Stev. 46. V Ljubljani, 13. novembra 1908. XLVIII. leto. .v:VV,J Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. ' Vse leto velja . . . 8 K pol leta......4 „ četrt leta......2 „ posamezne številke po 10 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ ...... trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 6 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Žrtve. + Od 20. septembra 1908. leta neče biti konec žrtvam. Prve so padle od vojaških strelov, dve zadeti do smrti, druge težko ranjene, tako da bodo čutile posledice na svojem telesu vse žive dni. Nekatere tistih, ki so bili udeleženi pri znanih demonstracijah v Ljubljani, je pograbila roka pravice ter jih potisnila pod trdi kazenski paragraf. Nič niso izdale prepričevalne besede zagovornikov. Visoki sodni dvor je govoril in z vso silo udaril po demonstrantih. Kaznovani so s strogimi zapori do šest mese-eev, s postom in trdim ležiščem. To je suho dejstvo, ki se ne da na njem ničesar izpremeniti. Vsi olicialni zastopniki vseh naših poli-tiških strank poudarjajo izza dogodkov v Ljubljani, da obsojajo take izgrede in demostracije. Dobro! Tudi učiteljstvo jih ne zagovarja. Kdor pa pozna ljudsko dušo, moiia pritrditi, da lahko stopi nje ogorčenost preko mej legalne dopustnosti, ako neprestano ščuvanje in nekaznovano kračenje najprimitivnejših pravic posameznika in skupnosti veninven samo provocira ter si na škodo zatiranca šiloma prisvaja večjih pravic, nego mu gredo po zakonih justice, kulture in humanitete. Ko so bile v ljubljanski justični palači izrečene zadnje obsodbe, je zavrelo v ljudskih dušah. Stisnila se je mnogotera pest, zajeknilo je v srcih — a ostalo je vse skrito in neslišno, ker neče nihče nositi svoje kože in svojega mesa naprodaj vojaškim in orožniškim bajonetom in ker je resnica, da je dandanes oborožena sila jačja nego ljudska volja, bodisi da je njena razburjenost še tako opravičena s stališča socialne zavesti. Težka je vsaka kazen, zakaj zavest storjenega dejanja običajno v človeku ne zbudi tiste etiške sile, ki bi — priznavajoč pravičnost — z mirnim ponosom sprejela kazen za kaznivo dejanje. Največkrat so nagibi, ki so provzročili dejanje, toliko močni, da priznavajo moralno upravičenost storjenega, da torej kazen, ki pride za dejanjem, ne zbudi kesa, temveč utrja v obsojencu vero v opravičenost dejanja in v krivico kazni. Kazenski paragraf, ki njega železno težo meče na sojeoca neizprosni državni pravdnik, ne išče izvorov dejanja, ne išče tega, kar bi opravičevalo, ampak sodi dejanje, kakršno stoji pred njim. Srce nima besede, ker ga dušita oblast in strah . . . Težka je kazen; a toliko težja je tistikrat, kadar pride v toliki meri, da se ne da nikakor kriti s kolikostjo in kakovostjo dejanja, ki ga opravičuje prej imenovana socialna zavest. Naj pride taka kazen od kogarkoli, je z njo omajan ugled kaznovalca. V njem gledamo avtoriteto, ki pade v očeh posameznika in skupnosti na nizko stališče gole strasti. Medsebojno spoštovanje, ki ga štejemo med pogoje socialnege reda in družabnosti, se izpremeni v sovraštvo in zaničevanje, ki napravlja razliko med posamezniki in skupinami toliko večjo, kolikor občutnejši je udarec. Težka je kazen; a najtežja je tistikrat, če pride popolnoma nepričakovano za dejanje, ki ga ni, če trpi nedolžni k. Ta je potem prava in resnična žrtev. Ali so tisti, ki so bili kaznovani, res vsi krivi? Ali tudi tisti, ki je bežal pred orožjem, da se skrije v materino zavetje, pa ga je spotoma zalotila nasilnosti slepa strast,?! Tako imamo žrtev vse polno — od kme-tiškega fanta Eodeta do Adamiča in Lundra, tja do krutih časov brezpravnosti in suženstva pred Rodetom do današnjih krvavih dni! Vse polno žrtev vse odtlej, odkar krivični družabni red mori z bedo in trpljenjem milijone trpinov, vse polno žrtev vse odtlej, odkar zbesnela po-litiška strast ubija eksistence in uveljavlja s kruto silo svojo avtoriteto! — Vse polno žrtev vse odtlej, odkar ne velja v politiki socialna zavest, ampak brutalna sila, ki je programatiško razglašena kot vodilno načelo v maščevalnosti do tega in tega posameznika, do tega in tega stanu! . . . V dno duše se gabi vsakemu dostojnemu človeku tiran — tudi oblast je tiran! — ki stoji na sodnem stolu in gleda s hlepečimi očmi, kje bi zopet ugrabil plen. Njegova avtoriteta je poginila v kapljah teptančeve krvi, ki kliče k nebu po osveti! Da uklonijo nasprotnika pred seboj, stopajo predenj s strašnim sredstvom, ki mu pravimo glad. Da ubijejo njegovo notranje bogastvo — čast in ugled — ga izpostavljajo javnemu zaničevanju. Toliko časa brizgajo nanj strupeno slino, dokler ne začne klicati vsa okolica: Glejte lopova! In take žrtve štejemo v svojem stanu. Ali naj navedemo njihova imena? Kdo so to, vemo mi vsi, ki čutimo z njimi težo nezaslu-žene kazni, in vedo tisti, ki so jim dali okusiti svojo moč, rojeno iz slepe strankarske strasti. Težka je taka kazen, ker je dokaz gole maščevalnosti, ki hoče z gladom, z iztradanjem, z moralnimi uboji uveljaviti svojo silo in zadušiti v dušah vsako svobodnejše naziranje. Pač lahko štejemo ves učiteljski stan med mučenike slovenskega naroda. Učiteljstvo je dalo ljudstvu vse in več, kar mu je dolžno dati, v plačilo je tepeno z gladom in moralnimi uboji. S čim je mogoče odplačati, ublažiti to mučeništvo? Z ničemer, ker je že preveč dosedanjega trpljenja. Mogoče je pa ustvariti učiteljstvu boljšo bodočnost. In ta mu pride tedaj, kadar nastopi svojo vlado resnica in pravica! Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani. registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do konca oktobra: K 181.68016. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. 0 uradnem razžaljenju učiteljstva. Po originala sodnega svetnika Alfonza Kordine posnel Milan Vršič. Cestokrat se dogodi, da pridrvi kak oče ali mati v ekstazi v šolsko poslopje ali celo v razred nad učiteljico ali učitelja ter ga začne prav rovtarsko obkladati z raznimi pridevki, ne oziraje se na navzočnost šolskih otrok. Razburjajo se navadno brez povoda ali pa zaradi kake malenkostne nezgode, ki se je prigodila njihovemu nadebudnemu in vedno nedolžnemu sinčku ali hčerkici. Če so mu znabiti tovariši kaj nagajali, ali pa je učitelj malopridneža obdržal po šoli, pa že prihrumi kaka Ksantipa ter zvrača vso krivdo na učitelja. Prigodilo pa se je že tudi večkrat, da so prišli starši v šolo po zaprtega učenca ter ga šiloma odvedli domov. Pri takih prilikah se spozabijo večkrat tako daleč, da ne žalijo učitelja samo z besedami, ampak časih celo dejansko. Mnogi storijo to „in der Hitze des Gefechtes", drugi pa si mislijo, kaj mi pa more, saj je med štirimi očmi, dokazati pa mi brez prič itak ne more ničesar; da se pa pri tem korenito motijo o tem se prepričamo v sledečem: § 312. kaz. zak. pravi doslovno : „Jede wörtliche oder tätliche Beleidigung einer der im § 68 St. G. genannten Personen, wenn diese in Vollziehung eines obrigkeitlichen Auftrages, oder in Ausübung ihres Amtes begriffen sind, ist, wenn sich darin nicht eine schwerer verpönte Handlung darstellt, als Ueber-tretung zu ahnden." § 68. pa omenja med drugimi: „Dabei macht es keinen Unterschied, ob diese Gewalttätigkeit gegen einen Richter, einen Beamten, eine obrigkeitliche Person, Bestellten oder Diener einer Staats- oder Gemeinde - Behörde, gegen eine Zivil-, Finanzoder Militärwache oder einen Gendarmen etc. gerichtet ist, insofern diese Personen in Vollziehung eines obrigkeitlichen Auftrages oder i.H I ¡i i LISTEK. Normalnost človeškega života glede njegove teže in višine. Znano je, da debelost človeškega života nepovoljno vpliva na normalnost človeškega organizma, ki je karakterizovan po preveliki množini masti. Debelost nastane iz rednega pomanjkovanja fizičnega dela na prostem, ker zabranjuje okisanje, izpremembo organičnih telesc in pomnožitev snovi v svrho relativno zadostne hranitve; ona se proizvaja zaradi prevelike hranitve tolščnih tkanin. To določilo je potrebno, da se določi normalnost človeškega života glede nekaterih bistvenih točk. Potrebno je razentega razrešiti, kje se končuje normalno stanje in kje se prične debelost. .r V odgovor temu moramo vedeti, da od-visi narava človeškega života po Darvinu 1. od visokosti života, 2. od obsega oprsja, 3. od teže života in 4. od razmerja med težo in visokostjo. Antropolog Topinard šteje visokost života 165 cm k srednji visokosti. Deli človeka po takem v štiri vrste z ozirom na povprečno število: 1. višine života od 170 cm navzgor; 2. „ „ „ 169 „ do 165 cm navzdol; 3. „ ^ , „ 164 „ „ 160 „ navzdol in 4. „ „ „ 160 „ navzdol. Tako sta dve višji in dve^nižji vrsti visokosti života od splošne srednje njegove visokosti. Po obrazcu Maraljana mora obseg oprsja pri odraslem Človeku odgovarjati vsaj polovici visokosti života. Razmerje med obsegom in visokostjo života se imenuje po Goldsteinu kazalo živ-ljenske moči; Goldstein je po tem formuliral pravilo: Absolutna števila obsega oprsja rastejo z absolutnimi števili visokosti životov v obratem razmerju. Quetelet je določil razkazek normalnih tež za razne velikosti života: normalna teže v kg 52 54 višina v cm 150 155 160 165 170 175 180 185 190 60 64 67 73 79 83 88 Hutchinson, opazujoč 3000 oseb, prihaja do teh zaključkov: višina normalna teža v kg od 137 cm do 152 cm 41-85 * 152 n n 155 „ 52-40 n 155 n n 157 „ 55 39 „ 157 n rt 160 „ 58-— » 160 n rt 162 „ 62-- n 162 n rt 165 „ 63-60 ■ 165 rt n 167 „ 65-74 » 167 n rt 17ff „ 65 45 . 170 rt n 173 „ 69 21 * 173 rt n 175 „ 71-55 „ 175 rt » 178 „ 75 47 vitiina » 178 „ „ 180 ■ 180 „ „ 183 . 183 „ „ 185 normalna teža v kg 77-50 80 49 99-18 Villaret, opazujoč 42.563 vojaških novincev, sposobnih za vojaščino, prihaja do teh zaključkov: višina povprečna teža v kg od 154 cm do 159 cm 56*8 „ 160 „ „ 164 „ 59:6 „ 165 „ „ 169 „ 62-5 ,170 , „ 174 „ 66-- „ 175 „ „ 179 „ 69 3 Doktor Hassing je izdelal na ameriškem gradivu popoln razkazek, v katerem so opazovanja tudi glede starosti ; dobil je podatek, ki kaže normalnost života, tudi, če je njegova teža večja, nego kaže razmerje velikosti v predsto-ječih razlikah, a to le nad neko gotovo dobo človeške starosti. Doktor Florschiitz razlaga sintetično metodo, rabljeno pri zavarovalni družbi „Gotha" glede debelosti osebe. Zmeri visokost života (170), potem obseg spodnjega dela života (110). Izpremeni merno število visokosti života iz dvojnega obsega spodnjega života: in Ausübung ihres Amtes oder Dienstes begriffen sind." Dolgo časa ni bilo dognano, ali je tudi učiteljstvo javnih šol prištevati k omenjenim osebam, kot jih citira § 68. k. z., upravno sodišče je z razsodbo z dne 29. marca 1901, št. 14.351, rešilo to prepomo vprašanja v pozitivnem smislu. Brezdvomno je tudi ljudsko-šolskega učitelja kot člana državne oblasti prištevati k osebam, kakor jih omenja § 68. Naprave šolstva tangirajo izredno skupne interese državljanov; zaradi tega pristoja državi v smislu postave z dne 14. maja 1869 (§ 1 in 9) najvišje vodstvo in nadzorstvo celokupnega šolstva. Državni ljudskošolski zakon z dne 14. maja 1869 (§ 48) proglaša službo najavnih šolah kotjavno uradovanje. Učiteljstvo javnih ljudskih šol opravlja tedaj javno, vsakemu posamezniku od državne oblasti prenešeno službo, ki je tako-zvana „posredna" državna služba. Ker je učiteljstvo po jasnih določbah dri. šol. zak. podrejeno državni oblasti ter oskrbuje — kot javni organi — državno službo, je tedaj smatrati vsako učiteljsko osebo kot javnega uradnika, ki ga kot takega ščiti § 68., odnosno § 312. kaz. zak. Upoštevati pa je treba okolščine, ki so pri kaki žalitvi merodajne, če se hoče učiteljstvo posluževati omenjenih §-ov. Predvsem mora biti faktična žalitev, četudi ji ni treba znakov, ki omogočujejo navadno privatno tožbo; lahko je pa tudi izražena zgolj v žaljivih gestah ali pantomimah (simbolične injurije). Javnosti ali pa navzočnosti tre-tjihoseb pani potrebno, ker pri takem prestopku ni žaljen učitelj kot privatna oseba, temveč javna avtoriteta, učitelj kot uradna oseba Pri tem je seveda potrebno, daje učitelj v momentu razžalitve v izvrševanju svoje službe; y tem pa je učitelj brezdvomno pri poučevanju, t odmorih, pri prihajanju in odpuščanju učencev, pri nadzorovanju v šoli in izven nje, ekskurzijah, šolskih izletih, pri zaslišanju strank ter sploh vedno, če opravlja svojo službo po nalogu šolske oblasti. Žalitev, ki bi se pripetila slučajno na kakem nevtralnem prostoru, pri izprehodu, v gostilnici itd., bi se ne moglo smatrati kot uradno razžaljenje časti. Sodni svetnik Kordina meni, da naj učitelj tudi izven šole, na pr. na ulici, pri slučajnem izprehodu, pokara poredne, pretepajoče se otroke, ki so njegovi učenci. S svojega subjektivnega stališča bi sodil, naj učitelj izven šole — osobito, ko so učenci svoje šolske stvari že odložili doma — nikar preveč ne „šolma-štruje". Ni baš v interesu učiteljeve avtoritete, če učitelj vpije nad razposajenci ter s tem provzroča mnogo hrupa, ki privabi lahko mnogo radovednežev, ki pa bodo sigurno obsojali učiteljevo intervencijo. Starši otrok vidijo r tem nekako vmešavanje v svoje roditeljske pravice, češ, tu so le oni sami odgovorni za početje svojih otrok. Umestno je, če se učitelj dotičniku, ki ga žali, predstavi, ter mu predoči, da je v izvrševanju svoje službe, zakaj le tedaj je mogoče subsumiranje vseh žalitev v smislu § 312. Zasledovanje zaradi prestopka § 312. se izvrši uradnim potom ter zadostuje ovadba pri pristojnem sodišču ali državnem pravdništvu. Vsaka dejanska žalitev (§ 312), ki je naperjena proti osebi učitelja z namenom, njegovo 110 X 2 = 220 — 170 = m 0 50 ; potem razdeli memo število visokosti života z najdeno razliko v m : 1*70 m : 0 50 m. Dobljeni znesek v izrazih 3, 4 mu podaja koeficient debelosti. če dobi za koeficient 5, je oseba normalna ; 4 naznačuje že gotovo stopnjo debelosti, 3 kaže precejšnjo debelost in številka pod 3 je kazalo absolutne nenormalnosti. Norton jemlje v poštev debele vse one, pri katerih je obseg spodnjega života pri popku večji od obsega oprsja, merjenega pri polnem vzdihu. J Maurel definira debelost pri osebi, čigar teža života je za '/io nad normalo. Oseba s 160 cm višine (normalna teža 60 kg> doseže 1. stopnjo debelosti, ako tehta 66 kg. Ta položaj je evidentno še v soglasju, če je združen s popolnim splošnim zdravjem. Druga stopuja je pri povišku s/io do 5/io normalne teže, tretja od 5/io do 7/io in končno četrta stopnja pri povišku 7/io ali več normalne teže. Doktor Flachs imenuje začasnim koeficientom človeške konštitucije razliko med števi- uradno poslovanje preprečiti, se kaznuje po § 81. kaz. zak. zaradi hudodelstva javne nasilnosti, odnosno nevarne grožnje napram službenim osebam v uradnih zadevah. V smislu § 12. cesarske odredbe z dne 20. aprila 1854, št. 96 drž. zak., je možno zasledovati tudi vsakogar, kdor se v svojih vlogah oblastnijam poslužuje žaljive pisave. Ravno v takih slučajih so obrekovanja in napadi na učiteljstvo jako priljubljeni in je torej nujuo potrebno, da zahteva vsak denunciran učitelj vpogled v akte ter na podlagi teh provzroči kazensko postopanje proti ovaduhom. Ton, kakršen je v takih pismenih ovadbah, je navadno skrajno sirov in le z doslednim nastopanjem učiteljstva ga bo mogoče iztrebiti. Vsak ima pravico do pritožb, a lažnivih podtikanj in podlih obrekovanj, ki jih časih kar mrgoli v njih, ne sme učiteljstvo kratkomalo požreti, temveč dotičnika brez pardona tirati pred justico. Le na tak način se bo skrčilo število denunciantov, pa tudi sodnijska razprava bo marsikaj odkrila in gotovo največkrat v prilog tožitelju. Zob za zob ! Laška in slovenska paralela v šolski politiki na Primorskem. Avstrijska vlada je zopet pokazala, kako zna biti pravična Italijanom, ki se jih boji, in nam, ki nas sploh ne uvažuje. Koprsko učiteljišče je znano zaradi svojega germanizacijo pospešujočega ustroja po vsem Slovenskem. Štrajki in sledeča discipli-niranja dijakov so tam na dnevnem redu, a vlada se za to malo briga ; vsaj do zadnjega časa. Ko so pred dvema letoma končno ustanovili v Kastvu hrvaško učiteljišče, sta ostali v Kopru še vedno laška in slovenska sekcija z nemškim učnim jezikom za mnogo predmetov, predvsem za vzgojeslovje in t IV. tečaju tudi za zgodovino in zemljepis. Uradni jezik je seveda tudi nemški. Ker letošnje pomladi uprizorjen štrajk ni imel drugih posledic nego — obljube, da bo jeseni 1908 slovenski del prestavljen v Gorico, na laškem pa uveden izključno laški učni jezik, so začetkom tekočega šolskega leta laški dijaki iznova zapustili zavod ter se zatekli k politiškemu društvu „Patria" in deželni učiteljski zvezi v Trstu, medtem ko so slovenski dijaki redno pohajali v šolo. Omenjeni društvi sta na nedeljo 4. pret. m. v Trst sklicali shod staršev štrajkujočih dijakov in interesiranih politikov. Na shodu se je stavila zahteva: Oni učitelji, ki niso zmožni poučevanja z laškim učnim jezikom, se imajo nadomestiti s takimi, ki so izprašani za laški učni jezik. — Izrečno se je zahtevalo, da se odvzame pouk nemščine nekemu za ta predmet neizprašanemu Slovencu, da se za pouk v la-ščini kot učnem jeziku namesto za ta predmet neizprašanega kateheta Laha Stolfe določi popolnoma kvalifikovan Lah, da se odvzame pouk v glasbi definitlvnemu glasbenemu učitelju Nemcu Sokollu, ker laščino le za silo lomi, ter da se poveri pouk v kmetijstvu la-ščine popolnoma vešči moči namesto prof. Spintreta, ki zna le nemški in slovenski. Vse te zahteve so se stavile seveda le za laško sekcijo učiteljstva. Precej drugi dan, 5. pret. m. je namestnik Hohenlohe sprejel deputacijo gori | lom, ki predstavlja višino života in vsoto števil, predstavljaiočih težo in obseg oprsja. Oseba z visokostjo 165 cm, ki ima v obsegu oprsja 80 cm in 65 kg težine, podaja začasen koeficient konštitucije: 165 — (80 + 65) = 20 ; druga oseba iste višine, a prsnega obsega v velikosti 75 cm in 60 kg težine ima koeficient : 165 — (85 + 60) = 30 ; in tretja oseba iste teže in prsnega oboda, a 175 cm višine predstavlja koeficient: 175 — (75 + 60) = 40. Iz tega pride do zaključka, da je kon-štitucija toliko ugodnejša, kolikor nižji je koe-ficiet. Prva opazovana oseba je krepke, druga šibke, tretja pa absolutno nezadostne konštitucije. Francoski človekoznanec Broca pa pred-očuje pravilo bolj enostavno. Normalna teža v kilogramih je število centimetrov višine života manj 100: P = S — 100, kjer je P teža in S visokost života. omenjenih društev ter ji obljubil v polnem obsegu ustreči stavljenim zahtevam. In že dne 12. pret. m. razglaša oficiozna „Triester Zeitung" v št. 233 to-le izjavo: „K. k. Lehrerbildungsantalt in Capo-distria. Durch die Verfügungen Sr. Durchlaucht des Herrn Statthalters Prinzen zu Hohenlohe ist eine provisorische Regelung der Verhältnisse an der Lehrerbildungsanstalt in Caj.o-distria durch Bestellung für den Unterricht in italienischer Sprache habilitierter Lehrkräfte in der Weise erfolgt, daß morgen der Unterricht an der Schule wieder wird aufgenommen werden. Zum Lehrer der italienischen und der deutschen Sprache wurde der Lehrer am Staatsgymnasium in Rovereto Depangher ernannt, welcher bereits hier eingetroffen ist und seinen Dienst gleichfalls morgen antreten wird. Mit der Erteilung des Musikunterrichtes wurde der Musiklehrer Robert Catolla in Triest und mit der des landwirtschaftlichen Unterrichtes der Wanderlehrer für das italienische Gebiet der Gerichtsbezirke Gapodistria und Buje, Marsich, betraut." — Torej vlada je kapitulirala na celi črti pred Italijani, četudi je s tem obremenila državo. Nas zanima pri tej kapitulaciji dvoje, prvič nervozno hitra rešitev in drugič uporaba za laško sekcijo nesposobnih učnih oseb. Seveda popolnoma odobravamo postopanje Lahov, jim čestitamo na uspehu ter želimo, tudi na naši strani takega postopanja. Glede uporabe z laške sekcije izločenih učnih oseb moramo pa na vladen naslov izpregovoriti nekaj resnih besedi. Res je sicer, da pride tu v poštev le ena oseba, glasbeni učitelj Sokoli, zakaj prof. Spin-tre je slovenščine zmožen. A druga je pri Sokollu. Na Kranjskem je znano, zakaj je ta mož pred kakimi desetimi leti prišel iz Ljubljane v Koper; rečemo le, da zaradi morskih kopeli ali uživanja zdravih koprskih ostrig ne. Ta učitelj glasbe je Nemec z Morave ter se je v Kopru še precej priučil laščine, tako da jo za silo lomi, a slovenščine pa mož ne zna. Da se pa pokori predpisom pri izpraševanju ob izpitih učne usposobljenosti, vprašuje slovenske kandidate: „Wie nennen Sie „Oreiklang" slowenisch ?" Itd. In tega moža hoče vlada pustiti na slovenski sekciji učiteljišča v Kopru, da, premestiti ga hoče ob nameravani preselitvi zavoda v Gorico. Proti temu protestiramo ter opozarjamo Goriške politike na to, da se na hrvaškem učiteljišču v Kastvu uče vsi predmeti v hrvaščini. In ravno tako se mora stvar urediti tudi v Gorici, ko pride moško učiteljišče tja. če je vlada najela za laško sekcijo posebnega glasbenega učitelja v sredi semestra, zahtevamo, da se na novo otvorjenem učiteljišču, menda končno v začetku šolskega leta 1909/10, nastavi za glasbo učitelj, ki je zmožen slovenščine. Sokolla naj pošljejo med Nemce ali pa v pokoj, to nam je egalno, v Gorico ga nočemo! Zdaj pa par besed o nervozni hitrosti te rešitve laških zahtev. Že 25 let zahtevajo Slovenci v Trstu ljudsko šolo; vlada se nikakor ne upa prisiliti mestne občiue k ustanovitvi potrebnih slovenskih šol; obeta že več let ustanovitev potrebnih ljudskih šol na državne stroške, oziroma podržavljenje tukajšnje zasebne šole družbe sv. Cirila in Metoda, ki šteje letos 15 razredov. Prišlo je že tako daleč, da je letos okolo 5. septembra tržaško namestništvo Odrasla oseba, ki je dosegla svoj popoln razvoj in katere višina života znaša 170 cm, mora imeti 170 — 100 = 70 kg normalne teže. Opazovanja v to svrho, napravljena po Karmeliču, so podale te podatke : Višina života v cm: Sred. tež. v kg: Razlika po pra- vilu Broca v kg 150 5959 + 9-59 152 59 86 + 7-86 154 63-83 + 9 83 156 64 58 4- 8-58 158 64-77 + 6-77 160 66-65 4- 6-55 162 68 10 4- 6-10 164 69-31 4- 5-31 166 70-78 4-4 78 168 72 57 4- 4'57 170 74-42 4- 4-42 172 75 78 4- 3-78 174 77-37 4- 3-37 176 77-99 4- 1-99 178 79 91 + 191 180 81-95 4- 1-95 stavilo predlog ministrstvu, imenovati pet učiteljev te zasebne šole na nemške državne šole ter jih prideliti zasebni slovenski šoli.*) Drufcba sv. Cirila in Metoda je z ozirom na potrebe pripravila v mestu otvoritev dveh novih razredov, a šolsko leto se je pričelo, šolski oro-stori so z velikimi stroški pripravljeni, okoU 90 otrok se je na novo vpisalo, tako da jih je za tri razrede v mestu nad 130, a ministrstvo ne imenuje obljubljenih učiteljev in dva nova razreda se do 6. oktobra nista otvorila. Vse drezanje na namestništvu ne pomaga nič, namestnik sam je nejevoljen, a Dunaj se ne gane. Končno sta se omenjena dva razreda vendar otvorila. Pa kako! Originalno! Štirje, na državnih zavodih nameščeni učitelji slovenske narodnosti, so prostovoljno ob svojih prostih urah prevzeli pouk na teh dveh razredih ; eden je upregel celo svojo ženo, bivšo učiteljico, v šolsko službo na družbeni šoli, le da vpisani otroci niso brez pouka in da se |ne izgube v laške šole. Torej itak že službeno obremenjeni učitelji se žrtvujejo, a vlada se ne gane, da bi izpolnila svojo obljubo. Za Koper so pa iz daljnega Rovereta v enem tednu premestili prof. Depangherja, dasi ni bilo učiteljišče brez učitelja dotične stroke! Tako torej se ustreza Lahom, tako pa se vlada norčuje iz Slovencev. Radovedni smo, kako dolgo bo to trajalo. — Volitve v Istri. (—) Dne 25. oktobra in 5. ncvembra t. 1. so se vršile volitve deželnih poslancev za istrski deželni zbor. 25. oktobra je volilo splošna kurija, a 5. novembra ona kmetiških občin. V slovanskem delu so zmagali povsod kandidati, postavljeni od politiškega društva za Hrvate ia Slovence v Pazinu. Med temi sta dva ljudsko-šolska učitelja, namreč Avgust R a j č i č, nad-učitelj v Opatiji, in Josip V a 1 e n t i č , nad-učitelj pri Sv. Antonu, in poleg teh je izvoljen tudi kmetiški učitelj Ivo S a n c i n v Buzetu. Ako pomislimo, da poprej ni bilo niti enega ljudskošolskega učitelja v deželnem zboru, moramo priznati, da je sedaj primerno zastopano slovansko učiteljstvo, žal, da ni tako na italijanski strani. Med italijanskimi poslanei ni niti enega ljudskošolskega učitelja. Priznati moramo, da ni bilo protikandidatov razen v slovenskem volilnem okraj« in tudi tu bi jih ne bilo, ako bi ne bila zanesla kaplana Šonc in Vovk klerikalne gonje. Ta dva kaplančka sta se hotela prikupiti tržaškemu škofu Naglu in zato sta že poprej ¡ustanovila dve „Delavski izobraževalni društvi". Že 2. avgusta sta sklicala javen shod v Dolino in poklicala neogibnega Trseglava iz Ljubljane, češ, ta bo tu svet obračal. Hotela sta na javnem shodu svojevoljno ukazovati; namreč nista hotela niti šteti, po koliko glasov sta dobila kandidata za predsedniško mesto. Prišlo je do tega, da znameniti Trseglav ni mogel pokazati lavno svoje umetniške zgovornosti, zato pa so bili v njih časnikih ostudno napadeni učitelji Bunc, Urbančič in Venturini. Za našo stranko je bilo to jako koristno, ker ljudstvo je spoznalo, 8 kom ima opraviti, in marsikateri za- *) To se je sedaj že zgodilo, članek je bil spisan pred tem imenovanjem. Uredil. Drko delovanje v smislu Peskove brošure Dalje nam je očrtal panoga izvenšolskega delovanja. Posebno je priporočal obračati vzgoii ši li odrasle mladine veliko pozornosti. Navadno se podere zgradba 8 letnega šolskega pouka in vzgoie jako kmalu. Vsakovistui faktorji delujejo tu. kakor razdirajoči elementi. Opozarjal je na list za to mladino, ki ga imamo sedaj, priporočal skrb za javno moralo. Želi pa vsemu delovanju več sreče, kot mrtvorojenim sirotinskim svetom. Nikakor ne smemo biti ljudstvu pretuji, kakor so navaduo koleginje, niti ne smemo poznati preiutimuega občevanja z ljudstvom. Po končanem referatu se je vnela jako živahna debata, v katero so posegli muogi navzoči. Marsikaj resnega, pa mnogo humoristi-čnega ie bilo v tej debati. Nekateri so posebuo pesimistično sodili o tem delovanju, toda Hreščak se ni dal ugnati. Izjavil je da, ostane optimist, če pa nimamo ^reče, smo sami krivi, ker ne delamo. Kot poročevalec bi moral omeniti še, da smo debatirali šer o marsičem. Zvedeli smo. da je upravno sodišče zavrnilo rekurz glede petUtnin Pogovarjali smo se o politiškem položaju v deželi, ki nas kliče na krov. Seveda smo tudi kosili iu šli zadovoljni domov. Ei-situež. Učiteljsko društvo za goriški okraj je zborovalo 5. novembra 1.1. v Gorici. Udeležba bi bila lahko pač mnogobiojnejša. Poleg goriških tovarišev iu tovarišic je bilo nekaj tovarišev iz sežanskega okraja in eden iz tolminskega okraja, Ti so dali lep zgled tudi onim našim tovarišem in tovarišic&m. ki se ogibljejo naših zborovanj brez opravičenega vzroka. Sramota vsem takim tovarišem in to-varišicam v okraju ki niti danes ne uvidijo pomena naših društev in se posebno radi izogi-bljejo zborovanj takrat, ko je treba kaj žrtvovati za stanovsko organizacijo. Podobni so parazitom, ki se žive ob žuljih svojih delavnih in požrtvovalnih tovarišev in tovarišic. Pri otvoritvi zborovanja pozdravi predsednik tovariš K r i ž m a n vse učiteljstvo ter izreče vsem iskreno zahvalo, ki so pripomogli, da je tako sijajno uspela XX. glavna skupščina naše dične „Zaveze" v Gorici. Posebno zahvalo pa je izrekel gospodu Franu Finšgerju, c kr. šol. nadzorniku, kot častnemu predsedniku pripravljalnega odbora za trud in njegov krepak nastop. Zato uživa pa tudi simpatije celokupnega učiteljstva. Dalje čestita tov. T. Jugu, vpokoje-nemu nadučitelju v Solkanu, na odlikovanju, ko ga je visoko ministrstvo za uk imenovalo za šolskega ravnatelja. Ko pozdravi še tovariše iz drugih okrajev in novodošle tovariše, ki so pristopili k našemu društvu, otvori zborovanje. V prvo izrazi tov. Matija Lavrenčič posebne čestitke tov. Ign. Križmanu, ki je po dolgi in budi bolezni zopet okreval in se povrnil med učiteljstvo, ki ga je ves čas jako pogrešalo. Res, uvidelo se je ravno za njegove odsotnosti, da je Nace duša našega društva.*) Nato je nastopil s svojim poročilom tov. Ant. M o ž i n a. Referat je bil jako zanimiv, posebno za mlajše učiteljstvo, ki ga vzpodbuja, kako naj deluje izven šole v prid našega na roda. Pokazal nam je, koliko dobrega lahko stori učitelj za svoj narod izven šole. če bi delovali vsi učitelji tako plodonosno, kakor tov. Možina, gotovo bi imelo ljudstvo še večje zaupanje do učiteljstva in bi ga ne pustilo v pomanjkanju. Zato pa ven iz šole vse učiteljstvo na pot prosvete za narod in dom. Referat je bil res jako poučljiv, zato so ga udeleženci poslušali z največjo pozornostjo. Za izborno predavanje se mu je zahvalil predsednik ter ga prosil, naj se še večkrat oglasi. Tov. Bajt izrazi željo, naj bi predaval pri vsakem zborovanju kak tovariš, ker le tako doseže društvo prave uspehe. Tudi tov. Al. Urbančič se je strinjal z nasveti tov. Bajta, apelira pa tudi na gospice koleginje, naj bi tudi one vstopile v vrsto predavateljev in naj bi kdaj razpravljale o gospodinjstvu Sklenilo se je torej, prirejati prvi četrtek vsakega meseca predavauja ali poučne izlete. Prihodnje zborovanje bo prvi četrtek januarja 1909, in sicer obenem izlet v papirnico v Podgori. Vstop posameznikom v papirnico ni dovoljen, ampak le korporacijam ali društvom pod vodstvom tamošnjega vesčaka; zato se je nadejati, da se bo udeležil tega poučnega izleta slehrni učitelj in učiteljica. Sprejme se tudi z obžalovanjem v znanje, da je upravno sodišče na Dunaju razsodilo, da se odmerjajo petletnine v goriški deželi od dneva učiteljske usposobljenosti. Deželni po slanci so sicer pri sestavi načrta glede izboljšanja plač učiteljstva gotovo imeli voljo, da se bodo štele petletnine od nastopa službe, toda so se slabo izrazili v istem načrtu; zato se naprosi deželno učiteljsko društvo, da sestavi po posvetovanju veščakov novelo, ki bi obsegala tolmačenje postave § 9. iz I. 1906. glede učiteljskih plač v prilog učiteljstva in to novelo naj se izroči dtželnemu odboru v nadaljno re^ ševanje Edino po tej poti dosežemo še mogoče da bi se štele petletnine od nastopa službe. Tov Medveščekjev o«trih besedah ožigosal, da imajo celo državne sluge po zadnji regulaciji boljše plače nego učitelji! To je pač žalostna slika moderne in ,napredne4 Avstrije! Ker ni bilo drngih nasvetov, zaključi predsednik jako zanimivo zborovanje. Srednješolski vestnik. * * Gimnazijsko poslopje v Norem mesto je že tako slabo, da se je bati, da se ta zgradba osemnajstega stoletia vsak hip se-sede. Vkljub temu. da je to poslopje tako staro in slabo, so spravili v prvi gimnazijski razred 68 učencev. Skrajni čas je že, da se napravi za prvi gimnazijski razred paralelka in to ne samo iz zdravstvenih, ampak tudi stavbnih ozirov. — Strop fizikaličnega kabiueta je podprt, ker se je bati, da se zruši. V takem stanju je poslopje novomeške gimnazije. ** Za ravnatelja na gimnaziji v Kočevju je imenovan dr. Fran R i e d 1, doslej profesor v Ljubljani. Književnost in umetnost. Domače ognjišče. Leto II., štev. 10. Vsebina : 1. Dr. Bogdan D e r č : Nekoliko črtic o mleku. — 2. M. Kabaj: Šola in dom. — 3. Domači zdravnik: Dr E. Breti: Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? — 4. Drobtine. — Najtopleje priporočamo! Naša bodočnost. Štev. 4. tega ¡zbornega lista za šoli odraslo mladino objavlja to-le vsebino : 1. Andrejev: Da le v duši je krepost. — 2. Cesarica Elizabeta. (Ob desetletnici njene smrti) — 3. Jursy P a n g r a c : Košček ciganskega življenja. — 4. A. S Prisavski: Resnice — cvetice. — 5 Ferdo Plemič: časopisje. Zgodovinska črtica. — 6. Andrejev:^ pravim očesom ... — 7. Tlaka. — 8. Andrejev: Zašlo je solnce. — 9. Bloc-Podravski: Matere velikih ljudi. — Andrej Rape: Zadnji poljub. — 11. Razgled po domu in svetu. IlustroTani narodni koledar 1909. Uredil prof. dr. A n t o n Dolar. Leto XX. Last in založba Zvezne tiskarne v Celju Cena s poštnino vred broš. 1 K 20 h, eleg. vez. 1 K 70 h. — To je pač elegantna knjiga s posebno bogatim zabavuim delom, ki ga krase muoge ilustracije. Tudi ostali del je sestavljen zanimivo in praktično. Poleg tega je še nizka cena, ki knjigo najtopleje priporoča. Kulturno delo. + Sokoli — narodni brambovci slovanski. Kjer prodira sokolska misel, tam se ni bati, da bi napredoval sovražnik. Jedro sokolstva so nauki, ki sta jih oznanovala češka prasokola Fttgner in dr. Tyrš. Sam vegetari-anec je izključeval dr. Tyrš pijančevanje iz so-kolskih društev na korist telesnega in duševnega razvoja. Klical je: češka mladina, ostavi zakajene pivnice in kavarne, obleei si spokorno obleko sokolsko, krepčaj ee v svoj in svojega naroda prospeh, iznebi se grehov, ki kvarijo tvoje zdravje, tvojo svežost in junaštvo! — Važen nauk, ki naj ga uvažuje in izpolnuje tudi slovenska mladina 1 + „Narodna stranka" na Štajerskem je imela dne 8. t. m. v Celju svoj glavni zbor. Na zboru se je sklenilo, da bo odslej ljudsko izobraževalno delo glavua naloga stranke. Poročilo pravi: „Mi se moremo opirati samo na izobražene in misleče ljudi, zato je za nas ljudsko izobraževalno delo življenskega pomena. Ne rabimo fanatikov, temveč le samozavestnih, mislečih mož. Stranka je priredila minolo leto krasno uspel poučni tečaj in ga bo ie, ako bodo dana sredstva V odlični meri je sodelovala pri ustanovitvi Zveze narodnih društev." — Nadalje čitamo v poročilu : Neštetokrat je morala minolo leto stranka zavračati napade na šole in učiteljstvo, ki so v svoji sirovosti in hudobni ob.ekljivosti jasno kazali vse nazadnjaštvo in protikulturnost kle-rikalizma. Nismo jih šteli v rovaš ljudstvu, temveč le maloštevilnemu sloju onih, ki bi brez šol in učiteljstva nikoli ne dosegli svojega ugleda. Stranka je zagovarjala stališče, da se naj ljudske šole v smislu naših kmetiških potreb preii8tro)ijo, v ostalem pa je ostala trdno na stališču, da bodi ljudska šola neodvisna in da ostani v tem ozirulveijaven dosedanji šolski zakon, s katerim je ljudstvo popolnoma zadovoljno. Hujskanje proti njemu je le umetno in namenoma med narod zanešeno. Pač pa bo strauka stremita za tem, da se ljudska šola podržavi — V vodstvo stranke so bili izvoljeni štajerski tovariši Ernst Slane, Armin G r d i š n i k in Ludovik č e r n e j. Politiški pregled. * Baron Beck je odstopil, cesar je sprejel demisijo celega kabineta in poveri baronu Bie-nerthu sestavo novega ministrstva. I^ecka so vrgli krščanski socialci; bil jim je še premalo na službo, čeprav si je pošteno prizadeval jim vsako ž-ljo izpolniti, še preden so jo izrazili V seji kršč. socialne stranke, ki je dala baronu Becku povod za demisijo, sta bila navzoča dva kršč. socialna ministra, člana Beckovega kabineta in ker nista mogla preprečiti, da bi se ne sprejela ona resolucija, ki je Becka tako živo zadela, se je takoj nato odločil podati ostavko. * Socialni demokrati postavijo za prihodnje deželnozborske volitve na Kranjskem r vseh okrajih svoje kandidate. * Iz štajerskega deželnega zbora. Kombinirani finančni in naučui odsek je predložil v seji poročilo glede ustanovitve novih šol. Prošnje so se vložile za usanovitov še ene dekliške meščanske šole v Mariboru in v Gradcu, deške in dekliške v FQistenfeldu,Rotten-mannu, Donavicu, Milrzzuschlagu, Gradcu, deške v Ljubnem, Eggenburgu itd. Glede vseh teh progenj je podal deželni šolski svet svoje mnenje, večinoma pritrjevalno, le glede prošenj za meščanske šole s slovenskim učnim jezikom v Žalcu, Št. Jurju in Trbovlju ni mogel deželni šolski svet ničesar pozvedovati in ničesar poročati. Zistem! Potem so nemški nacionalci predlagali zahvalo ministru dr. pl. Derschatti za njegovo skrb za štajerske železnice. Socialna demokrata sta razvnela daljšo debato proti Derschatti, kar je nemške uacionalce strašno jezilo. Pri glasovanju so Slovenci in socialno demokrata zapustili dvorano. — Pri razpravi glede pokritja primanjkljaja v deželnem proračunu — primankljaj znaša 13,793 851 K — je posl. grof Stiirgkh predlagal resolucijo, s katero se deželnemu odboru naroča, proučevati in pozvedovati, kako bi bilo mogoče obdačiti sirovinsko produkcijo železne rude, magnezita, cementa in mineralne vode. Razvnela se je dolga debata. Daljši govor je imel tudi poslanec dr. Ploj. ki je razpravljal v prvi vrsti o saniranju deželnih fiuanc po državi. Končno je govornik predlagal, naj se deželnemu odboru naroči, naj deluje pri vladi na to, da se čimprej odpomore finančni stiski dežel, in sicer ne samo z napovedano akcijo tako, da se prepusti nekaj povišanih državnih dohodkov deželam, temveč se mora vprašanje o saniranju deželnih finane sploh temeljito rešiti, namreč tudi politiška stran tega vprašanja. * Koroški deželni zbor je zvišal „Sttdmarki" in „Schulvereinu" podporo od 200 K na 500 K. Za pokončavanje rjavega hrošča je dovolil 20.000 K Na Spodnjem Koroškem ustanove kmetijsko šolo. V proslavo cesarjevega jubileja je daroval 850.000 K, in sicer 630.000 K za deželne dobrodelne zavode, 170.000 za nakup nekega posestva, kjer se ustanovi kmetijska šola, in 50.000 K za otroško skrb. * Avstro-italijanska liga. Na Dunaju se je ustanovil odbor, ki si je stavil nalogo, da ustanovi avstro-italijansko ligo, ki bo skrbela za izboljšanje razmer med Avstro Ogrsko in Italijo. Na prvem shodu tega društva se bo razpravljalo o italijanskem vseučiliškem vprašanju. * Zoper pijančevanje. Vladna predloga obsega določbe zoper pijančevanje, ki škoduje zdravju, javni morali in splošni blag'nji prebivalstva. Že leta 1902. je tedanja KOrber-jeva vlada predložila zbornici tak načrt zakona, ki ga je predelal obrtni odsek in ga predložil zbornici. Načrt obsega tri poglavja: „Obrtne, zasebno-pravne in kazenske določbe". Namen zakona je, da se omeji v prvi vrsti škodljivo žganjepitje in nadrobna razprodaja žganja v zaprtih posodah. * Na Balkanu. Srbski prestolonaslednik je imel, ko se je vrnil v Belgrad, bojevit govor, ki pa najbrže ni bil na mestu. — Depu-tacijo bosanskih mohamedancev je sprejel cesar 9. t. m. — Srbski minister za vnanje stvari je dospel v Rim, kjer je imel razgovor s Tit-tonijem, — Govore o konfliktih na bosensko-srbski meji, da je avstrijsko vojaštvo zabrauilo neki srbski četi vhod v Bosno. — Baje so hoteli avstrijski vojaki vdreti v črnogoro, ali Črnogorci so jim to zabranili. Vojak Podibynski X. pešpolka je bil baje ustreljen od nekega Srba. — Turčija nadaljuje z mobilizacijo. V Rumuniji se ponavljajo demonstracije proti Avstriji. — Vojaščnico v Konici v Bosni so pognali v zrak baje bosenski begunci, ki so se poskrili potem po gorah. 170 vojakov je mrtvih. * Črnogorski mohamedani za vojno Dosedaj so bili v črnigori živeči mohamedani izključeni iz črnogorske narodne vojske. Te dni so prišli na Cetinje voditelji črnogorskih mohamedanov ter so zahtevali od vlade orožje za vse mohamedanske može in mladeniče, ker hočejo za slučaj vojske tvoriti svojo brigado. Preden so mohamedani s črnogorskimi zastavami na čelu odrinili 8 Cetinja, so priredili pred knežjo palačo ovacije ter popevali na mestu Črnogorske bojne pesmi. * Predsednik Roosevelt — časnikar. Potrjuje se vest, da postane predsednik Roosevelt po vrnitvi iz Afrike soizdajalec in so-trudnik lista „Quntlook", za kar bo dobival letnih 30.000 dolarjev. Kot predsednik ne dobi penzije. Za njegovega naslednika je izvoljen W. H. Taft. Jubilejski dar. Učiteljstvo — sebi ! Tov. Kmet Andrej iz Cerkelj. 3 K ; tov Ju g Matej iz Blok, 2 K; tov. Anton Urbančič iz Bo ljunea, 10 K; tov. Tilka in Štefka L e c k e r, iz Slivnice pri Celju, 4 K, ker se radi slabega vremena nista mogli udeležiti odkritja spominske plošče f Strmšku ; tov. Miloš R o š iz Hrastnika, 2 K ; skupaj 20 E ; zadnjič izkazanih 3 8 4 8-9 2 K; doslej darovanih 3868 92 K. Bog plati! Vestnik. Slovenski učitelj preziran. V „Lai- bacherici" je bilo čitati pretečeni teden sledečo notico : „Seine Majestät der Kaiser hat "für das vom k. k. Uebungsschullehrer Jul Welser in Salzburg komponierte Kaiser-J u b i 1 ä u m 8 -1 i e d dem Autor den Allerhöchsten Dank ausditicken lassen und die Aufnahme des Liedes in die Kaiserliche Fideikommiss-Bibliothek befohlen". — V slovenskih listih je bilo že neštetokrat priobčeno : Slovenski skladatelj Emil A d a m i č je zložil spevoigro (ne kratko pesem): „Slava cesarju Francu Jožefu I !" — Spevoigra se je uprizorila že v več krajih, v Kamuiku celo dvakrat zaporedoma z najboljšim uspehom Spevoigri so prisostvovali visoki do» stojanstveniki, ki bi lahko vedeli, da tudi slovensko delo zasluži priznanje. Pa kaj hočemo! Emil Adamič je pač s I o v e n -s k i učitelj, in gotovi krogi nečejo opozoriti na najvišjem m stu, da smo tudi Slovenci ne samo za eno pesem, temveč za celo spevoigro patriotični. Vsakega drugega komentarja se vzdržujemo v današnjih, za slovenske liste nevarnih časih. Emila Adamiča pa zagotavljamo, da ga mi čislamo, in to mu naj bo tudi v zadoščenje in v priznanje! Učitelj je ! O g. dr. Lampetu, članu deželnega šolskega sveta, se pripoveduje da se je izrazil o g. Jerneju Ravnikarju, ki je de-želnozborski kandidat klerikalne stranke, nekako tako-le: „Ravnikar bi ne bil napačen, a ima veliko napako, namreč : „učitelj je". Za učiteljski konvikt je daroval g. Matko M a 1 o v i č , mizar v Rudolfovem, 2 K. Bog plati! Drnštvo za zgradbo učiteljskega konvikta bo založilo poleg mladinskih spisov „Mišjakovega Julčka" tudi mladinske spise tovariša Andreja Rapeta. Z izdajanjem bo začelo društvo o Božiču, na kar že sedaj opozarjamo šolska vodstva. Tovariši, sezite po Adamičevi spevoigri in nje besedilu za učence 1 Šolska vodstva opozarjamo znova na „Jubilejske karte" s prošnjo, da naj se podvizajo z naročilom, če jih hočejo pravočasno, t. j. do 2. decembra dobiti, ker jih „Učit. tiskarna" nima v zalogi, ampak jih naroča z Dunaja. Osebne vesti na Kranjskem. Učit. kandidatinja Pavla Hočevarjeva je pri-puščeca kot volonterka na šoli v Velikih Laščah. Prostovoljno je izstopila iz šolske službe učiteljica IdaGherbaz v Zagorju in pride na njeno mesto absolvirana učiteljska kandidatinja Ivana J a g r o v a kot provizorična učiteljica. Izprašana učit. kandidatinja Valerija R e i t z bo poučevala zastonj na šoli v Spodnji Šiški. Dosedanja suplentinja v Šmartnem pri Kranju, Ana F ajdi ga je imenovana za provizorično učiteljico v Tržiču. Za suplentko v Dobrničah je imenovana Marija H i r š m a-n o v a. Dopust je dobila učiteljica Jerica Zemljanova ua Igu in pride na njeno mesto izprašana učiteljska kandidatinja Antonija Adamičeva kot suplentinja. Dalje je dobil dopust učitelj Franc Kuhar v Domžalah in pride na njegovo mesto dosedanja suplentinja v Brezovici Ernestina Blaznikova kot suplentinja. O nalezljivih otroških boleznih je predaval mestni zdravnik g. dr. Demeter vitez Bleiweis-Trsteniški v soboto pri roditeljskem večeru na I. mestni deški šoli. Predavanje je bilo vseskozi zelo poučno in poljudno ter so mu mnogobrojni poslušalci sledili z velikim zanimanjem. O vsebini predavanja ne bomo poročali, ker bo objavljeno v celoti v „Domačem ognjišču". Gospod doktor je pojasnjeval predavanje na plakatu „Nalezljive otroške bolezni v slikah in besedi", ki ga staršem prav toplo priporočamo. Naroči se ta plakat lahko v vsaki knjigotržnici in stane samo 4 krone. Po končanem predavanju, ki je trajalo skoraj eno uro, so izkazali vsi prisotni gospodu predavatelju z buruim ploskanjem zasluženo zahvalo, g. vodja D i m n i k se mu pa je še posebej zahvalil v imenu vseh prisotuih na njegovem trudaljubivem delu za zdravje človeštva, med poslušalce je pa razdelil spis : „Staršem šolske mladiue", ki daje staršem navodila, kako jim je postopati pri vzgoji otrok. Praznik žalovanja bo odslej vsako leto dne 20. septembra, ki je smrtni dan ljubljanskih žrtev. Šolo v Št. Rnperta na Dolenjskem razširijo v petrazrednico. V odbor obrtnonadaljevalnlh šol na Kranjskem je imeuoval deželni odbor kot zastopnike : Kočevje: Peter Petsche, trgovec v Kočevju; Ribnica: Alojzij Klavs, posestnik v Gorenji vasi; Novo mesto: Ivan Kraje, zasebnik v Kaudiji; Št Vid pri Ljubljani: Ivan Bergant. mizarski mojster v Dravljah ; Postojna: Matija Milavec, posestnik in črevljarski moj-stei; Radovljica: Janez Vurnik, posestnik in podobar; Bled : Leopold Stuchly, c. in kr. major v p.; Kranj: Ferdinand Hlebš trgovec in posestnik ; Školj a Loka: Jože Hafner, posestnik in lesni trgovec: Tržič : Franc Ahačič, tvorni-čar v Tržiču. Nadaljevalni risarski tečaj bo tudi v glavnih počitnicah 1909 na pripravnici v Ljubljani. Tečaj bo za učitelje ljudskih in meščanskih šol. 81ovensko učiteljišče se premesti gotovo z drugim šolskim letom iz Kopra v Gorico; za to je dal ministrski predsednik baron Beek formalno zagotovilo, ko se mu je dokazalo, da ni drugega sposobnega kraja v slovenskem delu dežele, kjer bi se dobivala stanovanja za učitelje in dijake. Tudi Lahi so se že sprijaznili s to premestitvijo, in goriški municipij se je nasproti vladi izjavil, da ne bo več nasprotoval. ker s to se ne ustanovi nov zavod, marveč se le izpopolni že v mestu obstoječe slovensko žensko učiteljišče in italianstvo Gorice z izpo-polnjenjem ne bo nič trpelo. Furlanski poslanci sedaj delajo na vse kriplje, da se premesti laški oddelek koprskega učiteljišča v Gradiško. 4000 odlikovanj ob cesarjevem Jubileju. Deželne vlade so že predložile svoje predloge o odlikovancih 2. decembra. Sedaj se o predlogih posvetujejo v ministrstvu. Odliko-vancev bo nad 4000. od teh bo odpadla tre tjina na državne uradnike. Obenem bodo milostnim potom zvišane pokojnine raznim civilnim io vojaškim penzionistom. Čipkarsko šolo ustanove v Cerknem na Goriškem. Predlog za ustanovitev triradrednc deške meščanske šole t Žalcu s slovenskim učnim jezikom in z nemščino kot obveznim predmetom je stavil v deželnem zboru štajerskem posl. dr. H r a š o v e c. Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo se znanemu dobrotniku gospodu Antonu M a v-sarju, posestniku v Prapročah, za znesek 220 K, ki ga je daroval za nabavo nove jubi-lejske zastave ljudski šoli v Št. Bupertu, naj-topleje zahvaljuje. Naj bo prepričan, da se ga bo šentrupertska šolska mladina zaradi tega velikodušnega daru še dolgo, dolgo hvaležno spominjala — Toplo zahvalo se izreka gosp katehetu J. Strajharju za njegov lep in primeren govor o priliki blagoslovljenja te zastave, vsem šolskim dobrotnikom, ki so darovali večje in manjše zneske za pogoščenje šolskih otrok, in vsem prijateljem šolske mladine, ki so s sodelovanjem ali na drug način pripomogli, da 6e je šolska slavnost dne S. oktobra t. 1. tako krasno obnesla. — Bog živi vse prijatelje šole in njihove naslednike! Šolsko vodstvo v Št. Bupertu, dne 81. oktobra 1908. A. Lunaček, šol. vodja. Razgled po šolskem svetu. — Gospodinjstvo r ljudski šoli. Trgovsko ministrstvo namerava v kratkem izdati posebne predpise, ki se bodo nanašali na izobrazbo učiteljic v gospodinjstvu. Seveda ni to ministrstvo v Avstriji, temveč v Nemčiji. —a. — Berlinski mestni zastop je dovolil za 1. 1907. sledeče vsote za <-olske namene : Za pouk v plavanju 8000 mark, za nadzorovanje pri otroških igrah 7000 mark. — 27.000 mark pa je dovolil onim učiteljem kot nagrado, ki hočejo prostovoljno nadzorovati otroke v prostih popoldnevih pri raznih skupnih igrah. In pri nas?! —e— — Gledališke predstave za učence. V Danzigu obstoja „Društvo za prirejanje gledaliških predstav za šolsko mladino." —a. — Avstrijske meščanske šole. V Avstriji je sedaj 1032 meščanskih šol in 19 429 ljudskih šol. L. 1870—71. je bilo na Češkem 21 meščanskih šol, danes jih je 524, na Dolenjem Avstrijskem 17, sedaj 173, na Morav-skem 4, sedaj 170, na Gorenjem Avstrijskem 4, danes 14. Naibolj se je razvila meščanska šola v desetletju 1890—1901, ko jih je priraslo skoraj 100% ; 1. 1889. jih je bilo 442, 1. 1900 pa že 822. Učiteljstvo proti šolskim veselicam. Učiteljsko društvo v Draždanih je sprejelo na svojem občnem zboru to-le resolucijo: Učiteljstvo ne more nikakor priporočati šolskih veselic, in sicer iz sledečih vzrokov: 1. Moderne šolske veselice niso več strogo šolske veselice, temveč ljudske. 2. Šolarske veselice so predrage za dotične šole, oziroma starše v primeri s koris.jo teh veselic. 3. čas, ki se porabi za pripravo teh veselic, bi se lahko veliko korist-nej • porabil za pouk. 4. Ob času priprav za take veselice so otroci skoro nedostopni za pravi pouk, zakaj njih pozornost je takorekoč osredotočena le na to veselico. 5 S prirejanjem takih veselic se zbuja le napuh in zavist. —v— — PotoTalne šole. Le Bulletin de 1' Asseciation de la Presse de d' Enseignement prijavlja podrobnosti o posebni navadi nekaterih švicarskih vasi. Tuiutam se prebivalci gorskih vasi spomladi selijo v doline, da si tamkaj poiščejo dela, jeseni pa se zopet vrnejo v gore. Tak.' sta n. pr. občini Chaudohi in Saint Luc poleti popolnoma prazui in vsi prebivalci se nahajajo tudi s svojo šolo v oblini Murraz. Torej potovalna šola v pravem pomenu besede, — Proti poljskim šolam na Ruskem. Vrhovni guverner v Varšavi je dal več poljskih šol v mestu zatvoriti ter je zagrozil, da zapro sploh vse poljske šole, ako bodo Poljaki nadaljevali bojkot proti ruskim državnim šolam. oporoki za ljudsko šolstvo 4 milijone kron. Naučni minister je denar prejel ter takoj začel snovati potrebne šole. — Strajk na vseučilišču. Štrajkati so začeli slušatelji medicine na levovskem vseučilišču zaradi nezadostnih prostorov. — Denarno stanje srbskega „Učiteljskega udruženja" v preteklem letu : Dohodki 17.235-56 dinarjev, stroškov 12 304 05 dinarjev, čistega dohodka je bilo 3.931 51 di-narov. Imovine ima „Učiteljsko udruženje" skupno 144.876-08 dinarov. —a. — Število članor „Učiteljska udruženja" v kraljevini Srbiji je bilo v pretečenem upravnem letu sledeče: častnih 11, dobrotnikov 35, ustanovnikov izven učiteljstva 289. ustanovnikov učiteljev 403, pravih društvenikov 553. Skupno 1291. —a. — Proti nemščini v Galiciji. V Le-vovu je bil velik shod, ki je sklenil zahtevati od deželnega zbora, da se nemščina ne bo več učila v galiških ljudskih šolah ter se tudi pri sprejemnih izpitih za gimnazije ne bo več zahtevalo nemščine. — Madjarske šole. Devet novih šol se je odprlo na Hrvaškem za vlade barona Baucha tekom treh mesecev. Madjari postopajo tako predrzno, da pričenjajo že zahtevati, naj se zapirajo hrvaške šole. To seje zgodilo v Kre-štelovcu, kjer so Madjari naredili na vlado prošnjo, naj zapre hrvaško šolo. — Docent na vseučilišču v Wa-shingtonu je postal bivši duhovnik djakovske škofije dr. Artur Hiibsch, ki je prestopil k protestantizmu. Z gospodarskega polja. = Pristna pa zdravilna domača salata je beli zeljnati štor, ki se skuha v slani vodi kot kaifiola. Ohlajen, zrezan na tanke zrezke, polit z oljem in vinskim octom je aro-matična salata, dobra k vsaki pečenki. — Praktične sobne in hodnlške preproge ob času umitih lesenih ali šamotnih tal so stari časopisi in veliki papirji od blaga. Te kose pogrnemo po izmitih tleh 2 uri potem in pustimo to varstveno sredstvo proti prehitri zamazanosti po 2—8 dni na tleh osobito tam, kjer se dosti hodi. = Praktičen lirec pa ceno je oni, ki ga narediš iz risarskega papirja sam. Velikost ad libitum. Utrdiš ga s tremi šivi navadne niti. Po njem se toči lahko črnilo, olje, vino in druge take redke tekočine, ki pridejo tebi v roke. Vsaka tekočina dobi svoj čist papirnat livec. Po uporabi se ga dene na suh kraj, da se stoječ posuši. Pred rabo se tak livec vtakne v svežo vodo, da se papir bolj sprime. — Mlada sveža repa se skuhana z zelenimi listi da pripraviti kot slastna lahko prebavljiva prikuha, če jo pripravi kuharica tako kakor vrhovne mlade kolerabice. = Gosta voda, v kateri so bile izprane šolske gobe in cunje od krede, dajo dobro zalivalno gnojilo za vse cvetice, ki jih gojimo po oknih. = Novo obuvalo, črevlji, škornji itd., nam ostanejo več let mehki in celi, ako jih vsakih 10 dni z rumeno mažo (kupljeno mastjo) konserviramo. Nobena konserva za naše črevlje ne sme biti slana. Cestno blato je najhujši škodljivec finemu usnju. = Da nam sadno drevje dobro raste jn rodi, je treba cele kosti okrog dreves po 2 dm globoko potakniti, zabiti in s prstjo pokriti. = Da očičtiš marmorne plošče, vzemi živo apno, zlivaj nanj toliko milnice, dokler nastane nekaka smetani podobna stvar. Z njo namaži marmorno ploščo in pusti nama zano 24 ur, potem odrgni s suho debelo cunjo in omij ploščo z milnico. Plošča bo nato taka, kakor bi bila nova. Listnica uredništva. G. A.. na G : Naše mnenje je, d» moramo o Božiču sklicati v Ljubljano velik javen učiteljski shod. Mer» trpljenja in preganjanja je polna. To je treba povedati v pričo množice ljudstva! Pa ne samo v Ljubljani, ampak po vsi deželi! Na račun miru in sprave ne bodo davili učiteljstva! — A. P.: Za danes prepozno. Prihodnjič. — J. K. P. g.: Brez izvršene disciplinarne preiskave ne more nihče biti ne službenim ne kazenskim potom prestavljen kam drugam. Listnica upravništva. Tovariši! Novo leto se bliža. — Sicer je še malo zgodaj, da Vam \ošči prav veselo srečno in bogato — ali dič ne de, ima svoj namen Upravnik. Uradni razpisi učiteljskih služb. Št. 2703. Kranjsko. 184 1-1 V krškem okraju se razpisuje s tem učiteljska služba na enorazrednici v Dobovcu, učiteljska služba na štirirazrednioi v Kostanjevici, dve učiteljski službi na trirazrednici v Veliki Dolini v stalno in učiteljsko službo na enorazrednici v Bransko-Kalu v stalno oziroma začasno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 3. decembra 1908. Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z dr-žavno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo. O. kr. okr. šolski svet v Krške«, dne 3. novembra 1908. Članom društva „Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks". Dne 10. julija t. 1. je umrl član Josip L o h m e r. Vdovi se je izplačalo 1440 kron. Po § 3. društvenih pravil je treba članom plačati po 2 K tekom enega meseca od danes, 1.1. do srede meseca decembra. — Obenem se naznanja, da se sedaj napravljajo nove blagajniške knjige in da dobe vsi člani, ki imajo še kakšne zastanke, obvestijo o svojem -blagajniškem stanju, medtem ko prej niso prejemali takih obvestil. Društveno vodstvo prosi, da se večinoma majhni zueski kmalu vpošljejo. Gaishorn, 5. novembra 1908. Odbor. Slavnemu učiteljstvu se priporoča stara in znana gostilna pri „Zlati ribi': Izborna kuhinja In klet. — Vsak petek raki in sveže morske ribe. Za obilni obisk se priporoča 3812-10 M. Rozman. Zavod za graviranje in izdelovanje kavčukastih stambiljev Anton Černe Ljubljana, Sv. Petra cesta 6. Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, štambilje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-50 nogrami itd. itd. 52 41 Ceniki gratis in franko. Za šolske slavnosti #5» ob cesarjevi 60letnici priporoča podpisanec: 1. Slavnostni red za proslavo cesarjeve 60-letnice v ljudski šoli. Cena 1 K, h, 2. jub. knjižico „Iz življenja našega cesarja". Cena izv. 24 h, 50 izv. 9 K, 100 izv. 16 K, 3. podobo Njega Veličanstva presvetlega cesarja ob 60 letnici s primernim besedilom. Cena 1 kom. 6 h, 100 kom. 5 K, 4. spevoigro „Slava domovini!" Cena par-tituri 3 K 20 h, besedilu pesmi 12 h, de-klamacijam 16 h. -¿\.nto:n ZESIosi, 178 6-4 Središče, (Štajersko). Slavnim šolskim vodstvom in g g. učiteljem vljudno priporočam svojo izvrstno urejeno knjigoveznico. Izvršujem vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela. Za šolske in druge knjižnice sem upe-ljal posebno trpežno in lično vezavo, namreč v celo močno platno ravno za isto ceno kakor do sedaj pol platno. Pri večjih naročilih 10% popusta. Za mnogobrojna naročila se priporoča Anton Janežič knjigovez 184 12—1 Ljubljana, Florijanske ulice 14. Učiteljska tiskarna ■ priporoča si. šolskim vodstvom in š. svetom za cesarjev 60 letni jubilej krasne jubilejske karte na karton z vzbočenim emblemom (naš cesar 1. 1848. in 1908.) in primernim besedilom. Posamezni komadi: manjši po 10 h, večji po 20 h. Pri naročilu nad 100 komadov 10°/, popusta. 112 12—12 Za Šolsko mladino najprimernejše In najee-nejSe darilo in spomin na letošnji jubilej. m 30 m m mmmmÈ m m m wmmmm. mmmm Vljudno priporočam p. n. učiteljstvu, krajnim Šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam svojo že mnogo let obstoječo in sedaj na novo izvrstno preurejeno knjigoveznico Jos. Dežman Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7. Izvršujem vsa dela, od preprostih do najfinejših. Posebno solidno in ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. Vezanje raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjižic ter izvrševanje vseh raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Cene sigurno najnižje. Pri večjih naročilih znaten popust, oziroma plačam poštnino od pošiljatev z dežele. Tako da naročnik radi pošiljatev nima nikakih stroškov. 83 26—17 VERONIKA KENDA v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20 priporoča p. n. krajnim šol. svetom šol. vodstvom in učiteljstvu svojo veliko zalogo pisalnih, in risalnih, potrebščin. Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, Krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov. 167 52—11 Postrežba točna in solidna. G-la-sma, zaloga _ A. Slatnarjevih zvezkov. Anton Šare Ljubljana, Sv. Petra cesta 8. Specialna trgovina za opreme nevest Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon, širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine. Strogo solidno blago. Nizke stalne oene. Grg. učiteljem in njih rodbinam 5°/0 popusta. Svetlolikalnica: == •75 52-4 Kolodvorske ulice št. 8. Izšla je in se dobiva v Učiteljski tiskarni spevoigra 133-0 Slava cesarju Francu Jožefu I. Za šolske slavnosti priredil in Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta poklonil Emil Adamič, učitelj v Kamniku. Cena 52 strani obsegajoči par-tituri je 5 K. Po pošti 20 vin. več. Besedilo za učence je izšlo v posebni knjižici po 10 vin. knjižica. Ustanovljeno 1842. Električna sila. Telefon 154. BRATA EBERL tovarna oljnatih barv, laka in firneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice 6 nasproti liotela. „Union.' priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši, črni, medli 19 52—46 lak za šolske table. Za krasno knjigo Gregorčičeve POEZIJE katero je ravnokar izdala Mohorjeva družba, sem priredil elegantne platnice za nizko ceno 60 vin., s pošto 70 vin. Priporočam se za vsakovrstna knjigo-veška in galanterijska dela. IV. BONAČ, Ljubljana. Velika zalog» šolskih in pisarniških potrebščin. 174 6-4 B Svetujem Vam, da kupite svoji soprogi, s čimer ji napravite veselje. Kolega! Svetujem Vam, da kupiti pravite veselje. Hočete? Naročite ji krasno in praktično sukno za krilo. Cujte, kaj piše gca. učiteljica Prič-ova iz Siatenio: „Jaz sem popolnoma zadovoljna; v dokaz služi to, da sem izmed osem kosov, ki ste mi jih poslali na izber, izbrala sedem." A glejte, kako so cenene: 1 loj soiBi a celo stopamo bilo [Sl'90 1 I, » » » kultajsio „ „ i— 1 » » .. „ "taji „ „ S-10 1 » ,, * „ Ispš« H n 3* " 1 » n u » P»T lopo „ „ 3-10 Naročite takoj po povzetju od tvrdke Adoif Buchta v Kamenci, p. Sadek v Poličky, Oeško. 113 26—14 JAi¥ «AŠTA v Seliti 11 bacil u pri Hebu (Češko), sloveča tvrdka za dobavo godal, svetovnoznana zaradi svoje vsestransko priznane solidnosti, priporoča p. t. gg. učiteljem in zborovodjem svoje neprekosljive koncertne in orkestralne gosie, viole, eele, base, citre, kitare prvega reda ugodno doneče in prijetnih tonov z lesenimi ali kovinskimi stroji, dobre in trpežne strune za vsa godala, mojstrske gosli z lepim lokom in leseno škatuljo (9, 10, 12, 15 gld.). Ceniki gratis in franko. Najugodnejša prilika za nakup. Vsaki instrument se pred odpošiljanjem strokov- njaško preizkusi. Stare gosli in čela se zamenjuje za nove. Prva prodaja gramofonov in najpopolnejših ploč. Velecenjeni gospod! Poslane gosli so me po svoji ukusni obliki in vsled prijetnega glasu popolnoma zadovoljile! Mislim, da je dolžnost vsakega zavednega Ceha, da naroči« svoje potrebščine pri Vaši cenj firmi, bi ne more ž njo tekmovati nobena inozemska tvrdka. Želim Vam mnogo uspeha in ostajam prijateljsko vdani Fr. V. Mohapl, ravnatelj. L Ž9./XII. 1906. Xe kupujte pod roko od prekupcev, obrnite se najprej in naravnost na našo tvrdko! P. T. Jan BašU, Schonbach! 89 18—17 Morem Vam sporočiti, da mi ugaja poslani bas radi lepega glasu in primerne cene Pošiljam Vam zadnje odplačilo z zagotovilom, da ste me popolnoma zadovoljili. Borovany u Olešnice, 2./I. 1908. A. Zimmermann, ravnatelj. Na tisoče pohvalnih pisem svedoči gg. učiteljem in zborovodjem o kakovosti in primernosti mojih instrumentov. za Štajersko (od dež. šol. sveta potrjeni z dne 3. oktobra 1899) za Kranjsko po F. Levčevim lepo-pisju iz najboljšega papirja, enakomernimi čistimi črtami, pivnikom in poljubnim ovitkom priporoča 53 26—23 A. Umek v Brežicah in Krškem. Uzoree na zahtevanje zastonj in franko. Cenovnik zastonj in poštnine prosto. Največja in najbogatejša trorniška zaloga priznano pravih švicarskih Unlon-nr «i. katerih tvornic delničar sem in edini zastopnik za vso Kranjsko, ter zastopnik ur Scliaft-hauseu, Hlassig in Glashiitte. Velika zaloga zlatnine, srebrnine in dragocenih kamnov, kakor blaga od srebra in kinasrebra Fr. Čuden urar in trgovec v Ljubljani Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu. Odlikovana Prva kranj. tvornica klavirjev Ljubljana, Hilšerjeve ulice št. 5 blizu Gradišča Moli I. Warbiii priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianine, klavirje in harmonije tudi samoigralne za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo. Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 28 52—41 ftajvečja tvorniea na jug» Avstrije Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele. JULIJA STOR v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 5. Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, dalje čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. 16212_3 Elegantna in skrbna izvršitev po vseh cenah. ISTajpriležnejši čevlji sedanjosti I Slovenci, kTj^*igal!c® 'v korist družbi sv. Cirila in Metoda! »FL Najboljše klavirje prvovrstnih dunajskih tvornic in harmonije amerikan. sistema prodaja in izposoja Alfonz Breznik, učitelj „Glasb. Matice" 136 Ljubljana, Gradišče 11. 52 18 i Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovina v Celju Rotovška ulica št. 2 priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajue šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank. Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignetp. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago in točna postrežba. 176 52—4 «mili mbiiiiiiii ■■■»■!■ iiiiiiimmMmm—maat—mM^—t^^^Mm Naš denarni zavod. (24) 12—11 Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. ID registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 11.—12. ure dopoldne in vsako soboto od 5.—1/a7. ure zvečer ali pa vsak dan potom poštne nakaznice ali o. kr. poštne hranilnice (čekovni račun it. 866.312). Za drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 5°/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin, zemljišč invknjiženih terjatev, predzr.amba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži postna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve. A v Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu: 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov a 9 K — h, 12. rok 4 K 73 B „ 18 „ n . * 17 „ „ 6 n - 18. n 3 n 56 n C „ 24 „ n n n 23 „ n 4 n 50 N 24. » 4 rt — n -D „ 38 „ rt „ • „ 37 „ „ 3 n — Jt 38. rt — rt 66 n E „ 46 „ n „ „ 45 „ „ 2 n 50 n 46. 1 rt 81 n F „ 60 „ n „ n 59 n r» ^ rt — u 60. — rt 70 n O „ 70 „ rt „ „ 69 n „ 1 n 75 70. rt 1 n 42 n H „ 85 „ n - * 84 n „ 1 rt 50 „ 85. H 1 26 n Zadružni loka! je v Ljubljani, Gradišče št. 4., I. nadstr. ^SN^SN^SS^SN^ estna------------- hranilnica = ljubljanska = v lastni hiši Prešernove uiice štev. 3 ===== poprej na Mestnem trgu zraven rotovža. ====== Stanje hranilnih vlog: nad 24 milijonov kron. Rezervni zaklad: nad 860.000 kron. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 0. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 °/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lahnega rezprvnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim prt-mo^enj^m in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svfdočj zlasti to. da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar roalo- lptnih otrok in varovancev. 145 12—3 Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.