče v nji drugi naslov. Želeti je tudi, da stranke sprem-nice pravilno izpolnijo in vsebino natanko označijo, da se izognejo pri predaji vsakterim neprilikam. Posebno se opozarjajo na pošiljatve, ki so podvržene vžitnini. Pri takih pošiljatvah, ki gredo v mesta, kjer je uvedena užitni-na, kakor Dunaj, Praga, Gradec, Trst itd. je priporočati, da sc na naslovni strani pošiljatve same in na spremnici označi vsebina v tistih množinah (kilogrami, litri, komadi), po katerih se zaračunava užitnina, da gre tako tudi poslovanje pri odmeri užitnine hitreje izpod rok. Da se tudi dospele pošiljatve ročneje dostavljajo, se stranke nujno naprošajo, da dostavljalca čim hitreje in brez zamude časa odpravijo s tem, Ja oddajne listke hitro podpišejo in pristojbino z drobižem poravnajo, ker menjavanje večjih bankovcev dostavljalca silno zamudi, najmanjša zamuda pa na splošni promet neugodno vpliva. Za pošiljatve do pet. kilogramov je do-stavnine 1.0 v, za težje 20 v. Če gre k eni spremnici po več paketov, je plačali dostavnino za vsakega posebej. Če poravna pošta užitnino za stranko, plača za to prejemnik 20 v pristojbine za vsak paket. Končno se opozarja občinstvo še na to, da ne gre prilepljati na dopisnicah in razglednicah dobrodelnih in dr. varstvenih kolkov na prostor, ki je odmerjen naslovu, ker se sicer take pošiljatve smatrajo za pisma, ki morajo biti kot taka frankirana, pa mora zanje plačali naslovnik naknadno poštnino.
Kolera na Hrvaškem. Nedaleč od Siska v selu .Tazvcniku je obolel na koleri in umrl neki Mijo Malnik.
- Pasivna resistenca poštnih uradnikov. Poštni uradniki na Duna-
ju so imeli shod, na katerem jo izjavil poslanec Forstner, da odstopivši minister trgovine ni nič hotel slišati o-jem, da bi bile poštnim uradnikom uštote v službovanje leta, ki so jili odslužili v armadi. Uradniki so zahtevali, da .morajo takoj, ko polože izpite, biti imenovani za asistente. Za slučaj, da sc tem zahtevam ne ugodi, groze uradniki s pasivno resistenco.
—	Ženska častni meščan. Občinski zastop mesta Tešin je grofici Tliun-llohenstein za njene zasluge na šolskem in človekoljubnem polji podelil častno meščanstvo.
—	Dr. Mandič je pozval na dvoboj urednika »Hrv. Dnevnika« g. Boiča, ki mu je v saboru zaklical, da je »gavner« in še kasneje javno izjavil, da je s svojim vzklikom ravno Mandiča mislil. Boič je poziv seveda odklonil in izjavil, da bo pred sodiščem nastopil dokaz resnice o vsem, kar je v svoji izjavi o Mancliču rekel.
Za kadilce. Mnogi strastni kadilci ne vedo, da je med (strd) izborno zdravilo proti nikotinu. Nikotin prihaja potom kadenja v želodec, kjer povzroča razne bolezni, da celo znake zastrupljanja. Čebelarjem, ki imajo navado kaditi tobak pred čebelnjakom, je priporočati, naj poprej popijejo nekaj žli-čic medu, ker tako oslabe zle učinke nikotina. Isto se priporoča strastnim kadilcem tembolj, ker med vobče utrjuje telo in mu daje odpornost.
—	Vodovod za Iško vas In okolico so odprli danes ob 4. uri zjutraj. Prebivalci vabijo dr. Novaka, naj pride vodo poizkusit, ker je pred nekaj meseci. v Grbčcvi gostilni na Igu prerokoval, da jo prebivalci Iške vasi ne bodo nikdar pili.
—	Gospa Borštnikova je sprejela stalne obveze za delovanje na osješkem hrvaškem gledališču.
—	Živinorejska enketa se jo te dni vršila na deželni vladi v Zagrebu. Kon-statiralo sc je, da živinoreja splošno ugodno stoji in se je izvoz leta 1909 dvignil na 75 milijonov kron. Za po-vzdigo konjereje so se določile razne pasme za posamezne okraje in sklenile druge važne odredbe.
—	Strahovani hrvaški uradniki. Hrvaški listi zabeležujejo vest, da je ogrski finančni minister pl. Lukacs prestavil 12 hrvaških finančnih uradnikov, ki ne razumejo besedice mažar-sko, iz Varaždina na Ogrsko, in sicer zato, ker so pri zadnjih volitvah glasovali proti vladnemu kandidatu. Baje bo iz istega vzroka v kratkem prestavljenih še več hrvaških finančnih in poštnih uradnikov.
POLOŽNICE -m: smo priložili danes vsem cenjenim naročnikom in jih prosimo, da se jih izvolijo poslu-žlti čimpreje v svrho obnovitve naročnine za prihodnje leto. Kdor je seveda naročnino že plačal po nakaznici ali osebno, naj izvoli položnico prihraniti za drugo priliko, Ponovno pa prosimo, naj se po teh položnicah ne plačuje nobena druga, nego samo naročnina na »Slovenca«, ker se s tem prihrani mnogo dela, pa tudi več pomot.
TržBke novice.
t Predavanja v društvu. Minoli torek je predaval v društvu sv. Jožefa g. župnik o »Petrovem novčiču«. Prihodnji torek predava ob osmi uri zvečer g. kaplan Čadež.
t Občinska pisarna mora iskati nove prostore. Do sedaj je bila nastanjena v hiši g. župana Mallyja. G. župan je s 1. majtiikom bodočega leta, odpovedal stanovanje. Izvolil se je odbor, ki bo iskal novih prostorov.
t V silno slabem stanju so naše ceste. Toliko blata, kot ga ima ulica, ki pelje od cerkve sv. Andreja proti farni cerkvi, menda ni nikjer več na svetu. Želeti bi bilo v interesu živahnega prometa, ki gre ravno po tej ulici, da me-rodajni faktorji store svojo dolžnost. Če ni en cestar kos vsemu delu, naj so privzame še drugi, ker drugače bo prišlo v pregovor poleg ljubljanskega blata tudi tržiško.
t Samostojna župnija v Lomu. C. kr. ministrstvo za uk in bogočastje je sporočilo kranjski deželni vladi, da nima nič ugovarjati proti ustanovitvi župnije v Lomu in ji naročilo, naj stori, kar je še potrebno za ustanovitev. Tako je že skoro uresničena dolgoletna želja Lomljanov. Nekateri so že čisto obupali, da bi se jim kdaj izpolnila, ker njih prošnja ni bila takoj rešena. Zato je njih veselje sedaj tem večje, katero jim tudi mi iz srva privoščimo.
t Božičnico priredi otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo 18. t. m. ob štirih pop. pri Bastelju.
t Običajno zabavo na Sveti večer 1)0 nudilo društvo sv Jožefa tudi leto* svojim članom. Najprej je kratek na-
govor, potem petje ln zatem prosta zabava; začetek ob osmih zvečer. Vstop je dovoljen samo članom in njihovim družinam.
t Vreme je sedaj tako. da bi mislil človek, da bomo zimo kar preskočili in vpeljali tri letne časo. Po solnčnih krajih si lahko kmalu natrgaš lop šopek pomladnih cvetk: trobentic, zvončkov in teloha. Vendar bo najbrže veljal pregovor: sodnija in zima ne prizane-seta.
BOLGARSKI ČETAŠI NA DELU.
»Tanin« poroča, da so umorili bolgarski četaši v vasi Preska tri Bolgare in Bolgarke, ker so ovadili bolgarsko čete. Zažgali so tudi dve hiši. Zgoreli ste dve osebi. Neka druga bolgarska četa jo pa zažgala bosansko naselbino Orman.
LORD CECIL NAPADEN.
Znani lord Robert Cecil jo bil napaden, ko je šel na neki volivni shod. Nekdo je vrgel nanj opeko.
NOVI BOJI OB ČRNOGORSKI MEJI.
Turška vlada je odposlala na črnogorsko mejo 4 bataljone vojakov zaradi neprestanih bojev ob črnogorski moji, v katerih je bilo ubitih 10, ranjenih pa več turških vojakov.
Milanske novice.
lj Javno predavanje S. K. S. Z. z demonstracijami. V torek, 20. t. mes., ob pol 8. uri zvečer predava v dvorani S. K. S. Z. (hiša stavbinske družbe »Union«, Frančiškanske ulice) prima-rij deželne bolnišnice g. dr. F r. D e r-g a n c o snovi: Moderna kirurgija. Gospod predavatelj bo svoje predavanje pojašnjeval z raznimi demonstracijami. Tako bo to predavanje vsekakor zelo zanimivo. Vstop vsakemu prost.
lj Podružnica »Slomškove zveze« v Ljubljani ima svoj občni zbor in obenem mesečni sestanek v četrtek, 22. t. m. ob pol treh popoldne v »Katoliški tiskarni« III. nadstropje. — Predaval bodo zopet g. V. Mihelič, ki namerava nadaljevati in končati poročilo o lepo-pisju.
lj Mešani zbor »Ljubljane« ima jutri v nedeljo ob 11. uri dopoldno vajo v »Unionu«, — Zborovadja.
lj Šontpetersko prosvetno društvo v Ljubljani vabi na zabavni večer v nedeljo, 18. decembra 1910 v Rokodelskem domu. Spored: 1. M. pl. Farkaš: »Svibanjska ružica«, društveni tambu-raški zbor. 2. M. pl. Farkaš: »Oj Hrvati, oj junaci!«, društveni tamburaški zbor.
3.	V. Krek: »Domu«, poje mešani zbor.
4.	Jakob Aljaž: »LTjetega ptiča tožba«, poje mešani zbor. 5. V. Vodopivec: »Pogled v nedolžno oko«, poje ženski zbor. G. Govor, govori gosp. prof. Karol Dormastia. 7. »Stari in mladi«, narodna igra v štirih dejanjih. Spisal + A. Medved. — Začetek ol> 6. uri zvečer. — Vstopnina: Sedeži: I. prostor 1 K, II. prostor 80 vin., III. prostor 60 vin. Stojišča 40 vin.
lj Za mladino. Jako lop dan so pripravile p. n. članico S. K. S. Z. mnogim revnim ljubljanskim učencem. Včeraj popoldne so se zbrale v svoji društveni sobi v »LTnionu« v jako obilnem številu, mod njimi gospa dr. Šusteršičeva, dr. Peganova, Pollakova itd. — Po končanem popoldanskem pouku pa so prišli za obdarovanje namenjeni učenci. Otvorila je slovesnost, predsednica ga. M. Eberlova, ki je v prisrčnih besedah pozdravila navzoče dame ter povabila učence, da sprejmo darove. Profesor č. g. dr. Josip Jerše se je zahvaljeval dobrotnicam za njihovo sočutje do re-vežev, jih navduševal za nadalnjo plemenito delo ter želel društvu obilo sreče pri njegovem stremljenju, a šolarje je opozarjal, naj bodo hvaležni svojim dobrotnikom. Ko se je še šolski voditelj J. Jeglič zahvalil dobrotnicam za bla-gonaklonjcnost vsem revnim učencem, je gdč. C. Krekova razdelila istim pripravljena darila. Kako vesolje jo zavladalo med obdarovanci, ko so odnašali lopo, toplo zimsko obleko, pecivo in slaščice. — Pač opravičeno je bilo to veselje, kajti veleconjene damo so poskrbele, da so ti reveži dobili obleko, ki jih bo grela dalj časa. Vse častite članice, posebno pa predsednica ga. Eberlova in tajnica gdč. Krekova, naj bodo zagotovljene, da so jim za to delo usmiljenja hvaležni ne le obdarovanci, ampak tudi njih starši, ki so s tem rešeni mnogih skrbi za svojo deco. Nakloni Vsemogočni še. mnogo takih do-brotnic našim malim šolarjem!
lj Ženska volivna pravica in dr. Korun bi se menda rada — rada imela, a pravega poznanja med njima še ni. Tako vsaj sc je dalo sklepati iz si-nočnega dr. Korunovega predavanja o ženski volivni pravici v »Mestnem domu«. Mož se je čisto odkrito in brez pri-
držka izjavil zanjo, našteval, kje vse je že vpeljana in pobijal ugovore proti njej. Potem je razlagal novi ljubljanski občinski volivni red, v kolikor zadeva žensko volivno pravico. Vso njegovo predavanje pa jo bilo tako raztrgano, nejasno in nerodno, da se je od daleč videlo, da je mož ti tvarini še precej tuj oziroma ona njemu in da je le tu in tam paberkoval po raznih virih. Vse se je gibalo lo v mejah splošnih šlagerjev in neprestano so morali predavatelju pomagati čez verzeli nešteti »itd. itd. itd.«. Kako naj bi šlo daljo, tega menda sam ni prav vedel, navzoče liberalno občinstvo pa še manj
—	no, pa liberalci v tem oziru niso razvajeni in jih jo lahko zadovoljiti. Na svoj račun pa sinoči vsekako niso prišli, kajti g. dr. Korun je bil kar čudovito nadstrankarski in ni čisto nič zabavljal čez klerikalce. Pač pa se je človeku smejalo v prsih ,klerikalno' srce, ko je na liberalne m shodu čul razlagati tako napredni novi občinski volivni red za mesto Ljubljana, ki so ga ustvarili — klerikalci, in ki je dal ljubljanskemu ženstvu osebno volivno pravico, kar so celo navzoči liberalci morali pohvaliti kot napredno. Da, človek se jo čutil ponosnega v svoji »klerikalni« zavesti in si mislil: E, liberalke, ali bi se vam tu nocoj razlagala vaša volivna pravica in dolžnost, ako bi »klerikalcev« ne bilo in bi v Ljubljani šo vedno županil — Ivan Hribar?! Škoda le, da je dr. Korun pozabil omeniti, da je prejšnji »napredni« občinski svet nameraval ženskam vzeti šo tisto bore volivne pravice, ki so jo imelo iz starih časov.
—	K predavanju je prišlo kakih 50 dam v veliki toaleti s šopki in — bonboni, kakor v cirkus — in približno toliko možkih. V obeh spolih pa je prevladovala mladina in je bilo prav, da je predavatelj gotove nevarne stvari povedal v znanstvenem štilu, 1ako da menda ni bilo pohujšanja. Tako smo povedali vse zanimivosti sinočnega liberalnega predavanja, od katerega, upamo, ne bo nihče imel nobene škode, a seveda tudi ne koristi.
lj Shod pri Štefanih. »SJovenskl Narod« je priohčoval te dni debelo tiskana vabila na shod narodnopapred-nega društva za kolizejski okraj, ki naj bi se vršil v gostilni Fortuna na Vodovodni cesti. Ta »shod« se je res vršil predvčerajšnjim, a bil je taka sijajna priča zaupanja volivcev do bivšp magistrat ne stranke, da je »Naroda«? sram poročati o njeni. Vso »Narodovo« bobnanje, vse upitje glasila mladinov ni nič izdalo. Ob tri četrt na 9.je »tvoril shod Ribnikar ob navzočnosti 10 poslušalcev in natakarice. Končno se je nabralo z natakarico in z Ribnikar-jem vred 15 oseb, med temi polovico naših somišljenikov. Govoril je Ribnikar, ki je pravil, da so klerikalci v deželnem zboru napravili veliko lunipa-rij (!!). Pritoževal se je nad starini, da niso nič preprečili. Govoril je, da jo moralo priti do revolucije na Portugalskem in da je republika najmodernejšo, kar je na svetu. Spravil sc je tudi na dr. šusteršiča in barona Schwarza, da se tako vla< « kakor hoče dr. Šu-steršič. Ta magislratni uradnik je tako .zopet poslužil se neresnice. Rekel je, da so zgodi to, kar hoče dr. šusteršič in kar ne, to ni. Nato je neki uslužbenec od Schneider & Verovška jadiko-val, kako slaba je politična organizacija za kolizejski okraj — tako da so morali celo opustiti društveno čitalnico. Rekel je, da ljudje nočejo zahajati v društvene prostore. Razvila sc je debata, v kateri se je zabavljalo čes starine, škofa in dr. Šusteršiča. Nato jo prišlo na mizo nekaj Štefanov, katero so navzoči hitro izpili, Ribnikar jo pa dejal gostilničarju, naj pošlje račun blagajniku. Zanimivo na tem shodu je posebno to, da jo vabil nanj z anierikansko reklamo »Narod« — da se jo potom zabavljalo na starine. Prebivalstvo na Vodovodni cesti in okolici nikakor ne more biti navdušeno za to, da bi na magisjratu zopet zagospodovala prejšnja gospoda, ki za te kraje ni imela najmanjše skrbi. Treba je pogledati ondi samo cesto. Želimo, naj bi sc sedaj magistrat nekoliko ozrl na Vodovodno cesto. Po ti cesti se vedno odvaža gramoz v mesto iz jam, pa je tako v zanemarjenem stanju, da jo ni dobiti v zadnji sibirski vasi take ceste. To je krasna slika liberalnega gospodarstva! Ako hoče človek iti ponoči, mora do členkov stopati v blato. Zato naj sc kaj ukrene v izboljšanje cestnih razmer.
lj K razmeram pri užitninskib uslužbencih se nam piše: V pojasnilo gospodom okoli »Slov. Naroda« in glasila, mladinov opomnimo, kako so gospodje občinski svetovalci za užituin-*ko uslužbence skrbeli in vso mogoče ?anj«> storili, bodi tukaj pojasnjeno Vso. kar sc jo paznikom dalo, ie bik
skrajšanje službenih ur, t. j. od 24 na 12 ur. Vprašamo pa, ali je bilo to človeško 24 ur služiti in pri tem biti samo 12 ur prost? »Slovencu? je bilo treba parkrat gospodo dobro okrtačiti, da je potem morala to storiti. Vprašamo nadalje, kaj pa je s prejemniki in pregledniki, ko morajo ob 5. ure zjutraj do 8. ure zvečer biti v službi, a preglednike zadene še nočna revizija, torej mora še ponoči celo noč zgubiti in drugo jutro namesto da bi imel počitek, hajdi ob petih zopet v službo in garaj zopet do 8. ure zvečer, če prej kje ne obležiš. Torej je revež celih 39 ur vpre-žen. Ali je mogoče še kje v Avstriji tak službeni red? Nam se zdi, da ne. Oglejmo si zdaj nekoliko pa njihovo plačo, pri taki službi in današnji draginji. Začnimo torej pri prejemnikih, ki imajo 144 K mesečne plače in tisto borno stanovanje na mitnicah. Kakšna so ta stanovanja je razvidno iz tega, da je marsikdo, ki ga, ako ni v dež. vremenu previden, voda prav na lahek način v stanovanju uduši. Primerilo se je že nekje, da so pazniki ponoči več sto škafov vode iz takega stanovanja vun znesli. Nadalje imajo pregledniki 120 Iv in 20 K mesečne doklade za stanovanje. Nadpazniki 84 K in 10 K za stanovanje. Pazniki ,72 K in 10 K za stanovanje. Torej, dragi čitatelj, oglej si najprej to službo in primerjaj jo s to pičlo plačo in današnjo draginjo, mislimo, da prideš tudi ,ti do zaključka, da s tako pičlo plačo in posebno kdor ima še družino — in večina jo ima — ne bi mogel skoro še močnika jesti, kam li še meso. Kakor se je izvedelo, so eni kakor drugi že ¡več prošenj vložili, ali pri tem so le na zamašena. ušesa naleteli. Omeniti nam je še, da so pri magistratu tudi mestni uslužbenci ob OOletnem jubileju prejoli neka darila, oziroma nagrade, ali pri tem užitninskim uslužbencem niso nič privoščili. Po tem se lahko sodi, kako usmiljeno srce so imeli gospodje mestni očetje do svojih podložnih. Gradiva je še dosti, za danes naj zadošča to.
lj Perilo prvaka mladinov Mihaela pluta se je danes zopet pralo pred okr. sodiščem. Slavoj Škerlj ga, kakor znano, toži, ker mu ni izplačal svot iz dohodkov inseratov, kakor se je glasila sklenjena pogodba. Danes je Plut Škerlju očital, da se računi ne vjema-jo, da kasirani denar ni v knjigah .vknjižen. Škerlj hoče od Pluta 5000 K. Plut: »To hoče nalašč, da bi me uničil. Izjavil se je: Zahteval bi 3000 K, pa te .bi Plut morda, lahko dal, 5000 K pa ne ,bo mogel dati.« Plut pravi, da da Škerlju samo 280 K 11 h kot provizijo ter pristavlja: »Od tega bom pa še odtrgal ono, kar je Škerlj pobral in ne meni dal.« Škerlju se je videlo, da bi rad nekaj povedal, kako je bil porabljen denar iz Belgrada. Sodnik je razglasil /sklep, da se ne gre za družabno pogodbo, ampak za mezdno pogodbo in da je za to merodajno obrtno sodišče.
lj Veliki koncert »Ljubljane« ne more biti na praznik Sv. Treh Kraljev, pač pa se vrši v nedeljo po Sv. Treh Kraljih dne 8. januarja ob pol peti uri popoldne. Nastopi 150 pevk in pevcev. Že sedaj opozarjamo na ta koncert občinstvo v Ljubljani in na deželi.
lj Za Rokodelski dom v Ljubljani Je daroval g. dr. Avgust L e v i č -ni k, zdravnik v Ljubljani, 10 kron. — Gostje pri g. J. Lož ar ju so v isti namen darovali 13 K 70 vin. — Bog plačaj vsem darovalcem in jim obudi požrtvovalnih posnemovalcev!
lj Smrtna kosa. Umrla je po kratki bolezni soproga stavbinskega mojstra g. Viljema Treo, gospa Avgusta T r e o. Pogreb bo jutri ob 4. uri popoldne. Naše najiskrenjše sožalje! — Umrla je ga. Kranja grofica pl. Lichtenberg rojena Beltsch.
lj Deželno sodišče je oprostilo včeraj Slavoja Škerlja, cenilca mestne za-stavljavnicc in predsednika vajenške skupine »Narodne delavske organizacije« IgnacijaScarda. Obtožena sta bila zaradi resolucije, ki se je sprejela kot pozdrav češkim narodnim socialistom dne 31. julija 1910. Državni pravdnik se je pritožil.
lj Imenovanje. Finančni minister Je imenoval finančnega komisarja dr. Rudolfa S a jo v i ca za ministrskega podtajnika v finančnem ministrstvu.
lj Priporočljiva postrežnica. še ni dolgo od tega, ko je policija aretovala 201etno deklo Terezijo Marnovo iz Trc-bcljcvega zaradi tatvine, ki jo je izvršila pri svojem gospodarju. Pri sodišču je bila zaradi tega čina obsojena na 11 dni zapora. Ko je to kazen prestala, je vstopila v službo v neki hiši Pred ško-iijo. Tukaj je ukradla gospodu suk-
njič, gospodinji pa jopico in par roko-vic. Ko so jo aretovali in izvršili pri nji hišno preiskavo, so našli pri nji ukradeno jopico in nepoštena služkinja se je morala zopet preseliti v »riH meno« hišo na Slovenskem trgu.
lj Prijeti bazardistl. Predsinočnjim je policija aretovala šest Hrvatov, ki so se bili nastanili v nekem tukajšnjem prenočišču ter se preživljali edino s lia-zardom. Poleg tega sta pa dva med njimi z ozirom na razne okoliščine tudi nujno sumljiva, da sta pred kratkim ukradla v postajni čakalnici v Zidanem mostu nekemu Amcrikancu 1000 kron, o kateri tatvini smo že poročali. Vseh šest so oddali sodišču. Natančnejše poročilo o ti lepi šestorici priobčimo v ponedeljek.
lj Izginil dijak. O tem se nam še piše: Dne G. novembra je nenadoma in brez vsakega povoda izginil iz Ljubljane šestošolec II. c. kr. državne gimnazije Vinko Ferenčak, rojen 8. decembra 1893 v Šmarju pri Jelšah na Štajerskem. Mladenič je bil marljiv dijak, ljubljenec starišev in cele rodbine. Prijateljstva ni imel posebnega in je le bolj živel sam zase. Bil je nadarjen in ,zelo naroden. Kam da je odšel, ni nikomur znano. Je-li sedaj kje pod svojim imenom ali pod imenom nekega Safošnika, od katerega si je prilastil domovnico, se tudi ne more vedeti. Vsekako je njegov beg zagonetka. S ,tem nepremišljenim korakom je napravil celi rodbini veliko skrbi, ker se domneva, da je odšel proti jugu (na Hrvatsko, v Dalmacijo, Bosno ali celo v Črno goro) in tam vstopil v kako zasebno službo ali kak samostan, ali pa še bega okoli. Prosijo se jugoslovanski listi, da to notico ponatisnejo in kdor bi vedel o njem kake podatke, naj jih nemudoma naznani mestnemu magistratu v Ljubljani.
Ij Ne jejte drugega kruha in potic, kakor onega, ki je zamešen z žitnimi droži (kvasom) »V korist obmejnim Slovencem« iz Prve jugoslovanske tovarne droži Jos. Košmerl v Ljubljani, Frančiškanska ulica 8.
lj Zadruga urarjev in optikov v Ljubljani naznanja, da imajo v nedeljo 18. decembra vsi člani svoje trgovine dopoldan in popoldan odprte.
lj Božičnica I. in II. mest. slov. otr. vrtca se je vršila dne 15. t. m. v šolskih prostorih imenovanih zavodov. Obdarovanih je bilo 100 otrok z obleko, obutvijo, igračami, s pecivom in slaščicami, v kar se je porabila božična dotacija 800 K.
lj Aretacije. Od včeraj popoldne do danes polnoči, je mestna policija aretovala 13 oseb. Zaradi beračenja od hiše do hiše so bile aretovane tri osebe, zaradi prepovedanega povratka v mesto dve in sicer nek moški in neka ženska. Nadalje so bili aretovani trije moški zaradi razgrajanja in pijanosti, dva sta se sama zglasila zaradi pomanjkanja sredstev in prenočišča. Neko 18 let staro dekle je bilo prijeto zaradi vlačugar-stva; neko 36 let staro dekle pa zaradi suma hudodelstva tatvine. Na južnem kolodvoru je bil aretovan 23 let, stari Alojzij Dolenec iz litijskega okraja, ker jo je hotel popihati v Ameriko, še pred-no je zadostil vojaški dolžnosti. P*i njem so našli 188 K 62 v skritega denarja. Oddali so ga sodišču.
XXX
Za božičnico koroškim slovenskim otrokom:
Josip Štrukelj, poštni nadoskrbnik v Ljubljani, 1 K. — Fran .Tare, župnik v pokoju, Ljubljana, 10 K. — Anton Rudolph, Ljubljana, Nova ulica, 2 K.
—	Dr. Ivan Janežič, semen, profesor, Ljubljana, 5 K. — Janko Barle, mestni župnik, Ljubljana, 3 K. — Dr. Gregorij Pečjak, katehet, Ljubljana, 5 K. — Iv. Dolenc, gimn. supl. v Ljubljani, 1 K.
—	Ivan Simčič, Ljubljana, 1 K. — Neimenovan v Ljubljani 2 K. — J. Dogan, mizar, Ljubljana, 5 K. — Dr. V. Grcgo-rič, primarij, Ljubljana, 5 K. — Slov. trgovske šole dijaki v Ljubljani 2 K. — Ivan Feme, Ljubljana, Miklošičeva cesta. 1 K. — Dr. Ignacij Žitnik, poslanec, Ljubljana, 4 K. — Andrej Kranjc, Ljubljana, 2 K. — Sipski otroci v Ljubljani 2 K. — Dr. Jos. Dolenc, prof. bogoslovja, Ljubljana, 20 K. — Dr. Jos. Begali, odvetniški kandidat, Ljubljana, 2 K. — Trgovec Zoreč, Ljubljana, 5 K. —- Rodbina Čadež 2 K.
Prosimo nujno nadaljnih darovi
NAZADOVANJE DRAGINJE V AMERIKI.
Iz New Yorka poročajo: Opaža se, da padajo cone posameznim vrstam
blaga in živilom. Zadnja volivna zmaga demokratov je dala povod, da so trusti popustili v cenah. Tako je n. pr. mesni trust takoj jio volitvah znižal cene 5 do 10 odstotkov, tudi pšenica in koruza ste padli v ceni, zadnja celo za 24 odstotkov. Koruza igra kot živinsko krmilo veliko vlogo, in tako vpliva tudi na mesne cene. Kako nesramni so oderuhi z živili, nam dokazuje slučaj iz Bostona, kjer so prodajalci mleko prodajali liter po 10 centov, to je 50 h Med volivnim bojem se je izkazalo, da so dobili kmetje samo po 3 cente, to je 15 h za liter.
Razglednice „Slovenske Straže", krasno delo akademič-nega slikarja, izidejo to soboto. Ne kupujte za Božič in Novo leto tujih! Prosimo nujnih naročil, da jih potem takoj izvršimo! Razprodajalci, trgovci, podružnicc in društva dobe 100 izvodov za 8 K. Naročila na „Slovensko Stražo" v Ljubljani.
VELIKE GOLJUFIJE NA ŠKODO »AUSTRO - AMERIKANE«. — SENZA-CIJONELNA ARETACIJA POVELJNIKA PARNIKA »ALICE«.
Ze dalje časa so se na transatlant-skem parniku »Austro - Amerikane« vršile goljufije s tem, da se je vkrca-valo potnike celo iz Amerike in se je denar mesto v blagajno paroplovne družbe, preseljeval v žepe dotičnih goljufov. Ravno tako se je baje tudi dogajalo s tovornimi pošiljatvami. Na ravnateljstvo »Austro - Amerikane« je prišla tozadevno baje anonimna ovadba. Ravnateljstvo je takoj obvestilo o tem policijsko ravnateljstvo. Tako so je čakalo na prihod parnika »Alice«. V četrtek zjutraj je isti priplut iz Ne\v-Yorka - Neapolja. Potem, ko je dobil »libera pratica«, se je parnik zasidral v prosti luki. Takoj na to so se podali na krov policijski inšpektor in redarji. Prvi je pozval poveljnika kapitana Pio Ivančiča in druge osebe na ladiji, naj mu slede takoj k vodji policijskega urada v svobodni luki, oficijalu Herr-mannu. Razun kapitana so bili pozvani agent Armando B., bivši ladijski komisar Rudolf G., prvi ladijski komisar Nicolo M. in dva potnika, Iso P. in Josip R. Vsi so bili zaslišani in potem je bila nad njimi proglašena aretacija. Vsak je bil v posebnem vozu odveden v preiskovalni zapor na razpolago deželnemu sodišču. — Kakor se dozdeva, so bili oni drugi štirje sporazumni s goljufijami kapitana. Parnik »Alice« je od-plul v Benetke. — Ta zadeva jo napravila v Trstu, zlasti v pomorskih krogih, veliko senzacijo.
Koroške novice.
k »Mir« pred poroto. V ponedeljek, dne 19. t. ni. dopoldne se vrši v Celovcu porotna obravnava v tožbi g. Berceta »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani zoper »Mir« zaradi razžaljenja časti. Opozarjamo na to obravnavo tisto, ki so zanimajo za narodno delovanje družbe ob meji.
k »Mir« pred poroto. V četrtek je bila obravnava o tožbi grabštanjskega nadučitelja Leksa zoper g. Petra Seraj-nika in »Mirovega« urednika O. Miha-leka zaradi razžaljenja časti. Obravnava se je začela ob deveti uri dopolud-ne in je bila končana v petek ob pol 3. zjutraj. Leksa je zastopal dr. Sedlmayr, obtožonca pa g. dr. Brejc. 12 prič g. Se-rajnika je sodišče odklonilo, dočim so pričali za g. Leksa skoraj vsi grabštanj-ski magnati. Krog 30 prič je bilo navzočih. Nekatere priče so si nasprotovale v svojih izpovedbah. Dr. Brejc jo imel sijajen govor, v katerem je naslikal zloglasni sistem koroških šol. Porotniki, med katerimi ni bilo nobenega narodnega Slovenca, so — soglasno na vsa vprašanja odgovorili z »da«, oziroma vprašanje o dokazu resnice zanikali. Na podlagi tega sta obsojena g. Serajnik na 6 tednov zapora, g. Miha-lek pa na 30 K globo. Dr. Brejc je. priglasil ničnostno pritožbo.
k Samouinor natakarice. V Pod-Ijubelju na Koroškem so jo ustrelila z revolverjem Marija Trpin, natakarica pri Trnjaku. Zadela so je v sonce in bila takoj mrtva. Rojena je v Grohovo-Tclmin. Vzrok neznan.
Naročajte „Slovenca". :
Telefona in Iirzolavna porotna.
VEST O SMRTI CESARJA FRANCA JOŽEFA.
Rim, 17. decembra. Bogve na kak* šen način se je včeraj v Rimu razširila okoli treh popoldne vest, da je umrl avstrijski cesar Franc Jožef I. Pravijo, da se je telefoniralo iz Pariza v Genovo, iz Genove pa v Rim. Vest je avstro-ogrsko poslaništvo nemudoma demontiralo. Prišla je tudi v zbornico, kjer se pa ni dolgo držala. Tudi v Ix»ndonu se je, kakor tudi na pariški borzi pojavila. Na milanski borzi so jo dobili mnogi bankirji in je imela takoj vpliv na papirje: rente so od 105.07 padle na 104.85. To jo jako značilno, da so v Italiji na to vest papirji takoj padli — dokaz, česa se mnogi boje glede našega razmerja z Italijo, ako bi cesar res umrl. Seveda so takoj spoznali, da je bila vest le borzen manever.
DELEGACIJE.
¿... naj, 17. decembra. Pri včerajšnjem posvetu delegatov se je sklenilo predlagati za načelnika odseka za zunanjo zadeve dr. Chiarija, za predsednika brambnega odseka grofa Merveld-ta, za predsednika finančnega odseka Zazvorko, za načelnika odseka za Bosno dr. Gessmanna.
IZ PARLAMENTA.
Dunaj, 17. decembra. Podaljšanje
bančnega provizorija so jo sprejelo v zbornici skoro z vsemi glasovi, proti so glasovali le Čehi, celo socialni demokrati so glasovali pro. Tudi ogrski finančni minister Lukacs bo ogrskemu parlam. predložil podaljšanje bančnega statuta do 15. prosinca, da ne nastopijo kritične razmere.
ČEŠKI NAMESTNIK NE ODSTOPI.
Praga, 17. decembra. Predsedstvo praškega namostništva izjavlja, da namestnik Coudenhove kmalu okreva, nakar zopet prevzame namestniške posle.
BIVŠI MINISTER OBSOJEN NA OSEM LET JEČE.
Kodanj, 17. decembra. Sodišče je obsodilo bivšega danskega justičnega ministra Albertija zavoljo poneverjenj državnih denarjev na osem let težke ječe in poravnavo sodnijskih stroškov.
ŠTRAJK RUSKIH DIJAKOV.
višjih šol v Moskvi in dijakinje medicine in tehnologije v Pctrogradu so sklenili tridneven štrajk, da s tem protestirajo proti telesnim kaznim, rabljenim v ječah.
KRITIČNI ČASI V RUSIJI.
Pelerburg, 17. decembra. Vsled nastopa policijo, aretacij dijakov in hišnih preiskav vlada mod vseučiliškim dijaštvom veliko razburjenje in se vrše na univerzi shodi. Skoro na vseh ruskih vseučiliščih dijaštvo štrajka. Neposredni povod gibanju so vladne na-redbe ob priliki Tolstojeve smri in tol-stojanska revolucionarna propaganda. Vlada se jo odločila poseči s svojo znano brezobzirnostjo vmes in je liste obvestila, da no bo trpela nikakršnih objav dijaških manifestacij in resolucij. Duma je sprejela protest zoper to odredbo, kar pa bo le šo bolj pospeševalo
njen konec.
VLOM V BLAGAJNO.
Vratislava, 17. decembra. V Zabr-zu so vlomili neznani zlikovci in ukradli 50.000 mark.
jRli ste žs odposlal položnico _„Slovenski Straži"?
Min s^ari.
Nesreča na lovu. Na lovu je po nesreči ustrelil v levo oko grof Lede-bour grofa Gezo.
Ladja se potopila. V Ilarnrihu se je peljalo na ladji »Elfin« 100 oseb. »El-fin« jo zadela s podmorskim čolnom »C VIII« in so takoj potopila. Utonilo jo osem oseb, ostalo so rešili.
Nesreča z avtomobilom. V Neun« kirehnu so jo Iti. t. ni. zvečer peljal sin veleposestnika Kagana z dvema dunajskima igralkama iz josefstadtskega gledališča v avtomobilu. Ko mu je počila pnevmatika, so je Kagan prestrašil in izgubil prisotnost duha. Avtomobil jo zavozil v neko drevo ter se prevrnil. Igralka Ferran jo bila smrtno nevarno ranjena. Kagan in druga gledališka igralka pa sta si zlomila noge.
Demonstracija odpuščenih nata. karjev. Na Dunaju jo uprizorilo 50 odpuščenih natakarjev posebno demon-
I Božična darila!
■ orodja itd., Itd., vse v najmodernejšem slogu.
Preden si nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati še moje izložbe in presodite cene! — Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam daje drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odloČili se bodete takoj, da si nabavite svoje potrebščine le pri domači tvrdki
H. SUTTNER, LJUBLJANA, Mestni trg ali Sv. Petra Cesta. Specialna trgovina najnovejših precizijskih ur moje lastne tovarne ur v Švici z znamko ,IKO . Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine, juvelov ter briljantnih nakitov itd., istotako ogromna izbira klna-srebrnega blaga kakor nastavkov, jedilnega Postrežba strogo solidna! Cene najnižje! Telefon -'73. Brzojavni naslov: „H, SUTTNEK". m pitnim »pniicji s. «agovarja i etrstm ptilo, Cenik minite prosti.
stracijo. Opravili so se v najgršo obleke, kar so jih mogli dobiti, ter so udrli v kavarno poleg policijskega ravnateljstva. Pregnali so vse goste.
Inženir — tat. V Parizu so na kolodvoru St. Lazaro zasačili inženirja Hartmanna, ko je kradel poštne po-šiljatve. Pri preiskavi v stanovanju in-žeivrja, se je dognalo, da je kradel kalna debelo. Našli so tudi pri njem vse polno zastavnih listkov ukradenega blaga.
Veliki izgredi v ubožnici. V ubož-nici pri Suttonu so bili 14. t. m. veliki izgredi. Ubožci niso hoteli jesti neke jedi in so obmetavali uradnike z nožmi, vilicami in s posodami. Ubožcev je bilo 350. Uradnikom na pomoč je prihitelo iO policistov, na katere so tudi metali nože, vilice in posodo. Uradniki so bili prisiljeni, da so nastopili proti u' cem z gorjačami. Pomirili so šele, ko .o aretirala policija 80 neniirnežev.
Ponesrečena ladja »Pnlermo« je izgubljena. Mrtvih je 18 mornarjev in pet potnikov. Ladja se je zaletela v ne-io skalo.
Um je otemnel pravoslavnemu škofu Nikanoru v Nišu.
Bogata občina. Prebivalci Ober-ammergau-a so naredili letošnje poletje dobre kupčije s svojimi predstavami. Občinski odbor jo izdelal račun, ki izkazuje dohodkov 1,704.600 Mark od vstopnine, prodaje knjižic z besedilom in fotografij. Odštevši stroške in za javno namene izdane denarje je ostalo čistega dobička 1,296.400 Mark, od katerega so jo izplačalo 766.000 Mark med 860 članov. Vodja predstav, ravnatelji godb, glavni blagajnik, preclstavitelj Kristusa, Pilat, Kajfež in Herod, kakor tudi govornik prologa so dobili po 2500 Mark. Vsote so različne, predstavljalci ljudstva so dobili po 120 Mark, od šolskih otrok pa je dobil najmlajši 30 Mark. 10.500 Mark se bo razdelilo mod reveže in primeroma visoka vsota 435.785 Mark se bo porabila za občinske potrebščine.
Kriminalna statistika. Dokazano fe, da je med zločinci več moških nego ženskih. Med tem pa se žena, ako krene na zločinska pota. težje povrne s tega pota kakor moški. Največ zločinov izvrše ljudje v starosti od 20. do 30. leta. Kar se tiče fizičnih vzrokov zločinov, dokazuje statistika, da se zgodi v toplem poletnem času več zločinov proti osebam, v hladnem zimskem času pa proti imetju. Zanimivo je, da je med zločinci manjši odstotek poročenih ljudi kot pa nooženjenih in ncomoženih; pri tem se upošteva tudi to, da postanejo oni, ki imajo otroke, težje zločinci, kakor oni ki jih nimajo. Kriminalna statistika tudi dokazuje, da so prebivalci posameznih pokrajin bolj nagnjeni k eni vrsti zločinov, drugi zopet k drugim. Zlasti pa se opaža, da se tamkaj zgodi največ zločinov, kjer se največ popije alkoholnih pijač.
Tolstojev muzej. V Peterburgu se fe ustanovilo društvo, čegar namen je postaviti muzej v spomin umrlemu pisatelju Tolstemu. Za predsednika društvenemu odboru je izvoljen znani ruski učenjak Maksim Kovaljevski. V tem muzeju bo zbrano ne samo, kar je napisal Tolstoj sam, ampak tudi kolikor mogoče vse ono, kar je napisano o Tolstoju v vseh drugih neruskih jezikih. V muzeju bodo shranjena tudi vsa njegova pisma in sploh vse, kar jo v kakršnikoli zvozi z umrlim Tolstem.
* črna žena. Zgodovinska povest. Priredil Javoran. Ljubljana 1910. Založila »Ka toliška Bukvama«. — Tako zanimive povesti pač še ni izdala »Katoliška Bukvama«, kakor je ta-le! Godi se v času bojev s Turki in kmečkih puntov na Gorenjskem blizu rajskega Bleda. Pripovedovanje je tako živo, da se ti zdi, da sani doživljaš te dogodke, kmečki značaji kakor iz krvi in mesa, tedanje razmere pa so opisano verno in tako, da nam stopnjo oni časi pred oči ros, kakršni so bili. Gre se za gorenjskega kmeta Franceta, ki je, ko je služil za vojaka, spoznal neko ciganko Nigano, ki ga je strastno ljubila in katero jo vzel za ženo. a je imel veliko z njo pretrpeti, ker jc bila ciganska princesa in mu je vedno uhajala in izginila. Meneč, da je umrla v nekem hlevu, ki so ga Turki zažgali, je vzel drugo ženo Zalko. Nigana pa se kar naenkrat pojavi na Gorenjskem kot črna žena in povzroči veliko strahu; France pa se ojunači, jo gre iskat in spozna, da je n jegova žena. Odide z njo na Hrvaško, tu mu pa Nigana zopet uhaja, on iz žalosti gre zopet služit vojake, nato pa pride kot vojak na Gorenjsko v svojo bivšo domačijo, kjer so je pojavil kmečki punt. Sem pa pridejo tudi Turki in ž njimi Nigana, ki vzame pri neki priliki konec, ko kmetje razstrele skale, da se zvn^? na Turke. France se vrne zopet k svoji Zalki in živi srečno do
konca. Ta tako mikavna povest je polna pristnih kmečkih značajev, med njimi navihani možiček Štefuljček iz Krope, ki se dela gluhega, kadar mu kaj prav ni, opisujejo se naši gradovi in življenje v njih, burno vojaško življenje v oni dobi, kmečke navade in šege ter tedanji krvavi boji in pohodi. »Črna žena« bo za naše ljudstvo naj-prijetnejše razvedrilo v zimskih dneh in vsako društvo bo z njo obogatelo za knjigo, ki se bo povsod z največjim zanimanjem brala. - Cena broširani knjigi l K 40 vin., vezani 2 K, po pošti 20 vinarjev Več.
Za Božič 1910. Znana tvrdka A. Ilirschberg, na Dunaju II., Rembrand-strasse Nr. 19, razpošilja tudi letos, kot vsako leto, priljubljeno amerikan-sko srebrno garnituro, obstoječo iz 42 komadov in sicer: nože, vilice, žlice, za-jemalnice za juho in kavo, svečnike itd. po nizki ceni 14 K 40 v. Več v oglasu na zadnji strani.
j^dasekupi p6I*je in pilil
popolno čisto in brez vsega duha.
Tako perje in puh se dobi pri znani ===== tvrdki	=
Hnton Sare Ljubljana
Selenburgoua ulica Sten. 5
na vogalu Knaflove ulice (nasproti ■ glavne poŠte).	:
__2965
Izborita dleflCna siamfzna pijača.
O dobroti Bllinskc vodo nai se vpraša domači zdravnik. Dobi sc pri Mihael Kaslnerju v Ljubljani.	2590
Kurzi efektov in menjie.
dne 10. decembra 1910.
f
3655
Amalija Jugovic-Papeževa naznanja potrtim srcem, da je njen ljubljeni soprog, gospod
Anton Jugovic
hišni posestnik in pekovski mojster
po kratki mučni bole/ni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, danes v 75. letu starosti mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 18. t. m. ob 3. uri popoldne iz h'še žalosti.
Sv. maše se bodo darovale v župni cerkvi v Krškem.
Krško, dne 16. decembra 1010.
Skupna 4% konv. renta, maj—no-	
vember ...........	9365
Skupna 4% konv. renta, januvar	
—julij..........	93(30
Skupna 4-2"/0 papirna renta, fe-	
bruar—avgust ........	9755
Skupna 4-2% srebrna renta, april	
—oktober .........	9755
Avstrijska zlata renta ... .	11635
Avstrijska kronska renta 4% . .	9350
Avstrijska investic renta 3 '/2% •	8345
Ogrska zlata renta 4% ....	11175
Ogrska kronska renta 4°/0 . . .	9195
Ogrska investicijska renta 3 V2 %	H190
Delnice avstrijsko-ogrske banke	1878
Kreditne delnice.......	66875
London vista........	24005
Nemški drž. bankovci za 100 mark	117521/2
20 mark..........	
20 frankov.........	1903
Italijanski bankovci......	9490
Hublji...........	2533/,
Namesto vsakega drugega obvestila, f
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je preminula naša iskreno ljubljena mati. oziroma sestra, svakinja, babica, prababica, tašča in teta, gospa
mm šumi roj. Psiak
danes v soboto, dne 17. t. m. ob pol 1. liri ponoči po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb se vrši v nedeljo, dne 18. decembra, popoldne ob 4. uri iz domače hiše na tukajšnje pokopališče.
Rodi vzornemu srcu — najblažji spomin!	3650
V Kranju, 17. decembra 1910,
Žalujoči ostali.
| fcsr Ako še mV -saj I J pošljite naročnino! J
Meteorolagično poročilo.
Višina n. moriem 306-2«, sred zračni tlak 736-0 mm
1 Stanje C Las »na- buro-g zovanja 1 metrii ¡ v mm .1	1 empe-rauira po Celziju	Velrovi	Nebo	11 E "Z s 'S5 > — >
16 9 zveč. j 736 0	6-2	sl. jjvzh.	jasno	
1 7 zjutr. 735 8 j 2. pop. 733 9	5 6	sl. ssvzh.	megleno	00
	87	sr jzali.	oblačno	
Srednia včerajšnja temp. 7'4'J norm. —1 7°.
Za ,Marijine družbe' se priporoča:
Z Jantumergo'
Zložil Al. Mlhelčlč, op. 10. Prodaja „De-kliška Marijina družba" v Metliki. 3642
Čedno grupirani relief iz lesa in slikano
Kristusovo rojstvo
(jaslice), velikost 120X88 cm predstavljajoče z desetimi podobami, proda FR. ROPRET, podobar na Bledu. — Cena 3399	solidna!	3
i
Potrti globoke žalosti javljamo pretnžuo vest, da je naša iskreno ljubljena, &n-geljsUo dobra soproga. ozir, mati, stara mati in tašča, gospa
Avgusta Treo
danes, dne 16. t. ra. ob 4. uri popoldne, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno zaspala v Gospodu.
Zeuiski ostanki drage pokojnice se v nedeljo, dne 18. t. m. ob 4. uri popoldne v hiši žalosti, Marije Terezije cesta št. 10 blagoslovijo in nato na pokopališču pri Sv. Krištofu v lastno rakev polože k večnemu počitku.
Sv. zadušne inaše se bodo brale v župni cerkvi Marijinega oznanenja. Prosi se tihega sožalja. Ljubljana, dno 16. decembra 1910.
Evgenlja van de Weyer Milena baronovka Zois Avgusta Letkowitz Alma Paklč Vilma Svoboda Ina Treo Erna Treo hčere.
Viljem Treo
soprog.
Vili Treo, Roman Treo Alfonz Treo
sinovi.
MaBa Treo, roj. Rebek Mlci Treo, roj. Papež sinahi.
Emil van de Weyer Mihael Angelo baron Zois Karol Ramlglj Leskowltz
Nadporočnik Leon Pakii Dr. Henrik Svoboda
zetje.
3658 (5)
Angelique, Henri, Edi, Miši, Poske, Karol, Viljemina, Elikristel, Lujizs
vnuki.
1. kranjski poprebni zavori Fran Doberlcl.
Oklic.
3655
V konkurzno maso zadruge „ilgro-Merkur" spadajoči
I. v Ljubljani in Šiški se nahajajoči:
1.	Konji, konjska oprava, vozovi in krma v sodno dognani cenilni vrednosti 22-15 K — h;
2.	Zaloga moke in otrobov v sod. dognani cenilni vrednosti 6594 K 63 h«,
3.	Zaloga vina v todno dognani cenilni vrednosti 37.353 K 66 h s kletarsko opravo in sodi v sodno dognani cenilni vrednosti 11.552 K 54 h;
4.	Zaloga špecerijskega blaga v sod. dognani cenilni vrednosti 17.570 K 06 h i
5.	Zaloga konjaka, špirita in drožinke v sodno dognani cenilni vrednosti 12.320 K 50 h s kletarsko opravo in sodi v sodno dognani cenilni vrednosti 1211 K 66 h:
6 Skladiščna oprava v sodno dognani cenilni vrednosti 2574 K 99 h;
7. Pisarniška in sobna oprava v sodno dognani cenilni vred iosti 1397 K 08 h skupno ali vsaka zase
II. V Trstu sc nahajajoča:
1.	Zaloga blaga obstoječa iz moke, otrobov, ovsa, gnojil in raznih špeceri) v sodno dognani cenilni vrednosti 15 066 K 65 h;
2.	Skladiščna ter pisarniška oprava v sodno dognani cenilni vrednosti 737 K 20 h skupno ali vsaka zase
prodajo se ofertnim potom
kakor stojijo in ležijo.
Konkurzna masa ne prevzame jamstva za kakovost in količino, pridržuje si pa pravico, posamezne prazne sode in vreče ter kose oprave proti odbitku njih sodno do-gnane cenilne vrednosti od kupnine iz prodaje izločiti.
Pismene ponudbe, opremljene z 10% vadijeni, vložiti je pri podpisanem upra-viteljstvu koukurzne mase
najkasneje do vštetega 24. decembra 1.1.
in ostanejo ponudniki na ponudbe vezani
do vštetega 31. decembra t L
Konkurzna masa ni vezana na najvišjo ponudbo tef si pridržuje pravico, dožle ponudbe brez ozira na njeno visokost sprejeti ali odkloniti.
Ponudnik, kojega ponudba se sprejme, mora kupnino odštevši priloženi vadi) takoj, ko se mu naznani sprejem njegove ponudbe, v roke upravitelja konkurzne mase plačati.
Ako se plačilo kupnine točno ne vrši, zapade položeni vadi v korist konkurzne mase ter je konkurzna masa opravičena, od kupne pogodbe odstopiti.
Po plačilu kupnine mora kupec prodano zalogo in opravo tekom 8 dnij prevzeti ter odstraniti.
Inventurni zapisniki leže pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani v sobi št 140
Prepis inventurnih zapisnikov glede v Ljubljani in v Šiški se nahajajočih pred metov so na vpogled v pisarni podpisanega konkurznega upravitelja, pri?p's inventur-skega zapisnika v Trstu se nahajajočih predmetov pa v pisarni gospoda dr. 1. Zencovicha. c. kr. notarja, v Trstu. Via S. Spiridione ši. 6.
Predmete v Ljubljani in v Šiški razkaže na željo podpisani konkurzni upravitelj, predmete v Trstu pa gospod notar dr. I. Zcncovich.
V Ljubljani, dne 16. decembra 1910.
Dr. Josip Sajovic,
advokat v L ubljani, Gosposka ul ca rt 1, kot upravitelj konkurz. mase „flgro-Merhur".
Hrvaški sabor.
Zagreb, 16. decembra.
S kraljevskim reskriptom je sklican hrvaški sabor na 20. t. m. Toda kakšen bo ta sabor in kaj bo delal, je zelo težko reči. O dogovorih med koalicijo in pravaškima strankama so prišle v javnost zelo diskretne vesti. Gotovo se ve samo to, da se bo čakalo na plenum koalicije, ki se snide v ponedeljek. Toda zdi se, da ne bo nič iz tega, ker koalicija hoče, da naj se vse .zgodi po njej — na temelju nagodbe, a pravaški stranki hočeta, da se koalicija popolnoma izpreobrne na njihovo stran.
Medtem pa ban Tomašič zopet ponuja roko koaliciji. Včerajšnje »Narodne Novine« so objavile članek, gotovo inspiriran od bana, ki koalicijo odkrito vabi zopet na nove dogovore. Ban je, tako pišejo, še vedno in vsak dan pripravljen se pogajati, samo ako koalicija opusti svojo zahtevo glede - prag-matike. Med vrsticami pa dopoveduje koaliciji, da je mnogo bolj naravno, da se složi z njim kakor pa z državno-pravnima strankama, ocl kojih jo dele nepremostljiva nasprotja.
In tako — nekoliko dni pred saborom — ne vemo, pri čem da smo in kakšno bo delovanje njegovo. Najbrž se bo sabor takoj po konstituciji bavil s kraljevsko adreso. Sklenil bo morda tudi od svoje strani adreso na kralja, da navede svoje pritožbe. Kralj bi potem kot neutralen forum mogel posredovati, da bi se potom takozvanih reg-irikolarnili deputacij ali kako podobno rešile sporno zadeve med Hrvaško in JNIažarsko, to je, v prvi vrsti pragma-tiko.
Kar se ostalih strank tiče, dela Ra-dičeva stranka na to, da se reformira občinski zakon. Ta zakon je res potreben reforme, zakaj, kako danes izgledajo naše občino, to je naravnost škandal. Politiki se bore za vse mogoče dr-žavnopravne reči, a na izpremombo občinskega zakona nobeden no misli, ker se vsak boji, da bi prišel v občinah kmet do besede. V nekem oziru pa je
ta reč še bolj važna kakor pragmatika in podobno. Ljudska politika bo našo domovino najsigurneje emancipi-rala ocl MažarovI	R . . .
TliZA i : OJbSIN J£i
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 16. decembra,
Pšenica za april 1911 .... Pšenica za oktober 1911 . . .
Rž za april 1911......
Oves za april 1911.....
Koruza za maj 1911.....
1086 10 62 7 69 833 5-61
Dobro ohranjen
za nogavice
se proda. — Vpraša se na Glavnem trgu št. 19. III. nadstr. levo.	3575
Javna prodaja.
3659 (t)
Pri posestvu k štev. 51. v Dravljah se bodo na javni dražbi prodale njive in travniki, pripadajoči k posestvu h. št. 51 v Dravljah po domače „PRI MIHELNU." 27. decembra, to je na Št. Janžev dan. Prodaja se vrši dopoldno ob 9. uri na licu mesta.
Fattinger-ieva
pogača,pse
nedvomno najboljša piča za pse vseh pasem.	3213
Zaloga v Ljubljani:
Peter LassnIL
Nov posnetek božičnih pesmi.
Gramofon, zelena etiketa, K 4- -. Zonofon, ruraenoruj. etik., K 2 50
Orkester.
20607	Tiha noč, blažena noč.
20608	O smrečica!
20600 Sladkeje se zvonci nikdar ne glase. 20612 Božična fantazija.
Zbor c. kr. dvorne opere s spremljev. orkestra in cerkvcnih zvonov.
24504	Visoko z neba.
24506	O smrečica!
24536	Zahvalite vsi Boga.
24537	Tebe Boga mi hvalimo.
Ncbe-kvartet s harmonijem In cerkvenimi zvonovi.
244031	Tiha noč, blažena noč.
244032	Čast bodi Bogu na višavi!
244033	O veseli, o blaženi!
244034	Nebesa ga slave. (.Zložil Beethoven.)
Kornef-kvartel s spremljevanjem orkestra in cerkvcnih zvonov.
28000 Tiha noč, blažena noč. 28002 Visoko z neba.
Orkester.
520718	C) veseli, o blaženi!
520710	Tiha noč, blažena noč!
520720	Božično jutro.
520721	Obdarovanje na sveti večer.
520674	Parada na božični dan.
520675	Koračnica »)ager-Auszug".
Zonofc n-ensemble.
521030 Otroške božične želje. 52103f Hlapec Rupert pri otrocih.
Dvomi kvartet „Berolina" s harmonijem in cerkvenimi zvonotl.
524^92 O veseli, o blaženi! 524093 O smrečica!
Zbor Zonofon z orkestrom In cerkvenimi z onovl.
524524	Tiha noč, blažena noč.
524525	To je dan !
Zonofon-otroški zbor s harmonijem In cerkvenimi zvonovi.
524522	Tiha noč, blažena noč.
524523	O veseli, o blaženi!
Novi posnetki iz operet ,Das Puppenmadel", ,,Dcr unsterbllche Lump", ,,GIUcksmadel", ,,Verhexfe Wienerstadt" efc.
Dobivajo se edino le pri:
Avstrijska družba za gramofone z omej. jamstvom, Dunaj, L, Dominikanerbastei 10.
antmmiMiPffm	£
priporoča

'" * 'J**» ""-*li*"» * — 'i' * i**i ^ 'H 1 '
M*
\L
Pl
É^ik e
svojo bogato zalogo
knjig s potio
humoristične in naobraževalne vsebine ter razne
mladinske spise za
kot so n. pr.: Robinzon, Indijanske povesti, potopisi, čarobne pravljice in bajke, večje zgodovinske povesti itd.; ravnotako imamo tudi primerne spise za deklice vsake starosti.
Prav posebno priporočamo obširno izbero krasnih knjig, primernih kot
darila z
n. pr.:
muzlkali)
razna pesniška dela, romane, povesti zabavne vsebine, potopisne črtice, večja ilustrirana dela in drugo.
Ljubiteljem glasbe priporočamo raznovrstno zalogo kakor: opere, operete, sonate in sonatne etude ter šole
za vse glasbene instrumente, dalje salonske in koncertne skladbe za glasovir, dvo- ali čveteroročne s spremljevanjem, dalje tudi raznih inštrumentov valčke, koračnice ter albume v raznih izdajah; vezane in broširane. - Kot lepa božična darila se priporočajo mnogobrojne lepe slike v okviru ali tudi brez okvirja po raznih cenah.
Katalogi se pošiljajo na željo gratis in franko.
¡KIK
fin
HB IZPELJAVA
vseli rcslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic In KREDITNIH PISEM
za vsa rlavna in stranska mesta in- in inozemstva.
C. KR. PRIVIL, BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA
* TIH CDrTTD / OSREDNJA. MENJALNICA: MlLClfJLU	DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
Pnrlrnvnieo- flailiB> CeSka Kamnlca, CeSka Lipa, Brno, Dux, Gablonz a, N. Graslilz, Krakov, Litomeriee, Moravski rulll lliilllbc. Zumberg, MSdling, Meran, Novi JlCin, Plzen, Praga, Liberce, Dunajsko Novomesto, Cvitava.
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d.
Zavarovanis proti mi pri mm srsCH «M pajirjev
Prospekte in cenike premij zastonj in iranko.
Stenski koledar zu leto 1911 ~
Cena
40 vinarjev, s poštnino 10 vinarjev več.
š S«r Za Ljubljano in okolico ima zalogo „Prodajalna katol. tisk. društva (Ničman) v Ljubljani 4.
K
Orsrtil^
Kongresni trg £ ......H——-
£
j^aivečja zaloga ženskih ročnih del
- in pripadajoče potrebščine.	________r
Vezenje na roko. - Tamburiranje. Montiranje. - Plisiranje. - Predtiskarija.
359!
— Naročila sc izvršujejo točno in vestno. —
I
St. 19125/10.
3617 (3)
Podpisani deželni odbor razpisuje
službe okrožnih zdravnikov
v Fari (okraj Kočevski), na Grosupljem (okraj Ljubljanski), v Senožečah (okraj Postojnski), v Logatcu (okraj Logaški s sedežem v Planini), na Raki (okraj Krški) in na Brdu (okraj Kamniški s sedežem v Lukovici).
S temi službami je združena v prvih treh krajih plača 1600 K, in v zadnjih treh plača 1400 K, z aktivitetno doklado 200 K in z dvema starostnima doldadama (petletnicami) po 100 K v vsakem kraju.
Zdravnik v Fari dobiva od zdravstvenega zastopa tudi 1200 K pavšala za pota. zdravnik na Brdu 400 K priboljška, 300 K pavšala za vožnje in 50 K pavšala za obiske Moravčah, zdravniku na Raki pa gre po nekem volilu naturalno stanovanje z vrtom in vinogradom za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raki.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do
5, januarja 191!.
r. dokazili o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika.
Deželni odbor kranjski
V Ljubljani, dne 11. decembra 1910.
kot najboljšo, najizdatnejšo in najcenejšo krmo mlečni [j^ živini, konjem in prešičem priporoča tovarna olja Al. IVAMCIC v Medvodah. Orehove tropine vsebujejo 56 % proteina in maščobe, torej trikrat več kakor pše-nični otrobi. Cena zmletim tropinam je 18 K za 100 kg z vrečo vred. Zahtevajte vzorce in navodila. 3595 l
v pravem slogu, umetno in navadno izvršena izdeluje specijalist	w w « stavbni in umetni
v tej stroki I11I3MS I MS S-M steklar, Sv. Petra nasip št, 7 v Ljubljani. Skice ter proračune na željo.

H
H H

H
U
Ljubljana, Dvorni trg štev. 3
priporoča:
velikansko izber priznano solidnih izdelkov iz lastne (telavnice-
Stroga solidna postrežba po na|niziil
.1312
Z/CUC^a C3 Z7Í2
m
Tovarna pohištva J. J. Naglas
Ljubljana	Turjaški trg št. 7	Ljubljana
Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati inodroci, otro-
Ustanovljena ^¡„j^ cgn(,	Škl VOŽiČki itd. Ma5«nlirfni.iiP hlann Ustanovljena
1847.
3304
Najsoliilnejše l)!ayo.
1847.
Ha sedmih gabili razsfaoaft od!ikoos9ie $ praiiwi daräSa.
Samo pristne
3269 1C—1
1800\ 06 rTPAPM\ na
tílEIEPbVPíK	/c,Y*e
-
- &

s*'

Vsak dan jih izdela tovarna
par©»?
Edini kontrahenti: Messtorff, Belin & Co., Dunaj, L Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah za čevlje, gumi m modno blagp.
§
Prvovrstne sanks, feoMeii skill iti M
dobavlja specialni: ioyrr a za zimsko Sporii.r. oroie
Sil
Srn
____\r.___.___T" 'T - Dk
Največja tovarna te vrste na evropski celini!
Zahtevajte zastonj najnovejši cenik st, 21.
3372

W 8 W
priporoča
Ljubljana, Kongresni trg S
svojo veliko izbero okraskov, figur, bonbonjer, košaric s sadjem, oslajenega in stisnjenega sadja v škatlah, najfinejših bonbonov, zvitkov (Kletzenbrod), mandeljnikov, lecta, poprenih kolacev itd.
Za božično dreoesce najfinejši, najlepši in najcenejši obeski iz testa iz „španskega vetra", sladkorja, kutn. sira in čokolade, najfinejše pecivo za čaj, patience-slaščice, šampanjski piškoti, kakao, čokolada, čaj, rum, najfinejša namizna vina, likeri, prepečcnec, kifeljci, karlovski oblati za torte.
Za pravnike najfinejše potice, pince in masleni kruh. — Zbrani obeski r,a božično drevo o d K 2— višje.
Naročila na deželo najtočueje.	3005 5
Združeni čevljarji v Ljubljani
priporočajo za zimsko sezono svojo
Wolfova ulica štev.
bogato zalogo obiranl
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. — Specialisti za NepmzuačUtoc: Sok-she in turistouske čeulje. — Izdeluje sc tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila. — Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike!
/V ""rvjr—
»em .
i '"nas.ovenskakislavoda
^ po zdravniških strokovnjakih priznana neti najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
a katere v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, a želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah i mehurju ter pospešuje tek in prebavo, "olstovrška slatina ni le izborno zdravilna, 2mveč je tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v nomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899.
•Jaroča se pri oskrbništvu Tolstovrške
latine, pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
--:-i
)el čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte lovsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slo-enska gostilna naj ima le edino slovensko ;islo vodo.	2921
Najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
iiiminiiiiimi Obstoji že nad 38 let. iiiiiiiiimuim
Rna Hofbauer
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Woitove ul. 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, baldahine, plašče, kazule, pluvljale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse
kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ler po najnižjih cenah, ler se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare
obleke ter sploh vsa popravila, ¿ago-aviuioc Mira in naipošieacišo posircžUu prosi, na se pri °587	'' 12vo1' 0211,1,1 Da Prva comačo vrdku
KHIKMRlillBIlBII
toznja Cunard Line =
» 5M 52	Bližnji odhod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Curpathia, 20. dcc. 1910, Pannonia 18. jan„ Ultonia 17. febr. 1911. iz Liverpoola: Lusitanija, največji in najlepši parnik, 17. 12. 1910, 7./1., 28./1. 1911. Maurc-
tania, 21./1., 11./2., 4./3. 1011. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkvc Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-Ncw-Jork III. razr. K 180"— za odraslo osebo vštevši davek in K 100"— za otroka pod deset let vštevši davek.
'M
IMmm
v najraznovrstnejših, priznano okusnih vzorcih in po nizkih cenah za darila
D za Božič 0
se dobi pri zlatarju
1. Vecckiet
LJubljana, naspr. glavne pošte.
2714
Okusite pivo iz Cešlkle delniške pivovarnie .»« v Čeških Budejevicah Je izborno, na plzenjski način t 1592 varjeno. $	Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrmann. ZALOGE: Postojna: Emil pl. Garzaroli; Trnovo: Hudolf Valenčič: Reka-Sušak: Rnte Sablich; Trst: Schmidt & Pelosi; - - Pulj: Lacko Križ - -
BnriftiF DFtMi m	s bi!| m | :m | ■ |jp
(Riñarlevi In drugI napeoi).
8 za solo in mešani zbor, 2 za moiki zbor. Uredil Josip Slcherl, Ribnica.
Naroče se po nakaznici pri skladatelju v Rib-3632 nici. Partitura santo K V20. g
i Kavarni
vsak dan
dunajska datnska godba
Začetek ob 9. uri zvečer. - Vstop prost.
TILA
3581 2
najlepša pozicija ob glavni cesti na Bledu, obstoječa iz: 6 lepih sob, 2 podstrešnih, 2 kuhinj, ter s prostornim vrtom, za vsako obrt pripravna, se ceno proda. — Naslov pove upravništvo „Slovenca".
Hotel Tratnik
„Zlata kaplja"
Ljubljana, Sv. Petra cesta 27
v bližini kolodvora. 2072
Lepe zračne sobe. - Priznano fina kuhinja. • Izborne pijače. • Nizke cene. - Lepi restavracijski prostori.
Hitim Bili SI M III M
V nedeljo dne 18. t. m. dopoldne je trgovina
Enegieifcsi sltladličs ©b!ek
363S Mufriiana, Fíksíni trg 5.
Po lastni ceni zaradi Bontanikania orostora
ZO
V® y m
prodajam narejene obleke, zimske sukne, pelerine za gospode in dečke kakor tudi najnovejšo
kDnfekciio m dime In deklice
H «b -MIT	- M
J&EJC i si SI
Dunajska cesta 17, LJubljana.
3.15 8
ieSa 'z prvih t ovarn Avstrij e Supkopps Stsfrie CFuob>, Waffenrad.
¡zborna konstruKcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu, Ustanovljena leta 1.867. lezenj© poučujemo brezplačno.
»
®
pSSassfas 22»
(Ceniki zastonj in franka
fii '» ~ amiii m n m r-r scjmik:*.—-*
UMU t§
• • »-.vf^KPi-' >* ' HP
•^«raBBMta^V T \ it
To delo ustreza s svojimi bogato ilustriranimi osmimi zvezki po sodbi sploSne kritike vsem zahtevam. Popoln je, priročen, zanesljiv, cen in nadomešča za K 120'— se enkrat tako	__ _
drage leksike.Dobavljamo Vi te krasne zvezke franko M A. MMk brez prlbitka proti me-
sečnemu plačilu	*
Krasna brošura zastonj.
B.Kerder-jeva zaloga. Dunaj I.
3318 10-1 VVollzeile 33.
z dobro upeljano in vspevajočo trgovino, se želi glede
oo poročitve
seznaniti z gospodično primerne starosti, ki bi imela nekoliko premoženja in veselje do trgovine. Dopise s sliko v prilogi, ki pa se vrne, je doposlati pod: „Srečen zakon, uzseia ¡bodočnost" na upravništvo tega lista. Tajnost pod častjo zajamčena.	3633 3

3E=

Za slabokrvne Innreboleje
jc zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501
* steklenice (5 kg) Sranko K 4-—
BR. NOVRKOVIC, Ljubljana.
1C*
Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, da naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter shraniti v primerno tem-poriranem prostoru.	3021
Vse to oskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da brezplačno na razpolago tvrdka
Ljubljana, Dunajska c. 9.
Star, dobro ohranjen
i h /i' H
le*!	i
se ceno proda, $adeckega c. št. 2 i. nad.
Opozarjamo
na novo vrsto valjanih „Pekatet", enako doma dclanim za juho in prikuho. Dobivajo se le v rumenih ovojih po V2 kg v najfinejših kakovostih z napisom in sliko:
„Štiri rumenjaki" „Osem rumenjakov"
037
Za jesen in zimo:
Bluze, spodnja krila, hišne halje, pletene jopice, zimsko perilo, rokavice, kožuhovine, dežnike, tnoderce in vse moderne nakitne predmete. Damske klobuke in čepice kakor tudi za otroke.	Kse športne predmete.
V oddelku za gospode:
Klobuki, cilindri, čepice, kravate, zimsko perilo, rokavice, dežniki, palice, pleteni telovniki, kakor tudi vedno najnovejše potrebščine za gospode.
Modna in športna trgovina P. MagdiČ, Ljubljana
nasproti glavne pošte.

Pozor!!
Najnovejši in najfinejši
utr
i stioi
za |opice, nogavice itd. nudi vsakomur
¡2 ¿obar m traien zasMek y
Glavno zastopstvo in prodaja za Kranjsko, Primorskp itd. 2168
m tóaniína MMriji pletenja moflng üopjcllí.
£41 Prospekti in ceniki brezplačno.
W3£3L,5?StafflMEa;3B8lggilS2
fliša na prodaj
iz proste roke, Selc 10 let stara, z vrtom in vodo. V hiši se nahaja 7 sob. Hiša je tik tovarne in pri cesti na Savi pri Jescnicah, Gorenjsko. Več se izve pri Ivanu Petkoš, posestniku na Rečici St. 12 pri Bledu.	3585 5
Trpežno blago.
m
S
vs
'M &
im
RS
ai
M S u «M
K/l
PC m
<
ca
IM CO H
v... CO
3
o H O B3
T
M &
Bogata zaloga
vezenin, drobnega in modnega blaga kakor: čipk,
lišpa, rokavic^ nogavic, Z
-t
otroške obleke, perila a. robcev, ovratnikov, volne, bombaža, sukanca i. t. d.
S3 B3
a
Cs*
Zmerne cene.
2556
Župni urad v Vavtivasi razpisuje
sliio urili In oerhvoniha.
Piača letnih 800 K v gotovini, prosto stanovanje in poraba vrta. — Prednost imajo tisti, ki znajo voditi pevski zbor. Nastop ob novem letu.	3565 10
Najizvrstnejše in najboljše iamlmricB
izdeluje iii razpošilja Prva sisaška tovarna tamburic
J. ŠT JE
Sisak, Hrvatsko.
Odlikovan na pariSki rnzstavi 1900 in milanski 1896.
Poleg tranburir in skladb za tamburice, ima v i-; tudi razna druga godala (glasbila), kakor: gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, oka rine itd., za katere se pošlje poseben cenik s slikami. Velik llustrovani ccnik se posije vsakemu zastonj in poštnine prosto.
V isti tovarni izhaja tudi strokovni tamburnSKi mesečnik (Časnik . naslovom .Tamburica', ki nri-nuSa polen pouka tudi krasne iar.i-buraske skladbe ter velja na ielo samo H kron.	.MM (6)
se da v najem s 3 sobami, kuhinjo shrambo in 2. kletima ter vrtom s 1. januarjem. Več se izve pri Dragotinu Kepa, VVagensberg pri Litiji.	3637
3625
J
za prodajo garantovaiiih srečk in papirja trajne vrednosti se išče proti visoki proviziji in nagradi. Ponudbe naj se pošiljajo na: Administracijo
..H8U9 Fortuna" Buiiapesl l), fiiirse. Postfach 78.
357«
Ohlic.
A280/10
Dne 23. decembra 1910 dopoldne ob 10. uri vršila se bo v Stari Loki
prostovoljna sodna javna dražba
v zapuščino zamrle Katarine Kregar spadajoča hiša št. 17 v Stari Loki z delavnico.
Izklicna cena znaša 2500 K, pod kojo se ne proda. Na hiši vknjiženim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je v enem mesecu po domiku položiti v sodno shrambo. Dražbeni pogoji leže na vpogled pri tem sodišču v sobi št. 5.
C. kr. okrajno sodišče v Škofjiloki
odd. I. 5. decembra 1910.
dobre in pristnobarve zimske barhente, flanele za srajce in drugo perilo, laitene in bombažaste kanafase, cefire, platna, inlet, brisače, rjuhe, zimsko blago za dame in gospode, žepne robce in druge tkanine, naj se obrne zaupno na kršč. tvrdko
Jaroslav Marek „^V^.1
v Bistrem pri Novem mestu oh Met. (Češko).
V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barhenta, flanela, kanafasa itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 18 K, prve vrste za 20 K franko po povzetju. Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. — Dopisuje se slovensko.
Sprejme se mlada, zdrava
3636
kuharica
za gostilno na kmete, katera razume in je voljna vsa kuhinjska, hišna in vrtna dela opravljati. Plača po dogovoru, vstop takoj. Ponudbe pismeno pod št. 1910 na upravništvo Slovenca.
Perje za postelje in puh
2587 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
3650
Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 13. dec. 1910 A I 385/10/2 sc vrši
dne 20. decembra 1910
začenši ob 0. uri dopoldne, v domobranski vojašnici v Ljubljani prostovoljna sodna prodaja v zapuščino po stotniku g. Melhijorjn Holzgetlian spadajočih premičnin: pohištva, obleke, enega konja itd.
Dr. Fran Uok
c. kr. notar kot sodni komisar.
M

ff-4.^ X r
Ji
U fNWfâLv k.
I ! i t i; I	«P i
-wfi "-'-V ; ' ' h
■,■■'	räiti. îiSâ
ijûmm
UsSifeoisšSsa cesta it. 5
3641	se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Veliko dvorišče za vozove intrilileveza konje.
Za zabavo služi po zimi zakurjetio
Poleti sefiiš Mseučr tem vrtu.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer.
«o dvorane za sficiie in veselice.
Na kolodvoru pričakuje goste domači omnibus.
.asîîiik Ivan Millonig.
St. 39830
cnudbeni razpis.
Podpisani mestni magistrat razpisuje za policijsko stražo dobavo uniform, klobukov, čepic, sabelj, rokavic in zavratnikov.
Ponudbe za to opravo morajo biti opremljene s cenovniki in jih je vlagati do
29. decembra 1910
pri podpisanem magistratu, ki si pridržuje pravico, po lastnem prevdarku izbrati si ponudnika.
Meshi! ma^isfrai v Ljubljani,
dne 15. decembra 1910.	3652 3
Zahvala.
O priliki mojega upokojenja napravili so mi občani iz Šmartna, Lok in Hrušovke toliko slavlje, da sem bil neleginjen, ampak naravnost presenečen.
V	tem iznenadenju in vsled ganjenosti, nisem mogel najti pravih besedi, da bi se vsem vprizori-teljem zahvalil z dostojnimi besedami.
V	ta namen izrekam tem potom svojo najiskre• nejšo zahvalo v prvi vrsti gospodom županom Janezu Matiju iz Šmartna, Josipu Trobevšeku iz Lok, Francetu Toniti iz Hrušovke, ter še posebej domačemu gospodu župniku Janezu Kljunu za pretresljivi cerkveni govor. Prcsrčno se moram tudi zahvaliti za trudotjubivo sodelovanje pri tej ganljivi slavnosti načelniku požarne brambe gospodu Viktorju Engeimanu, kakor tudi vsemu njegovemu moštvu, dalje gospodični učiteljici Angeli Miseij, ki je izučila učence v govorih in petju; izrekam tudi prisrčno zahvalo gospodom pevcem in sploh vsem onim, ki so s svojo prisotnostjo počastili to slavnost. Zahvaljujem tuli moje bivše gospice in gospode tovariše, ki so me ob tej priliki obiskali, dasi je bilo vreme skrajno neugodno. Zahvaljujem se čast. gospodu župniku Kreku, da se je potrudil priti k tej slavnosti in je s primernimi napitnicami zabaval celo družbo.
Slednjič zakličem vsem udeležencem in daro-vateljcm prekrasnih spominkov in doposlanih brzojavk in pismenih čestitk: Bog stotero povrni!
Šmartin v Tuhinju, 12. decembra 1910.
3648
Franc Zore,
upokojeni učitelj.
Hiša
z gospodarskim poslopjem in 3 travniki je naprodaj v Pod-peči št. pošta Pre-serje. Ceno pove lastnik Fr. Padar, po-
sestnik, Podpeč št. 15.
3646
irasci
v bližini Sevnice se proda. Mera rodovitne zemlje 94 oralov, pri cesti, 8 minut od fare in šole, lepi gozdi, travniki in polje, grad, 12 sob, velika gospodarska poslopja. Na plačilo potrebno K 10.000 do 16.000. Naslov: Fran Tomšič, Valvazorjev trg št. 4, Ljubljana.	3643 2
Proda se
3641
lepa hiša
ob deželni cesti na Štajerskem, z velikim sadnim vrtom, gostilno in malo trgovino, katera se lahko razširi, ker ni eno uro na okolu nobene prodajalne. Dalje
manjša hiša
z gospodarskimi poslopji in nad 100 oralov rodovitega zemljišča, skupno ali v manjših delih. Plačilni pogoji ugodni. Več j:>ove Josip Božič, posestnik Stope pri Sevnici.
Sodarskega učenca
močne postave, sprejme z novim letom I. Izopa naslednik Valentin Bostjančič. sodarski mojster v Beljaka, Paracelsova Ulica Štev. 8.	3656 3
Eava.
Novine starega znanca.
Nekaj novega o kavi? Kaj se da o nji še sploh novega povedati? Ali ni porabljala množica tovarnarjev slatine kave in kakaoa ter drugih človekoljubov že desetletja, da nam postavi njene škodljivosti jasno in razločno pred oči? Seveda, izgubili smo tem potom tudi marsikateri radosten trenotek, ker so nam obesili kavno ročko nekoliko više, toda s posledicami preiskovalnih vednosti mora se računati, tudi če marsikrat prav težko gre.
Sedaj pa se je po novejših preizko-vanjih dognalo, da zasluži naša stara prijateljica kava, da jo zopet postavimo na svoj častni prostor, od katerega smo jo vidli izginiti s tihim obžalovanjem. In radosten nasmeh ukrade se nam na obraze: kavni venčki se morejo zopet, prebuditi k novemu življenju in dovoljeno nam je, po obedu zopet piii našo čašo črne kave, ne da bi se bilo bati oškodovanja našega telesa in na-
šega duha. In vse to z dovljenjem stroge vednosti!
Razodelo sc je, da je toli povdarja-ni strah pred posledicami uživanja kave enostavno neutemeljen. ((Hej: A.
Willer: kava, čaj, kakao, stran
Se-
veda, in I o se mora dobro paziti, le pod gotovimi pogoji, ki pa sc jako lahko izpolnjujejo. Natančne preiskave so namreč dognale, da ne tvori toli obrc-kovalni kofein neprijetnih prikazni, temveč, da je v prvi vrsti vpoštevati kakovost aromatičnih olj, ki se nahajajo v žgani kavi, toraj žgalni proizvodi, ki določujejo tvornost živcev. Jasno je tedaj, da se da namišljena nevarnost kave po primernem žganju docela odstraniti, in da je kofein le postranska stvar. Izkušnja tudi naravnost .dokazuje resničnost teh izvajanj. Mnogo narodov: Turki, Arabci, Ilolandci, Buri, so kaj močni kavopivci, ;i vzlic temu ni še nihče slišal o nervoznem Turku, Arabcu ali Huru, nasprotno, vsi li ljudje so znani radi svoje neomahl jive m rnosti, ki meji mnogokrat kar na hladnokrvnost.
Toraj, način žganja je največje važnosti, če se hoče dobiti zdrava kava in lu se mora priznati, da se pripeti ravno pri tem zares mnogo napak. Ena najnehvaležnejših nalog je, žgati na navadnih žgalnicah, kajti ne more sc nikakor pravi trenotek določiti, v kate-rem naj se z žganjem neha; poleg tega pa se še vpraša, je li žgalnica sploh tako narejena, da more plin, ki nastane pri žganju in v katerem se nahajajo nevarna olja, tudi takoj izpuliteti, da se ga ne navleče kava. Če se pa kava umstveno žge, izgubi tudi docela svojo škodljivost in smemo sc brez vse skrbi veseliti njenih dobrih lastnosti. V resnici sicer na škodljivost kave nihče ni hotel prav verjeti, kajti prevečkrat se je izkušalo njene blage posledice. Bilo bi odveč, spominjati na to, kolikokrat nam je dala gorka pijača novo moč in kolikokrat nam je oživila upehane živce. Še dragocenejši so postranski uspehi, ki jih prinaša kava. Sama zase sicer ni redilo, a ona se da porabljati kot takšno, ker se da použivati z redilnimi Ivarinami, ki rede človeško telo, v prvi
vrsti s sladkorjem, katerega važnost sc vedno bolj spoznava. Za mnogo ljudi jc kava neizogibno potrebna k mleku kojega pusti okus jim za dolgo časa ne bi ugajal.
Toda, kakor že rečeno, lastnosti kave pogojene so v prvi vrsti v primer nem žganju in zato bo zanimala vsako gar vest, da otvori prva trgovina za uvoz kave v monarhiji v Ljubljani v kratkem času podružnico, v kateri sf ne dobiva samo vsak dan sveža in do bro izbrana, temveč tudi umstveno žgana kava. Tvrdka Julija Meinl-a dosegli je v umetnosti žganja kave najvišji popolnost. Z dovažanjem kisika it skrbljivim takojšnjim odtczanjoit škodljivih plinov, žge se kava v strojih katerih konstrukcija je patent tvrdko Ogromna razsežnost znane veletrgovi ne pričuje o zaupanju, katero se izkfl' zuje njenim proizvodom in katero ?<! bo tudi tukaj kmalo razširilo. 36;)9
v ¡j]u!)liasi3, Sodna ulica st. M K K K K-X-K X K K
t	a
^	Izvrševanje vseh v foto-	"
k	qraisko stroko spadajo-	a
o	cili naročil kakor: pove-	o
J	č .vanje, reproduciranje,	"
a	fotografiranje tehničnih	■
o	predmetov, interijerjev	"
a	260S itd. itd. 52	"
Vsa dela se izvršujejo točno
tud: v naivečji množini.
TfUEST
i>- ctf.jricri/ro
Jfaferi íalijo <ivbro. po cent in jra-ties/jiutrpolovuli rut/'¿¡o obrnejo
rSi/JI on<Ti/ß;i c/e/x«
v Jijiibljctrii t/íbloóvoKskc ulicc2&. H&a/uMJrstJUJ tPiyasriüíi ¿aje se brexjtla&rO.

Hotel Liliurniia
(HarodoidomvVoloskem)
Ifa..... S
Edini popolno slovenski hotel v zdravilišču Opatija, stoji ob državni cesti v bližini postaje električne žele2nice. Oskrbljen je z vodovodom in električno razsvitljavo. Sobe imajo kra en razgled na morje. V hotelu se nahaja restavraci a z izvrstno kuhinjo. Točijo se znamenita istrska in dalmatin. vina. Cene zmerne. Priporoča se
jU ITIariJa ITledoed, najemnica. Jj
r^ „-,
Toni Jager, Ljubljana, Židovska ul. 5
Specialna trgovina finih ročnih del. -
Bogato opremljena zaloga šivalnih potrebščin, pričetih in izgotovljenih veznin kakor tudi k temu pripadajoči inaterijal, namreč: volna, sukanec, svila, platno, juta, kongresno in švedsko blago. Montiranje, predtiskarija, tamburi-ranje in pllsiranje. Izvršba točna in jako cena.
Hugiista HgnoEa ) LJubljana
Dunajska cesta št. 13 poleg „Ffgouca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvcnim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstucga
umetnega steklarstva in slikania na stelelo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno Lerportalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	3314
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p, n. odjemalcem v ogled.
casts
Kn&ritz pri Gradcu (Štajersko).
2657	gradi kot specialitcte	52
parne stroje, vodne turbine, sesalke, škripce n trans-mis je najmodernejše vrste in najsolidnejše izpeljave.
Liifamii za železne, leklene in kovinske predmete po lasti ali vnoslanlh modelih.
&UžT Ponudbe vsak čas radevolje iti brezplačno. intimni!?' T Mibiilrs tafif
1 Un sivc<m sktihljenccjn perja K '.', polbc-leqa K ."Ml, bclctj'1 K 4> 1 ncia K 6, naj-holjicna skubljenerta K H. sivetj» puha K H, bc;o<ia K ID, prsnecin puha K 12, od 5 kg Nadalje po&tnine prosto. Dovršene postelje bcqnto napolnjene, iz zelo qoste<ia ¡ako trpežnega rdečega, modrega, Pelegu hII rumenega inlet-nanKIng-blaoa 1 pernica vel. lHOXuf> im z blazinama, velikost So 58, napolnjena z iako lepim mehkim perjem K lt>, s polpuhotn K 2o, s puhom k "'t. posamezne pernice K 12. II. lf>, vzglavnka K 3, 3".o, 1. - Pernic« 180X110 cm ve'ike K 15. 18. 20: vzglavnicn 90v7t> ali 80X80 cm K 1 .i •. 5, .•>■»•. Spod pernica Iz gradla 180X11" cm K 13. 15. Kazpošilja proti povzetju poStn. prosto pri naroČilu od lo K dalje
M. Berger v Dešenici št. 1009. Češki les.
Za neugajajoCe denar naza| nli se blago zamenja- — Ceniki o 2iinmcnh. odejah, prevlekah in vsem drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto.	'2293
NajpriljtibljenejSa	3578
božična in novoletna daril»
so grnrnefoni
od 25 kroti višje. Plošče K 2-50.
V zalogi jih ima
3t. Za'ec, ¿Ljubljana, Stari trg.
a o
'¥» JC
ÖJ a 01
E DJ
iS X
*!3 tfi a z>
iz bziega hrastooega
lesa, trpežni, močni
glinena špirita
vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini Špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborili, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 410, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih nizki ceni
ÍV. Ä.
Hvg. ioumit,
Ljubljana, Marije Terezije cesta
nizke in solidne, točna postrežba.
Hajboljša in na^signriaefSa prilika xa šfeden£e2
»flnarni promet do 31. qbc. 19j čez 83 milijonov kron
Lastna glavnica K503.575 D8
Stan:e vlog une jI. marca 1910 čez 21 milijonov kron
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
M klošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela :-:	„Union" za frančiškansko cerkvijo	:-:
SÖST
msa?j:
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
Več vrst sodov ima na prodaj A. REP i iS,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2325 32
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4'50 kron na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnicc na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih jjapirjev. Mcnjice se najkulantneje eskomptujejo
Ur. Ivan Sušleišič, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik — Odborniki: Anton Belcc, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anton Ko!)l, posestnik iti trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauschegfj, veleposestnik v Ljubljani Matija Kolar. stolni deknn v Ljubljani. Ivan Krcjjar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in Mini posestnik v Ljubljani. Fran LesUovic, hišni posestnik in blaga nik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak En!., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Grefjor Slibar, župnik: na Rudniku.	1
THfiSSiJS®
¡{"Hi
JOSSP STUPSCA
jermenar In sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zaiogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadaioče'potrebščine kakor tudi 2e obrabljene vozove in konjske 369J	oprave.	52—1
C. kr. oblastveno potrjeno učiliš e
za krojno risanje
Franja^Jesih
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni tneri. ---
Touarna za Mnslso blago m zuonoiiuftka
J. HILZER & KO. Dunajsko Novomesto. Telefon 145.
se priporoča za nabavo zvonov, melod. in harraon. zvonila vsake velikosti in glasu, jamstvo za določen tn poln glas, najčistejšo vglasitev in najboljši inaterijal. Stojala za zvo nove iz kov. železa ali le?a. Lahkotno zvonenje, najboljš-način teka. Nagla izrrihev, najnižje cene. Ugodni plačilu
pogoji. Stari nerabni zvonovi se sprejmo JaflPB^Stfjffi&frg-^gfliiln v prclitje, ravnotako *	aH "'K'	1j ..e izdelujejo železna
stojala najboljše kon-štrul.cijc z dolgoletnim jamstvom. l'ro-račuttl in prospekti vsak čas zastonj iu franko na lazpolago, enako tudi priporočila kakor tudi pri-znalna pisma. 2HT";
V
FR. SEUniG
L]nbljanai, Koloduorska ul. 28.
Izvrstna prilika za potovanje 11
V 1
jc in ostane z novimi parniki
Brczp'ačna pojasnila daje:
Kaiserin Huguste Ulk- 1704 1-1
toria......25.000 ton
Hmerika..........24.000 „
CleoelaniS ....	20.000 „
Cincinnati ....	20.000 „
President Lincoln .	20.000 „
President Grant . .	20.000
Pohištvo vsake vrste
od najenostavnejših do najumetnejših.
Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog
Ustanovljeno leta 1857
: Zavod za pohištvo in dekoracije :
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 10
Velika izbera pohištvenega blaga itd.
Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi.
Uredba celih hotelov in
kopališč.
Telefon št. 97
921
Ceniki s koledarjem zastonj ln poštnine prosti.
!POZOR!
Kdor želi imeti dobro nro, naj zahteva z znamko
UNION
ti
9J
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Čudno
urarju in trgovcu « Ljubljani
delničar in zastopnik švi-oarskiti tovarn „Unioii" v Bielu ln Genovi.
700 Uhani, prstani, briljanti. (D
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih oenali.
o je c m
01 3 3T O
Marijin trg štev. 1.
Največja zaloga najfinejših
=-barv =====
za umetnike, od dr. Schönfelda & Co.
Fine oljnate barve za štadlje, akvarolne trde in tekoče, tempera barvo v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronoe. Pristno ln kovinsko zlato, srebro ln alnminlnm v listih. Štampllijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tnši. Slikarsko platno in papir. Palete, škatlje za študije. Coplčl za : umetnike, slikarje in pleskarje.
= Najnovejši =
slikarski vzorol in papir zavzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične prstene ln rudninske barve. -
:: Priznano najboljše in najizdatnejše ::
= oljnate barve =
za pleskarje, stavbne in pohištvene mizarje == ln hišne posestnike itd., priporoča =
Hdolf Hauptmann
prva kranjska tovarna oljnatih barv, flrnežev, lakov ln steklarskega kleja.
== Prodaja najboljšega mizarskega
s»" lima
610 52-1
Parizu 1905.
Ustanovljeno leta 1900.
Odlikovan v:
Londonu 1905.
Tvrdka Fr. Iglic
Ljubljana, mestni trg št. H
priporoča največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Zunanja naroiila se izvršujejo hitro in točno.
Cene brez konkurence. V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko Izbere.
Najstarejša domača slovenska tovarna peci.
Ustanovljena leta 1888.
ces. kralj.
avstrijskih državnih uradnikov
A VEČAJ, LJUBLJANA
Trnovo, Opekarska cesta - Veliki stradon št. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo naj-trpežnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvntiih do najpri-prostejših prstenih peči različnih vzorcev, kakor: renaissance, barok, gotske, secesión itd., kakor tudi Štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka
po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1	Za samostane ln župnlšča znaten popust.	1222
0) ■f-
ti ca
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ämeriko je s parniki
.Severonemskesa lloyda
S
IZ

BREMENA NEW-YORK::
s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: heim der Große. :: ::
- Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886—58
, v Kolodvorskih ulicah št. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, AVexiko, California, flriona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Pekarija, slaščičarna in kavarna
£	Stari trg štev. 21. ■
H	Filialke:
a
H	Glavni trg št. 6.
¡S3
g	Kolodvorska ul. št. 6.
M	1810 (52-1)
»■■HagaHHnmHHHi
Klobuke,
cilindre in čepice
v najnovejših faconah in velikih izberah priporoča 147 52—1
Ivan Soklič.
Založnik c. lir. avstrijskih državnih uradnikov.
Pod tranto št. 2. Postaja elek. železnice.
MÄ
.V ®5«T •
Preoibl^^^^^P^avila.
tovarna doinikov /I
Ljubljana, Mestni trg IS. H
192 52
Sfambilije
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Cerne
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta št. 6.
Ceniki Iranko.
varna Š. za čevlje
F. L. POPPER, Chrudim, Češko
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Samoprodaja za Kranjsko:
!of, Ljubljani*, Premnog ul. 5,
Znamka F. L. P.
sin «¡2 i

Idrijske novice.
i Občinska seja jc bila dno 1. decembra, da ugotovi proračun za leto 1911. Odbornikov z virilisti vred jc bilo samo 23. Videli smo odbornika raje stati na galeriji nego v posvetovalnici. Razpravljanje se je vršilo kakor ponavadi. Liberalni odborniki so napravili tudi ta dan vtis, da jim je proračun popolnoma neznan, ker »Slovenca« no berejo, drugje si pa proračuna niso ogledali. Sicer si ga pa tudi županstvo ni kaj dosti oglodalo, ker tekom 14 dni razpoložitve ni opazilo, da je pri odstavku B »izredna potrebščina« skupna vsota pomotno izkazana v znesku 20.712 K mesto 60.712 K. Ker torej liberalci niso poznali proračuna, so ga lotos zopet brali postavko za postavko. Živahno jc posegal v razpravo naš odbornik Lapajno, kar ni bilo Julčetu nič kaj všeč. V splošnem je bil sprejet proračun tako, kakor jo bil predložen. Ali bo obveljal, se bo še videlo. Dvorni svetnik Billek je ob sklepu razprave podal svojo opombe. Nekaj stvari jo bilo zanimivih.
i 12.000 K — za čitalnico. »Slovenec« jo je uganil zadnjič, ko je domneval, da se pod postavko 12.000 K »za vzdrževanje občinskih poslopij« utegne skrivati čitalnica. Župan je potrdil, a še danes ne vemo, kaj nameravajo postaviti pod h. št. 509. Za napravo mestnega trotoarja se postavi 1000 K, za razširjenje vodovodov 5000 K, črta pa se. postavka 2400 K za razkuževalni aparat. Ivo je bila na vrsti obrtno-nada-Ijevalna šola, je pripomnil gospod La-pajne, zakaj da se ne poučuje verouk. Deželni odbor prispeva obrtnim nadaljevalnim šolam samo pod tem pogojem, da je na šoli tudi verouk. Župan ni vedel kaj povedati. Izdati pač ni hotel svojih dveh prijateljev, ki sta bila v Šolskem odseku proti verouku in nedeljski maši, četudi občina ne dobi tistih 500 Iv od deželnega odbora in četudi so šolske oblasti za poučevanje verouka. Saj smo sami dosti bogati! In res je letos proračunjenih 1400 K mesto 1000 Iv. Opravičevali so s tem, da jc več učencev, pa je nekam preveliko zvišanje, da bi se dalo s tem zagovarjati. Pri postavki »mestna doklada na žgane opojne pijače« jc L. Lapajno omenil, da bi ne bilo v korist občino, če bi se prihodnjo loto 1911 odkupili prodajalci žganih pijač na podlagi letos plačano doklade; letos jo malo vina in je drago, zato bo šlo še bolj žganje. Čudno jc bilo, da župan o tej nameri ni nič vedel, dasi jc bilo že do malega sklenjeno. Za prodajalce bi bil to kaj lop dobiček v škodo delavcu, ki bi doklade znašal trgovcu mesto občini. Po tem diši tudi predlog socialnega demokrata Štravsa, da naj so radi pobiranja doklade na žganje stopi v dogovor z užitninskim odkupnim društvom. Kaj je nameraval s toni predlogom, ni bilo prav jasno. Vsekako pa se težko motimo, če pravimo, da meri njegov predlog na to, da občini odplača užitninsko društvo proračunjenih 3200 K, potem pa samo pobira mestno doklado. Seveda bi bila občina pošteno udarjena, konsumenti bi ne bili niti za vinar na boljšem, profitiralo bi le užitninsko društvo, katerega član je tudi občno konsumno društvo, ki tudi trži z žgan j ari ni podvrženo pijačo. Pri izredni potrebščini, ki kaže po večini ros na izredno talente, tudi ni šlo gladko ne glede mostno klavnico, ne glede regulacijo Nikove.
i Primanjkljaj — brez pokritja je končni uspeh zadnje proračunske seje. Gospodje napredni in socialdemokra-ški odborniki so namreč tekom razpravo pozabili, da jim jo pokriti še primanjkljaj v znesku 16.360 K. Doklade so zvišali za 10 odstotkov, a je ostalo v razpoloženem proračunu še vodno 16.760 Iv, pri postavki desinfekcijski aparat bodo prihranili 4000 K, ostane torej šc nepokritih 16.360. Proračuna brez pokritja no ugotavljajo navadno občine. Bo moral kdo vzeti v roke!
i G. kr. rudniška ljudska šola jc prišla v popolnoma nepotreben in še bolj ponesrečen razgovor pri slučajnostih. Če hočeš kaj pokvariti, zaupaj našim mladini in starini mladi-nom, pa gotovo dosežeš svoj namen. Z ognjeni so jo nevarno igrati. Vsak pameten človek obsoja tudi pretirane pritožbe, posebno šc na nepravem mestu, zlasti še, ako ni težko dokazati, da imajo deloma umetno napravljeno podlago. Naj vendar enkrat naši socialdemokrati in liberalci puste šole v miru, ker bodo vedno slabše, če bodo oni skrbeli za njih prospeh!
i Draginja. Med novicami iz Tržiča smo čitali pred 14 dnevi, da jc tovarnar Mally naročil za svojo delavstvo veliko množino špeha ter da ga delavci plačujejo kilogram po 1 K 46 vin. Pri nas naročujc bratovska skladnica tudi za delavstvo veliko množino špeha, a de-
lavci ga plačujejo kilogram po 1 K 76 vinarjev, torej 30 vinarjev pri kilogramu dražje. Mally jo tovarnar, bra-tovsko skladnico v Idriji imajo pa socialni demokrati v rokah. Kaj so lie razumejo nič na kupčijo?
Podjetje betonskih stavb!	504!
BRATJE SERAVMLLI & PONTELLO
Ljubljana, Slomškova ulica št. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po-stamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornainentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke.
pZI| Vsa dela so solidno in strokovnjažko Izvedena. Cena najnižja. Jamstvo. Zailopstvo svodov patent .Thriil'

naravna
alkalična kislina
£Ot i d r a ti 1 n i vrelec že stoletja inana t vael >oleinih
pri protin., želodčnem in mehumem kataru. Izvrstni
za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežujeta pijača.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopallifie pri Karlovih varlh Prospekti gaston) in franko.
V Ljubljani ho dobiva v vseh lekarnah, vcžjlta Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jostvinam ,n vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-iu, Peter Lassniku in Andrej Sarabonu, Ljubljana.	11462—49
pristno pw Bamast - -Bomfcaiasto
Perm.inent, eefir
0	m za 8 srajc 18 m za 6 srajc po 3 ni sort i r.
Rekordln, posteljnina. (kanevas) kos 23 m . . Iris, bela tkanina za srajce, 0 m za 3 srajce .
1	kos 23 m . 34S0 Um i«
razpošilja brezplačno gorska tkalnica
Spu, št. 27, Geško
Nepovoijno se vzame nazaj.
domačega izilelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščin
Pred Sftofiio št. 19. Stari trg st. 4. Prošemova ulica st. 4.
3634 Popravila točno in cetio. 52 1
uMsl&lM
SpILASTNi iZDELEK CRKVENiH H|PARAriENTOV,ZA5TAV/ CRKVENiH iN DRU5TVEiNiH^~ V5E. CRKVENe POTREBŠČINE:
VOLOriUG
V/Z0R(i iN PRORAČUNI ZA5T0Nj iN PRK0-GOTOVO BLAGO POSiLJAH Nfi ZBiRO Z OBRATNO POŠTO'NOBENA PRODAjAt NA.TOREj HALA REŽijA iN NiZKE m
m»aaa—w maMBmmt t1 gwwBffg!Bgg we ao»;»,
§#%
Sri«"
Fm slovenski pogrebni zavod v Llubliani, Prešernova ul. 44.
Fiireia pogrebe od nalpriprosteiše do naieleganineiše vrsie v odprtih kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potreb rta za mrliče, kakor: kovl-
naste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne ^ ^n^Mrmm^, TeSefon St. 29?. cvetlice. Elafnilje cene.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo
Tiirk In brata Kolina.
Najcenejša vožnja v Ameriko.
oí
tí >H
M
w
¡3
BÍ


Telefon 237.
oblastveno koncesiloni-rana potovalna pisarna
za
:: Ämeriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
Najcenejša vožnja v Ameriko.


Židovska ulica št. B
Tvornica umetnega kame&ia In marsnoria
priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in ---- tudi giede strela vse druge puškarske izdelke.	=
Posebno dobre so lahke trocevke in puške jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika izbira pušk brez petelinov (Hammerles). Najnovejši topiči, velika zaloga vseli lovskih potrebščin, kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpoiago.
^Sfe^S izvrSujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni ' ' delavnici. Od zunaj naroCene stvari odpošiljam s povratno pošto.
Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
izvršuje vsa v to stroko spadajoča kamnoseška dela, kot: stopnice, klepane in brušene, postamente, balustrade, Ornamente za façade, vrtno ograjo, bangerje, krasne nagrobno spomenike in okvirje, korita in žlebove, cevi za kanale (o—100 cm premera), okvirje za stene v vodnjakih (Sternathov sistem) i. t. d.
Prevzema kanalizacije in fundamentiranje strojev.
Gospode duhovnike in stavbenike opozarjamo na Carralythov umetni marmor za obhajllno mize, oltarje, votivne tablo, obkladanje sten v cerkvah In vestibulih — lepota brez primere pri nizki ceni.
Xylolith je eden najboljših tlakov za cerkve in zakristije, za hodnike in kuhinje, delavnice in pisarno: tiha hoja, topel, higijeničen, brez špranj, nezgorljiv, se lahko snaži; v poljubnih barvah, preprosto ali prav elegantno izvršen. — Tlakovanje cerkev in vež s cementno-mozalčnlmi in hidravličnimi ploščami v raznih ličnih vzorcih. — Terrazzo tlakov! I
Mesto drugih glaziranih plošč za obkladanje sten pri vodovodu, v kuhinji, v kopalnici, kakor tudi za façade pri hišah priporočamo izredno lepo in ceno nadomestilo v ceolltu, ki je trd kot marmor, v raznih barvah.
stropov, mostov, rezervarjiv in celih
poslopij po Inženlrju-strokuvnjaku, ki
daje na željo tudi strokovna mnenja. — V zalogi cernent na daiialo lu drobno ter „Izollrna masa" zoper vlažnost zidov, na kojo posebno opozarjamo.	771 i —1
Pißjeiiw in izvrševane Heznihliulll stavi:
LiiaSvllana, Oisnajska sesSa 73.
.w*«M>Mi>>c«aM3ife{ .•■lOkiitür- i-Mitt«:.jtar:'iE5ae6SB»aMi
[eMrala v Pragi.
Tis ianovljena 1.1868. | !
Menjalnica: Telefon št. 2157 Vía HflOVtl 29
k: a a & k aiiBísni!Ba;n*ssekiniJBiac!cubíi!iaBa«as!?J3í¡iiiiibbiia
h
Bančni prostori:
VlaS.HlcoiO 30
izvršuje vse «anene obrestu \j ViOiJG ViOZiiG iaiik.^I^aCc pa ^ jo na tekočem računu po dogovoru.
Knpuja in prodaja vrodnostna papirje, devize in valute. Daje pred-vime na vrednostne pap rje in blago. Dovoljuje stavbno in carin» sko kr-edito. Dajo promeso za vsa žrebanja. Zavarnjo srečko proti kurznl izgubi. Oslirbuja Inkaso na vseh tuzomskiU in inozemskih trgih.
Sprejema borzna naročila
ter so rada vdoležnje s svojim kapitalom na dobrih In napredujočih industrijskih podjetjih. Brzojavni naslov: Živaosietiska Trst,
| mizarski mojster ¥ Ljubljani
Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša)
w
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
za spalne ter jedilne sobe in salone. 3)ivane vsake vrste. Jftodroce, žimniee na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. : ::
Naročila se točno izvršujejo.	::
Cenik s podobami zastonj in franko.
1539 1
KKN* : «MHPMBMMMiunffitlss^^
Najcenejša zaloga. s: Cene brez konkurence.

2ÖS
h

Red criar,
- v a i ftßi
i Lf.?. j W
'	IMVV
ÄÄ Mir
modernimi, velikimi brzoparniki iz
coz AníwGrpen ? icw-íork in čez üaíwerpen ? Boston.
je proga
flkfeziRftJM Stoli
(t
Mnogokrat odlikovana.
Priporoča sc slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
iilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvali in vzorcih nujbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago
Na naših parnikili «Finland», «Kroonland», »Vaderland», «Zceland», .Lapland", «Menomi-na", „Alaniton", „Gothland", „Marquette" in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvvcrpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponoveni urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
rane
ene
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 25, od južnega
kolodvora na levo pred znano gostilno pri «Starem tišlerju» 188 (52—1)
Telefon štev. 16.	Telefon štev. 16.
2767	Leta 1873. ustanovljena delniška družba
11 o 3	b ® m a vi
mm pN f
Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbenotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fma dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.
Modna trgovina Hnton Schuster
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 7, Ljubljana.
Solidno blago.	Illzke cene. 2541 Uzorci poštnine prosto.
S- %
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, tirolski loden, flanela, parhent, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci.
Damshemii suefu
toplo priporočamo
PilnâCkoDD posebnost
velefino toaletno milo
LANOL
ki tvori in ohranja krasno in svežo polt.
LJFINOL se dobiva v Ljubljani pri sledečih tvrdkah:
Fran Češnovar, Dolenjska cesta; R Cvan-čara, Selenburgova ulica; Emil Do rič, Prešernova ulica; Fr. Iglič, Mestni trg; Ivan J lačin, Rimska cesta; flnt. Kane, Židovska ul ; flnt. Krisper, Mestni trg; J. Krivic, Dunajska cesta; Lcskovic & Meden, Jurčičev trg; T. M ncinger, Sv. Petra cesta; Matej Orehek, Kolodvorska ul.; Vaso Petričič, Mestni tr ; Ivan Podboj, Sv. Petra cesta; Fran Sark, Marije Terezije cest ; Berta Sevar, Sv Jakoba trg: Mg. Ph. R. SuSnik, Marijin trg; fl. Sušn k, Zaloška cesta; R. Sarabon, Zaloška cesta; Anton Skof, Du-na ska cesta; Josip Sporu, Sv. Petra cesta; Anton Verbič, Turjaški trg. V Gorici: Ivančič & KuriričiC, ToroS Drobn č in drua. V Kamniku: Anton Slatnar.
V	Kranju: Z. Kranjc, Peter Ma*dič, J. E. Potrebin,
V	Trstu: Vekoslav Plesničar. V Postojni: Jernej Kogej. V Trbovljah: Ivan Kramar. V Zagorju ob Savi: Rudolf Ahča .	3126
J. Pilnaček,
tovarna za toaletna mila In parfume, tovarna za voščene in polvoščene, za stearlnove in parafinove sveče.
Kralj. Sradsc (Cešiso).
V vasi Zarečje, okraj Ilirska Bistrica, v jako prijaznem kraju na Notranjskem, proda se prostovoljno srednje veliko
obstoječe iz nove hiše in drugega gospodarskega poslopja v prav dobrem stanju, njiv, travnikov in gozda. Na tej kmetiji se redi 10 glav goveje živine in večje število svinj.
Pojasnila daje lastnik	3588 3
Jožef Penko
posestnik, Zarečje 18, pošta Trnovo.
F K KnitPr mm
I. II. ilUUKI, iiuMionl,
Selenfiurgova ulica G. - Najstarejša domaČa tvrdka
Priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pufik in samokresov kakor drugih lovskih potrebščin. V zalogi imam tudi palice za ribji lov, vrvice, trnke, umetne muhe, mreže in sploh vso pripravo za ribištvo in umetalni ogeuj.
S

Zaščitna znamka „Sidro"
Uniment. Capslcicomp.
Nadomesten n Sidro-Pain- Espeller
je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče in odvodno mazilo pri prehlajenju itd.; cena 80 v., K 1'40 in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se
■
jemljejo le originalne steklcnice v škatljah z našo zaščitno znamko „Sidro" potem se je gotovo prejel orig. izdelek. Dr. Hichterjeva lekarna pri „zlatem levu" v Pragi. Eliiabelna cesta tev. 5 nova.
i
i __s:
«
- C. kr. izvedenec in učitelj „Glasbene matice" =====
Ljubljana HLFONZ BREZNIK 3,64 *« *
Na|več|n, na|slar. In edina domača tvrrikn lu Izposojevalnica klavlr|»v ln harmonl|rv.
Velikanska zaloqa vsega glasb, orodja, kakor: violin, clter, kitar, tamburlc, harmonik, klarinet itd., nn|t>ol|. strun itiicll VViirtield) ter inu-zlUalij. Prodaja na čudovito majhne ohroke tudi brez zadatja. tuko, dn je vsakomur dana prilika, izogniti se vsiljivemu »pofelnu« ter si na najugodn. ačin"odplačevanj nabaviti instrument prve vrste Dvorna firma lavirjev Czapka, Httlzl & Heitzmann, Stclz-liammer in RiisK-r ter Hflrilgel in Mauborg lamer,-liarm.l so svoje zastopstvo za Kra |sko meni poverile in imam le ¡az izključno edini te znamenite Instrumente v največji zalogi in izbiri. Hlletno pismeno jamstvo Popravila In ugla&evanja klavirjev In vseli glasbil po na|nlž|lh cenah. Stari klavlr|l »e na|ugo<lne|£c |emt|e|o v zameno. Najulž|a Izposoje valnlna.


kdor dopušča svojim ljudem, da kurijo z drugim premogom kot šentjanškim.
šentjanški
je namreč poleg tega, da ima izvrstno gorljivost, tudi po 60 vin. pri 100 kg cenejši, ko vsak drugi premog. Prodaja se namreč na drobno v hišo postavljen po 1'20 K 50 kg.
3314
¿r*
Razen prodajne pisarne v Šelenburgovi ulici 7, I. nadstr., sprejemajo naročila sledeče tvrdke: Ivan Babič, Dolenjska cesta; E.Kavčič, Prešernova ulica; Leskovic & Meden, Jurčičev trg; J. Mencinger, Sv. Petra cesta; B. Sevar, Sv. Jakoba trg; A. Sušnik, Zaloška cesta; Fr. Trdina, Stari trg; Ivana Tonih, Tržaška cesta; Uradniško gospodarsko društvo, Kongresni trg. Naročila in denar za premog za Šiško sprejema g. lud. Kotnik,
trgovec v Spodnji Šiški.
Optični zavod
Fr. P. Zajec
Ljnbljaaa, Stari trg 26
priporoča veliko zalogo očal, ščipalcev, toplomerjev, barometrov in vse optične izdelke.	357.9
Očala in Sčipalci po zdravniškem receptr/.
V strokovnjaSko dobro urejeni delavnici se vsa popravila izvršujejo dobro in ceno.
Ceniki brezplačno.	■ ,
P0hlšf¥0
za 100 kompletnih sob vedno vza-r::,,;:"1',1:..11	logi.
Vpogled prost! Reelno jamstvo! Ka-lantni pogoji! Prečastiti duhovščini ia razprodajalcein popust.
Glavna trgovina: Dunaj IX 4, Wahrin-gergiirtel, Stadtbabnviadukt 142—156
blizu jubilejnega gledišča. Podružnica: Dunaj XVIII, Wahringer-
strasse 109 (vogal Murtinstrassc). Tovarna: Dunaj XVIII, Edelkofergasse.
Dobavitelj dolenjeavstrijskih deželnih železnic, mnogih društev in samostanov.
Mnoga priporočila prečastite duhovščine.
Tvrdka obstoji od 1.1883.
Najnovejši ceniki.
3b04
vešča slovenskega in nemškega jezika se sprejme takoj. Gospodične, take, ki so bile že blagajničarke, imajo prednost. Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod šifro „5".
RainausjšniržovinafilBsauirjeu
a. Jnrfsek 2711
prvi in edini čeSko slovenski uglaiuvalcc glasovirjev In trgovec
Ljubljana, Poljanska cesta 13 I
priporoča glasovirje, pianine, harmon je ncpre-sežne v dobri kakovosti glasu in solidni sestavi edinole slovanski izdelki od 450 K višje, harmoniji pa od 150 K višje. Vsa v to stroko spadajoča popravila, kakor tudi uglaševanja vseh sistemov glasovirjev izvršuje po jako nizkih brez-konkurenčnih cenah. Imenovana tvrdka vzame stare glasovirje v račun za najvišjo ceno, ako se pri nji kupi nov glasovir. Za vsak pri njej kupljeni instrument jamči imenovana tvrdka 10 let. ,Glasbeni Matici" in drugim slov. zavodom uglašuje glasovirje edinole
konceslonirana tvrdka Jurasek.
i
Vsled novo dogotovljenih večjih tovarniških podjetij, ki so opremljena z najnovejšimi stroji, nam je mogoče zadostiti največjim zahtevam, ter dobavljamo priznano najbolje izvršene
parilnike
prenosljiva sledilna kotlišča neobdelana ali emailirana slamoreznice za krmo reporeznlce, mline za debelo moke in sesalke za gnojnico
kakor tndl vse drnge poljedelske stroje najno-3394 vejše in najboljše sestave.
Ph. !ayM & Co.
Dunaj, 11., Taborstr. št. 71.
Zahtevajte obširne prospekte zastonj in franko
Zastopniki in rr.zprodajaiei se iščejo I

3205	HERBABNY-JEV podfosfornato-kisli
HPnEno - železih sirup
Ta je že 41 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen prsni sirup. Odstranjuje slez, pomlljuje kušelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev in je izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Cena steklenici K 2-50, po pošti 40 vinarjev več za zavitok.
Edino izdelovanje glavna razpoSiljatev:
g.jlScrfuTZ r^R^E",*
«TmilUS^ERBABNV'WIEN I®
atev: Dr. Hellmannova lekarna „Zur Barmherzigkcit" (Hcrbabnu-jevnasl.). Dur*flJ
V zalogi )c Se pri gospodih lekarnarjih v L)ubl|anl, Beljaku, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu. Reki, Sovodnju, St. Vidu, Trbižu, Trstu, Vollkovcu In Volšperku.	""
===== VARSTVENO ZAVAROVAN. =====
PURJODHL.
Jod sarsaparllla-izdelek Cisti kri, pospešuje prebavo, lajša krče. kakor tudi nervozne bolesti. Povsod tam, koder se jod ali sarsaparilla izdelek predpisuje, se uporablja z najboljšim uspehom, iksr cena stekleniol K 2-20, po pošti 40 vinarjev več za zavitek.
VIL/1., Kaiserstrasse 73—75.
s
o
cr
„flndropogon"
¡c najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nl-kako sleparatvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi, izkušena in zajamčeno ne-škodliva tekočina, ki za-brnnl izpadanje las in odstrani prnhnje. — Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 1 do S tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade in imajo novo zrasli lasje pri osivelilt zopet svojo nekdanjo naravno harvo. — Mnogoštevilna priznanja. — Cena steklenicc 3 krone. — Dobi v vseli mestih In večjih krajih delele.
Preprodajalci popust.
Glavna zaloga in razpošiljatev pri g.
Vaso Petričiča nasi.
v Ljubljani.
J zalogi imajo tudi £fcf:U.pl Trnkoczy in A. Kane v Ljubljani, ekarna pri zlatem jelenu in Ant. Adamič v Kranju, lekarna .pri aagelju'* v Novem mestu in Ivan Omerzu v Zagorju ob Savi.
najnovejšega sistema s 30 P. H. za vsako gonilno mot, tudi elektr. razsvetij. po-rabljlv s posebno težkim mah. kolesom, prec. regulacijo, komaj jedno leto v porabi, se poceni proda v Ljubljani, Kesljeva cesta št. 30. 3295 0-1
rz
=H3E=
=151=
Dež. lekarni pri .Mariji Pomagaj1
lld. LEUSTEK
Llnbljjana, Resljeva cesta 3
zraven cesarja Franc Jožefa jub. mosta
priporoCa ob sedanjem Času za jemanje najbolj pripravno, pristno, Cisto in sveže
Dira med. ribje olje lahk0
Mala
stcklenica 1 K, večja 2 K.
Tanno-chinin tinktura za iase,£okrcpcu-
c lasiCše in
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnitn navodom 1 K.
Slovita Melusine ustna in zobna voda 2X
no proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K.	3092
Zaloga vseli preizkušenih domaČih zdravil, katera se priporočajo po raznih Časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat.
ks«
oiirr
msM
i >>t
i
Rokavice, nogavice, zimsko perilo, žepne robce,
gaioše, predpasnike, spodnja krila, kožuho-vino in druga božična darila kupiš najugodneje
v modni trgovini
O. /ezeršek
(prej K. Recknagel) Mestni trg 24.
K A
"A
Jjs

Ö030
V modni irnovini
Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg 18
dobite
587
Kepa koristna božična darila
in po že znano najnižjih cenah
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, /" kakovosti moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic zu dame, deklice i. t. d., i. t. d.
^Ccij večja božična oha&ipiia ytodaja
v< Honj"el;cij i ta dainc -in deflficc -tec. -itcjo-■toutjevxifv c&fcd cjoypode decßc -iit otto&e.
3559
Si t i vn et n ee ll ov i ^t n a fc oai c i i a b a r i f a !
61-vi cj f o Ji iadiice o&fed
d Sh ematotjič, ¿ju&t'ja-ua, cPlleil/nL {"«ep ¿te-u. 3.
—5——

Božična darilo ?
Nobenega predmeta ni, ki bi bil bolj sposoben pri praviti pravo božično veselje in ki je obenem praktična vrednost za vsak stan, kot je šiuaiRi sirojj. Svoje
nedosežne SlUSilfilf* St^OjS umetno vezenje zelo pripravne priporoča
—^ mm mx s sin —
touarna šfuainih sfrojeu x glasno zalogo si Ljubljani.
3600 3

Centralna nisarna in skladišče: Venova u). 6.
Telefon interurb. št 12D.	Telefon inferurb. št. 129.
Priporoča pšraiš™ moko izvrstne fea-
Zastopstvo in zaloga v Gorici: Feter Gruden Si Komp., Stolni trg 9.
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi prš
Za Božič 1910!
New-York In London nista prizanašala niti evropski cclliil ter |e velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči Pooblaščen sem izvršili la nalog. Pošiljam lore) vsako" mtir sledeče predmete le proti temu, da se ml povrne
K	in sicer:
b kom. najfinejših namiznih nožev s pristno
angleško klmjo; 6 kom. anter. pat. srebr. vilic iz enega komada; b kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. anter. pat. srebrnih kavinih žlic; 1 kom. anter. pat. srebrno zajeinalnico za juho;
1	kom. anter. pat. srebr. zajemalnico za mleko;
0	kom..ing. Viktorja čašic za podklado;
2	kom. elegantnih namiznih svečnikov;
1	kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfinejša sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj satno K 14-40. Vseli teh '12 predmetov je poprej stalo K SO1— ler jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni K 14 40. Američansko pol. srebro je znano, jc sKozmsHozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, dn le-td Inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s lent javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in nuj nikdor ne zamudi ugodne prilike, dn si omisli to krasno garnituro,"ki jc posebno prikladno kot prekrasno
božično darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstva
Dobiva se edino le v A. HifSChbeFg-a oksportni hiši amer. pat. srebrnega blaga
na Oimaji I!.. Pc&Mstee 19,S.1. Telefon 14537.
Pošilja se v provutcijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. — Čistilni praSek za njo 2()vin.- Pristno le z zraven natis- - « a njeno varstveno znamko (zdrava kovinal, — Izvleček iz polival, pi- X <SS» r sent: Bil sem s pošiljatvijo krasne • čj a garniture jalto zadovoljen. Ljub- ^ S) ^ ¡¡ana. Oton Barltisch, c. lir. stotnik .4 v 27. pcšpolku. — S pat srebrno r * garnituro sem jalto zadovoljen. Tomaž Ržoanc. dekan v Mariboru. — Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim! da mi pošljete še eno. Sent Pnvel pri Preboldu. Dr. Ka-milo Bolim, okrožni In tovarniški zdravnik. — S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen. A\ihael Kovačevlč, ravnatelj pomožn. uradov dež. pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, 22. oktobra 1901.	3108
3425 Odda se takoj dobro vpeljana
vina
Pripravna je za kako gospodičino, ki zna šivati. Kje, pove uprava tega lista.
. v
nt
Prešernova ulica št. 9 poleg glavne pošte.
Povodom bližajočega se Mi klavža in božičnih praznikov
priporoča svojo vsestransko bogato založeno trgovino
galanterije, igrač
ter predmetov za darila, srečo-love in spomine. Priznano naj-okusnejše sohe (kipi), vaze. slike in drugi predmeti za ozaljšanjc domov. 3476 4
= Zmerne cene! =
Gramofone
najboljše vrste po najnižji ceni, posebno izvrstne avtomatične za gostilničarje pripravne, priporoCa
Ivan Bajželj, Ljubljana
Marije Terezije cesta 11 IKolizejl-
Ravnokar so izšle najnovejše plošCe 25 cm. premera po K 3 50, 1000 igel samo 2 K. — Ceniki na zahtevo franko.	t 1
= kamenarskem mojstru
:: Ljubljana:: Kolodvorska
ulica
4
0
KONGRESNI TRG 19
KONGRESNI TRG 19
o
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje =====
po 4
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
0| b r e z o d b i t k a, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K H |0 čistih 1 K 75 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7'/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t c d e n s k i h, ozir. m c s e č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
Dr. Fr. Dolšak 1. r.,	Prelat fl. Kalan 1. r.,	Kanonik L Sušnik 1. r„
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.	predsednik.
rjmr
pjüpredsedmk.
■''-.'■•	V-:'*-'- •■•0 -