Pnatale. Esc* ogni me+cotsdi a vtrvrdt 15 luglio 1927 Posanazna ittvtlk* 25 »totink Izhaj» vsako sredo in putek zjutraj. Stan» za celo leto 15 L. » pol leta 8 * » Četrt leta 4 » Zi Inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do» »otlane naročnine a» ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. memmw št. 55 V Gorici, v petek 15. julija 1927 Leto X. Nefrankirana pisma $* n« sprejemajo. Oglat> 3* računajo po c/oj/t>» voni in se plačajo v naprej. — List izdaj* konsord) »Gor. Stra> le«. — Tisk Katolitk* tiskarne v Gorici. Rt» va Piazzutta it. 18. Uprava in uredniitvo: ulica Mameli itev. 5- (pre) Scuole). Teles, int. itev. 3Gi. J/K eosnovani očitki. Zadnjič smo na tern mestu opo? zorili na zmoio, s kafero mnogi net poučeni ifalijanski politiki preso? jajo naše manjšinsko vprašanje, ko nas primerjajo z beneškimi Sloven? ci. Danes se hočemo dotakniti dru? ge temeljne napake, ki jo pri očrtat vanju naših političnih in kulturnih tezenj večkrat srečamo v it ali j an? ski javnosfi. Časopisi, razni politiki in iudi mnogi oblastniki radi včasih naglašajo misel, da tvori slovensko razumništvo edino resnično oviro pri asimilaciji (raznarodifvi) slot venskega ljudstva. Po njihovem mnenju, tako zatrjujejo z vso vne? mo, bi se bil slovenski narod že zlil z italijanskim narodom v dusevno zajednico ali bi se bil tej zajednici vsaj že docela približal, če bi ne bilo »hujskaških« izobrazencev, ki nas sprotujejo temu naravnemu razvot ju, tej samo po sebi umevni spot jiivi. Slovensko ljudstvo je dobvo, voljno in zeli, da bi se stopilo z vet liko italijansko kuliiiro in prevzelo italijanski jezik in njegovo miseU nost; Samo zagrizeni slovenski na? cionalisli so krivi, če se v sloven? skih množiciih tu pa tarn kaze odt por, tako pravijo. Te trdilve slone na napačnih predpostavkah, zato so iudi sklepi nepravilni. Naj opozorimo samo na dve glavni zmoti. Naše ljudstvo je res dobro in mi* roljubno in hrepeni po mirnem sot žitjii z drugorodnimi sodržavljani. Tudi čim tesnejšemu prijateljskemu zbližanju ni nasprotno in želi oplot diti svojo kulturo z bogatimi zat kladi italijanske izobrazbe in omit ke. Toda na nekaj ne smemo pot zabiti. Naše ljudstvo je, kakor smo ze zadnjič poudarili, do svojih najt globjih korenin prežeto od ljubezni do svoje narodne samobitnosti. Težki zgodovinski, kulturni in got spodarski razvoj, katerega je pret trpelo naše ljudstvo, nas je izklesal in zvaril v samostojno in samosvojo narodno edinico ter je vlil v vse naše žitje in bitje silno narodno zat vest. Ta narodna zavest gre iz roda v rod in se vsled našega stalnega napredovanja na vseh poljih clot veškega udejstvovanja še vedno jači in krepi. Kdor hoče našemu ljudstvu vzeti to zavestno narodno prepričanje, ki temelji na božji pot stavi, katera daje vsem narodom enakopravnost in zapoveduje lju? bezen do staršev in vsega, kar je njim svetega, hodi po zgreseni poti, ki ne vodi do cilja. Druga napaka je v sodbi in ob? sodbi našega razumništva. Vse naše izobraženstvo, vsa naša inteligenca skoro brez izjeme je zrasla iz ljudt stva, je kri njegove krvi. Zibelka vseh naših vodilnih ljudi je tekla pod priprosto streho. Kakor je pri? prosto in skromno naše ljudstvo, tako je priprosto in skromno tudi naše razumništvo. Kakor se more naš kmet, naš obrtnik, nas delavec težko boriti za svoj pohlevni ob? stanek, tako tudi našemu inteligent iu življenska pot ni posejana z rot zicami in je neprestano delo navad? no njegov delez. Naše ljudstvo ceni in ljubi svoje izobražence kot syoje sinove, ki so se s svojo pridnostjo in brihtnostjo povzpeli nekoliko vise, in naši naobraženci vise z vsem srcem na svojem ljudstvu, ker vedo s kolikimi žrtvami in nat pori jih je to ljudstvo spravilo do nekoliko boljšega kruha. Vez med obema je zato tesna, neporušna, njuna usoda neločljiva in pomenja propad ljudstva tudi pogubo inteli? gence. Zato je povsem izključeno, da bi slovensko razumništvo zapU ralo svojemu narodu pot do boljše bodočnosti. Še več! Slovenska inteligcnca niti ni v stanu, da bi zavedla ljudstvo na pot a, ki po njegovem mnenju niso pravilna. Vsak tak poskus bi se žat lostno razbil ob kremeniti značajt nosti ogromne večine našega narot da. Naj opozorimo samo na usodo »Nove dobe« in njene naslednice »Camicie Nere», ki sta žalostno za: mrle, ker se jih ljudstvo ni hotelo oprijeti, kljub temu da so bili v ozadju znani in vplivni ljudje. In ali niso ostali brez pristašev odlični slovenski izobražcnci, ko so brez volje š.irokih ljudskih plasti pre? okrenili smer svoje poliiike? Za vsakogar, ki hoče videti, mora biti jasno, da določuje smer vsega na? šega delovanja in udejstvovanja ljudstvo samo in samo kdor gre z njim, ima uspehe in pristaše. Kadar se bodo v to poklicani krogi zavedli te globoke resnice, pot em bodo prenehali očitki na nat slov slovenskegd izobraženstva in bo napočil čas mirnega in plodnega sporazumnega dela. Kaj se godi po svetu? Zadnje tcdnc so se kljub običaj* nim poletnim počitnicam diploma* tov zgodile v visoki politiki važnc reči. Romunija je imela državno* zborske volitve. Njih posledica je ta, da je romunska vnanja politika zaplavala v druge vode. Na Bolgar* skcm se pripravljajo tla za spo* razum z balkanskimi narodi. Iz So* sijc se čim pogosteje čuje geslo: Balkan Balkancem. V zadnjih dnch je pa Chamberlain v Londonu označil smernice svoje zunanje po* litike. Šest let romunske politike. Sicer smo žc naše bravce na krat? ko seznanili z izidom volitev v Ro- muniji, vendar moramo še enkrat raz^rniti celotno sliko romunskeßa politiene^a položaja, če hočemo prav razumcti vlo^o nove Romu* nije. Ko smo veasih pripovedovali o državi med Karpati in Črnim rnorjem, smo dejali, da je to drža= va, kjer vladajo lc boljari. Romuiv ski kmet, neuk in politično nezrel, pa je prisiljen qledati, kako velepo* sestnik veseljači v Bukarešti, vzhod* nem Parizu kot romunsko prestoli* co nazivajo, on pa mora trdo de* lati ob sami »mamaligi« (polenti). Politična nczrelost širših ljudskih plasti ie tudi kriva nezdravih po? litičnih razmer. V Romuniji niso stranke vsidranc med ljudstvom. Moč posameznih strank je odvisna lc od oseb, ki jih vodijo. Zato se ne smemo čuditi, če bo pri prihod* njih volitvah vržena ob tla ravno tista stranka, ki je imela po pre- V Romuniji se tepejo stiri stran* ke. Liberalna stranka pod vod= stvom Bratianuja in sedanjcjJa no* tranjc.qa ministra Duce, je najmoe- nejša. Ta stranka zastopa bo^ate sloje. Malomeščane vodi general Avarescu. Ta mož, dosedanji dikta* tor Romunijc vodi nacionalstično pobarvano Ljudsko stranko. Še najbolj iz ljudskih potreb je zrasla Kmečka stranka. Četrta še nekaj pomembna stranka je Sedmo^raška narodna stranka, ki se je pred voj= no borila za pravice romunske manjšinc napram Madjarom. Je šc par majhnih strank, ki pa nimajo nikoli odloeilne besede. Reei moramo, da Romunija do clanes še ni imela prave narodne vlade. L. 1920. je liberalna stranka imela le 7 poslancev. Čim je pa po* stal njen vodja Bratianu ministrski prcdscdnik, je dobila liberalna stranka večino. Liberalna Bratianu* jevu vlada je bla reakcionarna. Na Bol.Ljarskem je podpirala krvaves^a Cankova, na Grškem je pa šla na roko monarhistom. Ko se je Bra* tianu umaknil, je zasedel nje^ovo mesto general Avarescu. Ljudska stranka s prej štirimi poslanci je kar na mah dobila tri četrtine sede* žev. Kakor povsod v politiki, tako jo je tudi v Romuniji vojaška sab* lja poloinila. Avarescu je hotel po* stati to, kar Primo de Rivera na Spanskem, Panj4alos na Grškem ali Pilsudski na Poljskcm. Ne le no* tranja politika, marvee tudi zuna* nja je vr^la Avarescuja. Mož je že zrasel eez gluvo kralju. Ferdinand se pa ni dal u^nati od svojega mi* nistra v kozji ro^. Prieakovali so že državljanske vojne, ker je Avarescu izdal tajno povelje vsem divizijam, naj bodo pripravljene v polni bojni opremi za pohod na ^lavno mesto. To se je zvedelo in kralj je načelnika vlade odločno pozval, naj se umakne. A* varescu je spoznal, da je sei preda* lee in je zapustil vladno palačo no* vim ministrom pod vodstvom prin* ca Stirbeya. Posledice volitev. Nova vlada je že koj ob nastopu izjavila, da bo delala le do novih volitev. Tako se je tudi ztfodilo. Pri volitvah je Bratianujeva struja dosc^la o{4romno večino. Pod Ava* reseujevim žezlom je imela le 15 poslancev, zdaj pa kar — 328. Ljud* ska stranka pa ni dobila niti ene^a poslanca, niti njen naeelnik ni vcč izvoljen. Take so romunske volitve. Glasove dobi tisti, ki je pri krmilu. Vendar pa kažejo zadnje volitve v Romuniji dvoje dobrih znakov. V eastnem številu je izšla iz volitev Kmečka stranka. Dobila je sicer le 61 poslanccv, a to število pomeni, da se kmeeke plasti politieno pre* bujajo. Ne pustijo se vee voditi od boljarske ^ospode z reakcionarnimi nameni. Dru.^i znak je pa spremem* ba smeri v zunanji politiki. V tern oziru so osobito važne izjave no* ve^a zunanje^a ministra Titulesca, prejšnje^a poslanika v Londonu. Novi zunanji minister je po senat* skih volitvah, kjer je vlada tudi z ogromno večino zmajjala, podal easnikarjem svojo izjavo. Dejal je, da bo Romunija delala za svetovni mir. Poudaril je moč Malega spo* razuma. S tern poudarkom je Titu* lescu mnlce zmešal račun tistim ra* eunarjem, ki so se vesclili, da bo Romunija Češko in Jugoslavijo pu* stila na cedilu. Romunski zunanji minister je tudi povedal, da bo ilo- jil ozke stike s Francozi in An* gleži ter krvno posestrimo Italijo. Kaže se, da bo Bratianujeva vlada krenila po novih poteh. Prila^odila se bo nemara bolj ljudskim potre* bam kot se je 1. 1922. in potem nje* na naslcdnica Avarescujeva vlada. Ko se bo Romunija otresla v no* tranjščini boljarstva in v zunanji politiki jerobstva zapadnih vel-jsil, bo trden steber miru na Balkanu. * * * Ponsonby sprašuje. V pondeljek dopoldne je bil v londonskem Westminstru kaj vroč dan. Delavska stranka je po svojem govorniku Ponsonbyu stavila nekaj političnih vprašanj na zunanjega ministra Chamberlaina. Poslanec Ponsonby je bil za časa delavske Macdonaldovc vlade podtajnik v zunanjem ministrstvu. Zato se na politiko precej dobro razume. Ko se je Ponsonby dvignil, je nastala med poslanci tišina, ker so pričako* vali, da se bo iz vprašanj razvila pomembna zunanjepolitična debata. Zunanji minister je poslušal biv* šega zunanjega podministra, ki je naglaševal, da mora zbornica vede* ti, kako se zadrži angleški Foreign Oiiice (zunanji urad) napram ev* ropskemu položaju. Politieno vre* me v Evropi delajo na treh koneih. üdvisno je od razmerja med Fran* cijo in Nemeijo, od odnošajev do Rusije in od homatij na Balkanu. Po Ponsonbyjevcm mnenju jo je Anglija polomila na vseh treh kon* cih. Razkoraeila se je na svojo ško* do pred Rusijo, gre na irancoski lim mesto, da bi zahtevala takoj* šnjo izpraznitev Porenja in se na neki čuden način veže v balkanski politiki, namesto da bi šla balkan* skim državam na roko. Društvo na* rodov je potisnjeno v kot. Predenj pridejo le vprašanja manjšega po* mena, važne mednarodne reči pa se slej ko prej obravnavajo v zaprtih prostorih, za kulisami. Tako je Pon* sonby bral Chamberlainu levite in je prcdlagal, naj se v znak nczaupa* nja črta en funt sterling iz proraču* na zunanjega ministrstva. Vprašanje je zdaj, ali je Delav* ska stranka res vidcla napake v Chambcrlainovi zunanji politiki, ali je hotela le zunanjega ministra iz* bezati iz luknje, da bi odkril svoje karte. No, to slednje se je že v majhni meri posrečilo. Chamberlain odgovarja. Sprasevanje je zmeraj sitno za tistega, ki ga sprašujejo. Toda v parlamentu si mora pustiti dopasti take reei tudi angleški zunanji mi* nister. Malo duška je dal svojemu nezadovoljstvu s sarkastienim od* govorom, da je Ponsonby podoben starim damam, ki se pa razjočejo, če ne morejo ničcsar doseči. Nato je pa jel pripovedovati, da sedanja angleška politika ni nikaka tajna politika. Vse kar ukrenc zunanje ministrstvo, je znano tudi poslan* ccm. Sploh pa ne stremi zunanja politika Velike Britanije za čim dru* gim kot za splošnim mirom. — Čudno, da skoro vsi zunanji mini* stri rabijo točno isto frazo; kaj je res kaka nevarnost že tako blizu? — Chamberlain je tudi z vzvišenim glasom rekel, da je ugled Društva narodov večji kot kdajkoli poprej. Glede i'rancosko * nemških odnoša* jev se minister ni prav toeno izra* zil. Naznanil je tudi svoj bližnji obisk v Berlinu, ko je dejal: »An* glijii ni prevzela napram Italiji ni* Stran 2. »GORISKA STRAŽA« kakih obveznosti, ki bi jih ne po* znala tudi zbornica. Jaz ne razu* mem, čemu glcdajo na moje prija* teljske razgovore z Mussolinijem s takim nezaupanjem; in to ravno ti* sti, ki bi morda nič ne imeli pri* pomniti, če se bom razgovarjal, kar trdno upam, v Berlinu z nemškim ministrom.« Potem je povedal Chamberlain, da ne snuje nikakega protiruskega bloka. Vse države so glede prizna* nja Kusije popolnoma svobodne in Anglija jim ne dela v tern oziru ni* kake sile.Ob koncu jc zunanji mi? nister še izrazil upanje, da se bo po* srečilo spraviti razne razorožitvene konference v pravi tir ter da bo glavni cilj angleške politike vse spore poravnati. Po tern govoru je bila od Ponson* bya predlagana nczaupnica z 222 proti 105 glasovom odklonjena. Kaj pa je Chamberlain v svojem odgovoru bistvenega povedal? — Pravzaprav ni pokazal poti, katere ubira angleška zunanja politika. Vedno in vedno je le ponavljal, da dela za splošni mir. Iz teh izjav se spozna, da vodilni politiki medna* rodne diplomacije prav' dobro ve* do, kako vsi ljudje brez izjeme, razen špekulantov seveda, prekli* njajo vojno in vse kar je z njo v zvezi. Zato visoka politika prav spretno zakriva karte, ki količkaj kažejo, da bo spet orožje govorilo. Okno v svet. Grška in Italija. \ Grški zunanji minister Mihalako* pulos in finančni minister Kaianda* ris sta bila ta mesec na potu po Evropi. Vračajoč se iz Londona in Pariza sta se oglasila tudi v Rimu. Tu sta bila od vlade in Mussolini* ja slovesno sprejeta. Porazgovorili so se o trgovskih zadcvah med obe* ma državama. Nekateri atenski li= sti očitajo ministroma, zakaj sta še* le na zadnje šla v Rim. Jugoslovanskosbolgarsko zbližanje. O potovanju slovenskega vodje drja Korošca v Sofijo se še vedno obilno piše. Ni dvoma, da je tisto potovanje imelo važno politično o* zadje. Čujmo, kaj piše o njem urad* ni list »Prater Presse«: Koroščevo poslanstvo je imelo sicer popolno* ma zasebni značaj, vendar pa to ne pomeni, da bi bilo brez pomena. Ravno nasprotno, zdaj je že znano, da je vodja Slovenske ljudske stran? ke, ki je osebni prijatelj kralja Aleksandra, podvzel svojo pot v Sofijo ne le s privoljenjem kralja Aleksandra, marveč na poscbno priporoeilo kralja, ki se zelo trudi za dobre odnošaje med Bolgari jo in Jugoslavijo.« List poroča naprej, da je Koroščeva pot imela uspeha ter da bo jugoslovanska zunanja poli* tika šla za tern, da se zbliža z Bolgari jo. Med Aibanijo in Jugoslavijo. Spor med Aibanijo in Jugoslavia jo, ki je par mesecev plašil Evro* po, se je polcgel. Jugoslovanski kon* zuli so se vrnili na svoja mesta. Ce* na beg, albanski poslanik v Belgra* du, pa se noče več vrniti na svoje mesto, ker pravi, da se je Ahmed beg Zo^u s svojo politiko proti Ju* goslaviji zaletel. Konec vstaških bojev. Te dni so končali vstaški boji v Maroku, ki so stali Francoze toliko denarja in krvi. Abd*el*Krimov brat se je podal. Odpeljali ga bodo v pregnanstvo. Ni pa že s tern rečeno, da ne bo znova zubelj zaplapolal. To je odvisno od tega, kako bodo Francozi deželo tlaeili. Nettunske pogodbe. Jugoslovanski minister v Rimu Kakie je obiskal prvega ministra Mussolini]a. Ob tcj priliki je Mus* solini, tako pravi belgra j ska »Poli* tika«, izrazil željo, naj bi belgrajska skupščina že pri prvem zascdanju odobrila nettunske konvencije. Po? tern šele bi bilo mogoče začeti med* sebojna pogajanja o perečih vpra* šanjih. Politika na Bledu. Odkar se mudi jugoslovanski kralj na Bledu, se vse politično živ* ljenje odigrava v tern lepem kotu slovenske zemlje. Na Bledu so sko* ro vsi belgrajski poslaniki in od* ločujoči politiki. Posebno dosti piše časopisje o Koroščevih obis* kih pri kralju. Preteklo nedeljo je prišel na Bled tudi ministrski pred* sednik Vukičevič. Imel je dolge razgovore z dr.jem Korošcem. Po razgovorih in avdijencah je podal dr. Korošec novinarjem izjavo: »Kakor sem rekel, naši odnošaji z radikali so najprisrčnejši in najtes* nej.ši. Po volitvah smo integralni del vladne veeine.« Te Korošeeve določne izjave seveda zelo peeejo njegove nasprotnike. DNEVNE VESTI. DIJAŠKI ZAVOD »ALOJZIJEVIŠČE« V GORICI. Odbor »Alojzijevišča« v Gorici sporoea, da bo v prihodnjem šol* skem letu 1927.*28. sprejel v zavod proti plačilu: 1. učence, ki so z dobrim uspe* horn dovršili IV. razred ljudske so* le in ki bi se želeli pripraviti za sprejemni izpit v I. razred katere* koli srednje sole z italijanskim ue* nim jezikom (gimnazije, realke, u* eiteljišča in komplcmentarne sole). Tudi prihodnje šolsko leto bomo v ta namen otvorili v zavodu priprav* nico, oziroma V. razred ljudske so* le, v katerem se bodo še posebcj gojili oni predmcti, ki pridejo v po* štcv pri ne lahkem sprcjemnem iz* pitu. Eksternistov v notranjo pri* pravnico ne sprejemamo. 2. Sprejeli bomo tudi gotovo šte* vilo vzornih lanskoletnih dijakov, ki bi radi obiskovali tukajšnje jav* ne srednje sole. Prošnji za sprejem v zavod je treba priložiti sledcče listine: 1. krstni list (kolkovan); 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. sprieevalo o cepljenju koz (na nekolkovanem papirju); 4. sprieevalo dušncga pastirja o nravncm vedenju prosilca. Bivši gojenci naj vložijo samo prošnjo brez prilog. Prošnje jc tre* ba poslati do 31. avgusta t. 1. na naslov: Odbor »Alojzijevišča«, Go* rizia, Via Ponte Isonzo 3. Ustmena pojasnila daje Vodstvo zavoda vsak dan od 9.—11. dopol* dne, izvzemši nedelje in praznike. Osebne izkaznice. Goriška prefektura je razposlala na podrejene urade okrožnico štev. 1094, ki določujc o osebnih izkaz* nicah naslednje: 1. Odtis prstov na osebni izkaz* nici je prostovoljen za vse, tudi za nevarne in sumljive osebe. Upra* vitelji občinskega urada so pa dol* žni nagovarjati stranke, da prista* nejo prostovoljno na odtis prstov, ker je tak dokument bolj popolen. 2. Odtis prstov pri sumljivih in nevarnih ljudeh na podlagi el. 3 zakona o javni varnosti se izvrši samo na onih dveh vzorcih izkaz* nice, ki ostaneta v arhivu občinske* ga urada in v arhivu kvesture. 3. Izkaznica, ki se izda nevarnim in sumljivim osebam na podlagi čl. 3. ne sme imeti nobenega poscbne* ga znaka. Goriški davčni urad premeščen. Kakor doznavamo sc tc dni se* lita goriški okrajni davčni urad in davčno dcželno nadzorništvo iz do* sedanjih uradnih prostorov na go* riškem tribunalu v ulici Capuccini v nove prostore na starcm pokopa* lišču in sicer v palačo v ulici Cava* na, v kateri je tudi civilno tehnični urad. V novih prostorih začneta imenovana urada poslovati v sobo* to 16. t. m. Smrt ogrskega primasa. V pondeljck zjutraj ie umrl v Ostrogonu kardinal Czcrnoch, ogr* ski primas. Že pod Avstrijo je po* kojni cerkveni knez igral tudi v po* litiki odločilno vlogo. V znanje inozemskim potnikom. Po členu 143. novega zakona o javni varnosti se morajo inozemci tekom treh dni po prihodu v kra* ljevino Italijo prijaviti pri krajev* nem oblastvu javne varnosti in pod* pisati izjavo o bivanju. Isto morajo inozemci storiti, ko spreminjajo svoje bivanje od ob* cine do občine. Inozemci, ki nc mislijo bivati več ko dva meseca v Italiji, so dolžni izpolnti samo prvo prijavo. Za hišne gospodarje. Hišni najemniki v Turinu so vlo* žili pri sodišču nič manj ko 11.300 pritožb zastran visoke najemnine. Srednje sole v Tolminu in Idriji. Goriški pokrajinski fašistovski tajnik je dobil v Rimu zagotovilo, da bo s prihodnjim šolskim letom otvorjen v Tolminu poleg že obsto* ječe gimnazije še licej (t. j. zadnja tri lcta gimnazije). V bodočnosti sc bo pa v Idriji znova otvorila realka. Vojna odškodnina. Do junija letošnjega leta je vlada izplačala okoli 150 miljonov lir za vojno odškodnino. Ta svota se je porazdelila med 34.390 vojnih oško* dovancev po naših krajih. Da ima* mo na novo pozidane cerkve in šol* ska ter občinska poslopja, zato je treba vlado pohvaliti. Čudno vreme. Letošnji julij jc povsod bolj mu* hast kot april. Pri nas se vročina še nekam stalno drži. Kmet že tarna nad sušo. In res se jo je že bati. Če pa zastre nebo kak oblak, se vli* je dež, da tudi nič ne koristi. Tako visoke temperature kot te dni še ni toplomer kazal. Od raznih strani pa prihajajo po* ročila o močnih ncvihtah in popla* vah. Zadnjič se je bralo o strašni nesreči na Saškcm, ki je povzročila 20 miljonov škode in odnesla hiše ter ljudi. V severni Franciji so imeli začetkom tega tedna-tudi to* liko moče, da so reke prestopile bregove. V Parizu niso več mogli požiralniki odvajati vode, ki stoji po nekaterih mestnih delih do pol metra visoko. V Londonu je po* dobno. Enake vesti prihajajo iz ne* katerih ruskih gubernij. Bog obvari naše kraje prcd čem hujšim. Avtomobilska nesreča. V pondeljek je šofer Tušar Ga* brijel vozil s tovornim avtom tvrd* kc Jamšek iz Ccrkna blago proti Kcki. Na avtu je bil tudi težak Ca* do. Med Reko in Želinjem se je pri priklopnem vozu nekaj zlomilo, so* fer ni več mogel krmariti in vse skupaj je zbobnelo v strugo Idrijce. Sofer je močno ranjen. Delavec jo je pa še po ceni skupil. Maurice Leblanc: Skrivnostno oko. (Doživljaji Arsena Lupina.) »Ali je on poznal prejšnje življe* nje vašega sina?« »Ne. Ravno z ozirom na njegovo službo sem bila tako previdna, da sem mu javila kot vscm našim pri* jateljem, sinov odhod in smrt Kaj pa jc mojega sina gnalo v smrt, to sem mu povedala. Ko sem mu po* vedala o mo jih odkritjih, je planil od veselja kvišku. Tcdaj sem opa* zila, da se njegov srd proti Dau* brecqu ni polcgcl. Pogovarjala sva se več časa in sem zvedela, da je tisti seznam spisan na košček prav finega papirja, ki je zvit v kroglico, tako da se da prav lahko hraniti na majhnem prostoru. Zanj in zamc ni zdaj več bilo dvoma. Poznala sva skrivališče in sva se domenila, da bo vsak zase preiskoval. Bila sva pa vedno v tajnih pismenih sti* kih. Predstavila sem ga Klementini, Daubrecquovi vratarici, ki mi je popolnoma vdana in policija je večkrat naredila hišno preiskavo. Tedaj, pred desetimi meseci, se je tudi Gilbert spet pojavil. Mati nik* dar ne neha ljubiti svojega otroka. Pa tudi Gilbert je tako ljubezniv... Saj ga poznate. Jokal je, poljubljal mojega malega Jacquesa, svojega brata ... Odpustila sem mu.« Tiho je nadaljevala s pogledom vprtim v tla: »Moj ubogi otrok ... jaz ... jaz sem ga pognala v nesrečo. V ne* kem oziru se je pa poboljšal, mo* ralno se je dvignil in zato se ima zahvaliti vam. Dosti mi je pripove* doval o vas, ima vas namreč zelo rad.« »In potem?« vpraša Lupin. »Potem sem ga pogosto videla. Obiskoval me je skrivaj ali pa jaz njega. Tako je prišlo, da sem mu vso našo zgodbo povedala. Brž je bil za to navdušen. Tudi on se jc hotel maščevati za očeta. Njegova prva misel jc bila, da bi se z vami domcnili.« »Potem naj bi se mi pa zaupali!« »Tudi jaz sem bila tega mnenja. Na žalost pa je podlegel moj ubogi Gilbert — saj veste, kako je šibak — vplivu enega njegovih tovarišev.« »Menite Vaucheraya?« »Da, Vaucheray je omahljiv zna* čaj, zagrenjen, častihlepen človek in vsa naša nesreča izvira iz tega, da je bil Gilbert tako neumen, da ga je vprašal za svet. Vaucheray je skušal prepričati njega in mene, da bi bilo bolje, če sami grcmo na de* lo. On je vse izvohal in je dal na* vodila za vlom v Enghienu. Spreje* la sem torej povabilo, da sem z Daubrecquom šla v gledaHščc. Med tern se je vlom izvršil. Ko sem se proti polnoči vrnila domov, sem zvedela, da se je pod jet je ponesre* cilo, da je Leonard umorjen in moj sin zaprt. Brž sem slutila kaj bo prišlo. Daubrccquova strašna pre* rokba se ie uresničila, zdaj pride porota, potem smrtna obsodba. Vse to pa po moji krivdi, lastna mati je otroka pahnila v prepad.« Klarisa je vila roke in groznica jo je tresla po vsem telesu. Kakšne bolečine se dajo primerjati srčnim bolečinam matere, ki je v strahu za življenje svojega otroka! Ves ga* njen rečc Lupin: »Rešili ga bomo. Moram pa po* znati vse podrobnosti. Prosim, ns.^ daljujte. Kako ste še isti vcčer zve* deli, kaj se je zgodilo v Enghienu?« Ona se je prcmagala in odgovo* rila, čeprav so ji mišice na obrazu šc drgetale: »Po dveh naših pomagačih, ozi* roma po dveh Vaucherayevih po* magačih, ki sta mu bila popolnoma vdana, in ki ju je izbral za veslarja. »Ta dva zunaj, Grognard in Le Ballu?« »Da. Pri vašem povratku iz vile, ko ste bežali čcz jezero in planili v avto, ste jim nekaj zavpili. Popol* noma zmedena sta pribežala k me* ni in mi sporočila strašno vest. Gil* bert v ječi! Oh, kako strašna noc jc to bila! Kaj storiti? Vas poiska* ti? Naravno, in vas prositi pomoči. Toda kje naj vas naj demo? Tedaj sta sc Grognard in Le Ballu prisi* ljena odločila, da mi razodeneta, kakšen cilj je Vaucheray imel pri vlomu.« »Mene se iznebiti, nc res?« se jc zasmejal Lupin. (Dalje). »GORISKA STRA2A« Stran 3. Sprejem v vojaške zavode. Za šolsko leto 1927.*28. sprejmc vojaški zavod v Rimu 75 gojencev in oni v Neaplju 80. Začetek tečaja je 1. oktobra. Natančnejša navodi* la so pisana v Vojnem listu St. 25 od 1927. Potres v sv. deželi. V pondeljek in torek je obiskal hud potres Palestino in Transjorda* nijo. Baje je 500 ljudi mrtvih in na tisoče ranjenih. Poškodovana je močno tudi cerkev božjega groba. Kvara Žugon. Maršal Foch hude reči prorokuje. Ko so ga na londonski univerzi na* redili za častnega doktorja, je imel predavanje, kjcr je dejal, da bo v 15 do 20 letih izbruhnila nova sve* tovna vojna. Bo šc hujša kot do- sedanja. Vojskovali se bodo vsi na* rodi in tudi ženske. Marsala Focha so zastran njego* vih izjav brž zgrabili za besedo ne* kateri pariški listi. Pravijo, čemu enkrat blebeče o vojni, drugič pa o Locarnu. List »Quotidicn« zahte> va, nai stavijo poslanci v zbornici interpelacijo zaradi Fochovih izjav. Gozdovi gore. Velikanska suša jc povzroeila, da so v Bosni začeli goreti velikanski gozdovi. Požar se silno širi. Škode je že dozdai 200 miljonov dinarjev. Boljševiški okovi. Po celi sovjctski Rusiji love ljudi, ki so nasprotni komunizmu. V zadnjem tednu so samo v mestu Minsku zaprli 2000 oseb, ki so osumljene protiboljševizma. »Kisle kumare«. Ko časnikarji v vroeih poletnih meseci nimajo kaj poročati in se jim tudi preveč ne zijubi, pravimo, da je napočil čas »kislih kumare«. V listih boste tedaj brali razne »de* bele«. Dunajski listi n. pr. pišejo, da romunski kralj Ferdinand ne* prestano umira in spet ozdravi. To večno umiranjc je pa le navidezno. V resnici je kralj Ferdinand že zdavnaj umrl. To da smrti ne obja* vijo, ker se boje nemirov v deželi. Truplo pa hranijo v kraljevem le? tovišču Scrobiste v sobi, kjer je temperatura tako nizka, da truplo ne razpade in zgleda kot živo. Mrtvec sprejema na stolu sede tudi avdijencc. Seveda on nič ne sprego* vori in niti trene ne z očesom, ker vse to opravijo zanj okoli stoječi tajniki. NouoiTiflšnikom v pozdrav. Skoro vsi deli naše male, ljublje- ne domačije bodo prihodnjo in na* slednjo nedcljo slavili pomembna slavja. Praznovali bodo izredno slo* vesnost prve sv. maše na Bovškem, na Kanalskem, v Brdih, na Vipav* skem, na Krasu in na Tržaškem. Šestorica mladih mož bo stopila pred žrtvenik Gospodov in mu bo slovesno darovala svojo prvo dari* tev. Z iskreno radostjo v sreu bo vse prebivalstvo spremljalo mlade svečenike božje na njihovi novi poti in vse želje se bodo zlile v po? božno prošnjo: Blagoslovi Vsemo* gočni svojega maziljenca, da bo njegovo sveto delo plodno in sreč* no! Po zupnijah: kjer bodo novi du* hovniki darovali prvo sv. mašo, se že vršijo živahne priprave za slav* je. Fantje bodo postavili slavoloke, dekleta pletejo vence, pevski zbori se vežbajo. In res, vasi, ki so dale duhovnika, se lahko radujejo in smejo biti ponosne! Posebno vese* lje pa navdaja družine novomašni* kov, ki vidijo po tolikih letih skrbi in truda stopati sina svoje krvi h oltarju Gospodovemu, da zapoje iz globočin srea slavo Bogu na visa? vah in vsem ljudem, ki so blage volje! Prvo sv. mašo bodo peli v nedc* ljo 17. julija eastiti gospodje: Dar* ko Goljevšček na Marijinem Celju; Albin Martinčič v Gorenjem Cero* vem; Anton Zagar v Čezsoči. V ne* deljo 24. julija pa Alojzij Gulič v Tomaju, Miroslav Zorn v Prvaeini in Karel Cesar v Trstu. Novomaš* nike naj spremljajo na novi poti naše molitve in voščila! Njim v cast prinašamo prelepo novomaš* nikovo molitev, ki jo je zložil Silvin Sardenko. GOSPOD, TI JASNO VEŠ ... Gospod, Ti veš, da sem Te ljubil, odkar se v mojo je mladost razlila prvikrat čez ustne imena Tvojega sladkost. In ko so rastla leta moja in pot in cilj iskala svoj, Ti miJostno si me poklical: — Mladenič, hodi za menoj! Gospod, Ti veš, da sem Te ljubil, poslušal rad sem božji klic; in glava moja ni se stresla pred vencem irnjevih bodic; nikoli ni mi ran slabotnih utrudil sladki jarem Tvoj, in pod bremenom Tvojim lahkim uklonil ni se tilnik moj. Gospod, Ti veš, da še Te ljubim, in ko bi vstali časi kdaj, da bi venela fa ljubezen, naj rajši vsahnem vekomaj!... Le daj mi palico pastirsko in z njo pasfirski blagoslov, Ti mene vodi — jaz pa k Tebi ovčice vodil bom domov! Gospodarstvo. Rok za obvezno ureditev gnojišč podaljšan. Zakonski odlok St. 1605, objav* ljen v uradnem listu od 24. septem- bra 1926., ki določa čas in način ob- vezne ureditve gnojišč, je naletel na mnogo ugovorov od vseh strani. Scdaj je ta odlok v precej spreme* njeni obliki sprejet od poslanske zbornice. V uradnem listu sicer še ni izšel, vendar pa njegova vsebina najbrže ne bo vce spremenjena, zato ga priobčujemo v glavnih toe* kah v ravnanje našim posestnikom. Člen 1. Prefekt vsake pokrajine določi s posebnim odlokom naj* manjšo razsežnost, ki jo mora ime* ti gnojišče na vsako glavo odrasle živine, upoštevajoč mnenje ravna* telja Kmetijskega urada in sicer z ozirom na lego kraja, dobo paše itd. Clen 2. V trch letih po razglasit* vi prefektovega dekreta morajo na* rcditi vsi kmetje, ki imajo več kot dve glavi odrasle goveje živine ali konj (drobnica in mlada živina se ne racuna( nepropustno, zidano ali betonirano gnojišče. Člen 3. Gnojišča ni treba delati pri planinskih stajah, dalje v kra* jih, ki imajo nepropustno zemljo. Kjer se že nahaja gnoj v nepro* pustni jami, ni potreba delati jame za gnojnico (greznicc). Člen 4. Kdor bi v predpisanem času ne naredil gnojišča in grezni* ce, bo kaznovan z globo od 200 do 500 lir. Razen tega ne bo mogel prejeti nobenih državnih podpor niti posojil, dokler ne bo zadostil svoji dolžnosti. Člen 6. Kjer se nahajajo hlevi v gosto naseljcnih mestnih okrajih, bodo preskrbele občine s posebni* mi pravilniki za najbolj gospodar* no umestitev in ohranitev gnoja. Člen 7. Prestopke proti odloku o obvezni ureditvi gnojišč bo ugotav* ljalo potom zapisnika osobje kme* tijskih uradov, dalje okr. živino* zdravniki in občinski sluge. Osem desetin kazni pripade državi, dve pa tistemu, ki ugotovi prestopek. Člen 8. Zavodi, ki dajejo agrarni kredit, so poobiašeeni dovoljevati posojila za izvrševanjc tcga odloka in sicer z 10*lctno amortizacijo v obrokih. Opomba: »Istituto di Credito« pri goriškem »Montu« je že poo* blaščen sprejemati prošnje za kre* dite v svrho naprave nepropustnih gnojišč. Podrobnosti najdejo čita* telji v julijski številki »Gospodar* skega lista«. Pouk v cepljenju. V sredo 20. julija se bo vršil v deželni drevesnici na Tržaški cesti praktični pouk v cepljenju sadnih dreves in trt. Kmetovalci lahko tu* di sami poskušajo. Obrezovalni nož naj prinesejo s seboj. Javno obrezovanje breskev. V nedeljo 17. julija bo sadjerej* ski oddelek potovalne kmetijske so* le v Gorici priredil javni pouk v obrezovanju breskev. Obrezovalo se bo na zemljišču g. Štekarja št. 125, v Števerjanu, na Valerišeu. Pouka se lahko vsakdo vdeleži. Ob* enem se bo lahko prepričal o iz* vrstnem uspehu lansko leto vsaje* nih drevesc. Tržne cene dne 14. julija 1927. Cesnik kg L 0.90—1.20; sveže ze* lje L 0.80—1; repa L 0.80—1; köre* nje L 0.80—1; eebula L 0.80—1; pe* sa L 0.40*0.60; navaden fižol L 1.80; fižol koks L 2.40; salata L 0.40 do 0.60; jajeniki (melanzane) L 1.80 do 2; krompir L 0.60—0.70; paradižni* ki L 0.801.10; svcži grah L 1.60 do 1.80; peteršilj L 0.80—0.90; radič L 0.80—2.50; špinača L 0.80-1; fi* žol v stroeju L 1—1.40; vrzote L 0.80 do 0.90; bučice L 0.40—0.60; fige L 0.80—1.90; smukvicc L 5—6; li* moni kos L 0.15—0.20; jabolka kg L 1.20—1.40; hruškc L 1.10—2.10; breskve L 2.60—5.20; slive L 0.80 do 1.80; sveže maslo L 15—16; pres* no maslo L 18—20; mleko liter L 1 do 1.20; trčan med L 10; sladka sme* tana L 12; jajca L 0.50—0.55. Kaj je novega na deželi? Vogersko. V zadnji številki »Gor. Straže« smo poročali o vrtni veselici, kate* ro priredi tukajšnje prosvetno društvo »Pomlad«. Pomotoma smo pa pozabili povedati, da se bo vršila veselica v nedeljo dne 17. t. m. ob 4. uri popoldne. Na vsporedu je po* leg zelo šaljive burke v treh de* janjih: »Davek na samee«, več pev* skih took, ki jih bodo izvajali razni pevski zbori. »Jutro« in »Vetrček po zraku gre«, poje mešani zbor iz Vogrskega. »Ban Lucipeter«, poje moški zbor iz Šempasa. »Kresovale tri devojke«, poje mešani zbor iz St. Petra. »Razbita čaša«, poje moški zbor iz Dornberga. Med od* mori svira tamburaški oddelek iz Šempasa. Pridite v nedeljo na pri* jazno Vogersko, kjer boste preži* veli par veselih uric! Levpa. Travo smo pokosili in potem je prišel čas žetve, ki je bila pa žalost* na. V soboto 25. m. m. je divjala pri nas huda nevihta s točo debelo ko drobni orehi. Začela je okrog pol šestih in je trajala približno pol ure. Turšica, krompir, ki je bil ravno v lepem evetju, sadjc, vinska trta, vse je ležalo razkleščeno in uniče* no. Zlasti Seniški breg trpi obilo škode na svojih pridelkih. Ubogi kmet se trudi vse leto: seje, oko* pava v potu svojega obraza na pe* kočem solncu, da skromno prcživi svojo družino, pa pride nepričako* vano Siba božja — toča, ki v pol uri uniči trud celega leta. Nadeja* mo se, da nam bo vlada priskočila na pomoč in nam vsaj davke pri* merno znižala. Če ne, se nam obeta zelo črna bodočnost. Pa drugič še kaj! Vipava. Naše »Gasilno društvo« obhaja letos 45 letnico svojega obstanka, katero hoče 14. avgusta slovesno praznovati. To spominsko slavje bo združcno z razvitjem društvene za* stave in cvetličnim dnevom v korist društva. Spored slavja bo sledeči: Ob 5. uri zjutraj budnica po trgu. Od 8. do 9. ure sprejem došlih ga* silnih društev. Ob 9%. blagoslovlje* nje društvene zastave in nato ob 10. uri sv. maša v farni cerkvi. Po sv. maši nastop na glavnem trgu. Ob 11 Ms skupno posvetovanje gasilnih društev v Gas. domu. Ob 12. ko* silo. Ob 2 uri vaja Gas. društva, potem prosta zabava. Proti večeru ob 7V-2, alarm: gašenje stavbe v og* nju na vojaškem vežbališču. Ga* silno društvo vabi vsa bratska društva, naj se udeležijo te slavno* sti, ker sc bo nudila lepa zabava v ladni doiini in na lepem solnčnatem vrtu Pod skal'co. (Priobčujcmo zgornje sporočilo, ker visoko ccni* mo požrtvovalno in človekoljubno delo naših Gasilnih di-uštev. Zakaj pa morajo ravno Gasilna društva, v katerih so navadno zbrani naši naj* boljši možje in fantje, kronati in zaključiti svojc prireditve z bedas* tim plesom, tega ne moremo razu* meti. Kakor smo vedno radevolje na razpolago, če je treba pomagati naši prekoristni in v resnici tudi potrebni gasilski organizaciji, tako ne moremo molčati, ako vidimo, da ta organizacija proti vsem po* novnim in odloenim svarilom naše celokupne javnosti mami naše ljud* stvo s prirejanjem kvarljivih ple* sov. Povsod in za vse, brez ozira na stranko in narodnost, mora veljati načelo: ples zavaja k zapravljanju in moralno škoduje našemu ljud* stvu, zato se moramo proti tej raz* vadi brezobzirno boriti. Naš boj mora veljati vsem plesom brez raz* like, tudi vsem »kulturnim«, »do* moljubnim« in »dobrodelnim« pie* som. Zlo je zlo, pod kakšno krinko prihaja, je vseeno! Opomba ured* ništva.) Idrija pri Bači. (lzjava.) Ker naju gotove osebe napadajo na prav grd način radi dopisa v »G. S.« z dne 6. t. m., ki je pa resničen po svoji vsebini, izjav* ljava tem potom, da mi dva nisva pisala dotičnega dopisa in tudi pro* siva cenj. uredništvo, naj nama. blagovoli to potrditi. (Potrjujemo. Uredništvo.) K najini izjavi dostavljava še to: Dotičnim puncam, ki so javno vpile nad nama, da je nama žal, ker ni* mava koles, da bi se še midva vozila v času »popoldanskega blagoslova«, tcr da sva midva pisala dotični do* pis, svetujeva, naj vzamejo v roke knjigo o lepem vedenju ter se naj prepričajo, da je to neolikano, ako tega še ne vedo. Bolje bo, če čitajo to knjigo kot pa da se z moškim dvokolesom vozijo po vasi celo božjo nedeljo. Tudi drugim dostojnejšhn ose* bam priporočava, da naj se preje prepričajo, kdo je pisal, oziroma ali je pisala dotična oseba, katcro dolže. Maver Venko, Kačer Luka. Idrija. V sredo 13. t. m. nas je zapustil g. Ivan Pogačnik, ki je v našem me* stu 26 let vestno in točno opravljal službo organista. Pred par leti je bil upokojen, a ker jc rudnik službo organista vkinil, je še do zadnjega delal na koru in pri zboru kakor prej. Na dan sv. Ahacija se je ves cerkveni zbor ž njim fotografiral, da je vzel s seboj sliko svojih 52 pevskih moči. V sredo mu je še ves zbor ob šestih pel in on je zbral svoje naj* lepše pesmi, da se je v cerkvi po* slovil od njega. Hudo je bilo slovo. Marsikatero oko je zarosilo, ko je seglo v roko osebi, s katero smo delali dolgih 26 let, tolikrat pri skušnji, tolikrat pri nastopu. Zeli* mo g. Pogačniku v rojstnem kraju zdravja do skrajnc mere človeške starosti in počitka, saj on do sedaj ni poznal počitka. Telesno smo si* ccr ločeni, a dusevna vez nas bo vezala, dokler smo na tem svetu. Shran 4. »GORISKA STRATA« Dornberg. Če mi fantjc po vročih poletnih dnevih zapojcmo v svojcm mla* dostnem veselju ob mesečinem svi= tu na vasi našo popcvko »Luna sije, kladvo bije«, nas mora pošten in nepokvarjen človck, naj si bo kate* rekoli narodnosti, z užitkom poslu* šati. Saj se tako lepo sklada lepa pesem, mclodija, lunin svit in po vročcm poletnem dnevu večerni hlad, ki objemlje človeka s pravo ljubeznijo. Povsem drugega nines nja pa je bil v nedeljo domač fant (če ga smemo imenovati s tern cast* nim imenom) Šinigoj Andrej, 23 let star, brezposeln kovač. Nasilno je zahteval od gruče fantov v laškem jezLku. da morajo pcti italijansko in ne slovensko. Skliceval se je, da on ukaže, ker da je fašist. Njego? vemu razgrajanju in vpitju je mo* ral napraviti konec šele občinski redar, proti kateremu se je Šinigoj tudi grdo obnašal. Kdo je Šinigoj? Po sprejemu k vojakom se je radi boljše vojaške place javil v Tripos lis. Ko je prišel nekoč na dopust, je ubežal, da se izogne vojaščini, čez mejo. Zato so ga smatrala oblastva za dezerterja in ga iskala. Jugoslovanska oblastva so ga kot tujca brez izkazil oddala spet ita* lijanskim oblastvom. Zopet je ro* mal v Tripolis, a sedaj k posebnc* mu bataljonu Gaeta, ki se smatra za nekako kazensko postojanko za hujše prestopke vojakov. Njcgovo moralno spričevalo je pod ničlo — domačini se ga ogibljemo. Vsa cast fantje, da se nismo spustili v proti= dejanja in samo mirno prenesli \z> zivanje. Fant. Rihemberk. Dne 31. t. m. priredi naše pro* svetno društvo pevski koncert v Biljah v dvorani g. Soller ja. Toliko v znanje bratskim drustvom in lju* biteljem glasbe. Vse drugo bo pra* vočasno javljeno. ŽhjljBnjB Štefana Rodiča. (Konec.) V Londonu mi je bil dodan za ves čas mojega bivanja tamkaj neki nenavaden čuvaj po imenu Mason. Dodan mi je bil, tako je bilo re* čeno, v mojo osebno varnost kot poseben zaupnik državne policije, ki je bila uvedena za časa vojne, a so jo radi boljševiške nevarnosti obdržali še naprej. Ta Mason mi je bil dodeljen, kakor sem izvedel malo pred svojim odhodom, delo* ma radi moje osebne varnosti, de* loma pa radi kontrole vsega mojega dela. On me je spremljal vsepovsod in je dal na svojem stroju natipkati vsa moja predavanja in vso mojo korespondenco, v kolikor ni bila hrvatska. V preiskovalnem zaporu sem pozneje zvedel, da je bil ravno ta Mason tudi zaupnik bcograjske vlade, seveda za dobcr denar, in da je bil on tudi vodja nckega zaseb* nega detektivskega urada, po kate* rem je nadzoroval vsak moj korak in vsako mojo kretnjo v Londonu. Ko sem zaprosil pri jugoslovan* skem poslaništvu za potno dovolje* nje za povratek, je bila moja pros* nja odbita, in sicer pod pretvezo, da se ne more z gotovostjo ugoto* viti moja istovetnost. Nato sem s pomočjo svojh prijateljev dobil potni list »Lige narodov« in vse po« trebne vizume ter sem ravno na božič 1923. dospel na Dunaj. Na Dunaj sem šel zato, da sem bil bližje domovini in da sem lahko uspešnejše deloval na osnovanju opozicijonalnega bloka. Da bi do* segel uspeh, sem določil, da naj gredo hrvatski poslanci v Beograd in tarn store vse potrebne korake, da se ustvari ustavna parlamentar* na večina za pozitivno delo v skup* ščini. Ko je bilo to ravno priprav* ljeno, je bila dne 26. maja 1924. skupščina odgodcna z naznanilom, da se zopet sestane 20. okt. Ker je bilo tedaj pred menoj 5 mesecev državnozborskih počitnic in ker sem že takrat računal z nezakoni* tostjo in nasiljem tedanje Pašičeve vlade, sem se odločil, da se odzo* vem ponovnim vabilom predsed* ništva mednarodne kmečke zveze v Moskvi in zunanjega ministra sovjetske Rusije Čičerina. Kakor so se glasila vabila, so moj prihod zato željno pričakovali, ker so ho* teli konečno vendar zvedeti, kak* šni so v resnici hrvatski in jugoslo* vanski odnošaji, in ker so mi želeli pokazati, kakšna je moskovska mednarodna zvcza, v katero naj bi stopila tudi Hrvatska republikan* ska seljačka stranka. Iz Dunaja sem odšel 29. maja. V Moskvo sem prispel 2. junija in sem ostal tarn do 1. avgusta 1923. Ves čas mojega bivanja v Moskvi nisem | prišel ne zasebno in ne javno a no* benim komunističnim zastopnikom v stike in nisem obiskal nobene ko* munistične organizacije, čeprav jih je zlasti v Moskvi in njeni okolici vse polno. Vse moje občevanje se je omejilo izključno na zunanje mi* nistrstvo in na predsedništvo Med* narodne kmečke zveze. Zunanje ministrstvo je odredilo, da me je vsak dan posetil in spremljal ka* morkoli sem hotel predstojnik od* delka za balkanske države Sando* mirski. V teh dveh mesecih sem imel tri razgovore z zunanjim mi* nistrom Čičerinom, deset razgovo* rov z ostalimi člani zunanjepolitič* nega zbora, med tcmi z Rakovskim, in sem bil povabljen na skupna obe* da, katera je priredil Čičerin ob mojem prihocu? in ob slovesu. Na povratku iz Moskve se nisem nič ustavil na Dunaju, temveč sem potoval naravnost na Hrvatsko. V Zagreb sem prispel, kakor sem že rekel, dne 12. avgusta 1924. Kaj se je pozneje z menoj godilo, je še vsem v živem spominu, zato kon* cam. Pozdravi izza morja. Izseljenci iz Kanalskega pošiljajo pozdrave iz Argentinije staršem, ženam, bratom, sestram, fantom, dekletom in vscm primorskim Slo* vencem. — Zelinšček Andrej, Za* potok; Velušček Jožef, Veliščck Ivan; Velišček Alojzij, Velendol; Bcrnik Anton, Ukanje; Vclišček Franc, Bajti; Šorli Ivan, Zarako* vcc; Bernik Jožef, Ukanje. Oj ta vojaški boben! Pozdravi iz Bolonje. Podpisani slovenski fantje, ki slu* žimo pri 3. poljskem topniškem pol* ku v Bolonji, pošiljamo najiskrc* nejšc pozdravc svojim dragim star* šem, bratom, sestram in vsem slo* venskim fantom in dekletom, ki so nas tako hitro pozabila. — Vogrič Florijan, Otalcž; Marcola Alojzij, Škole Jožef, Brie Anton iz Breginja; Rutar Andrej, Kavčič Franc, Lju* binj; Dolgan Ivan, Stara sušica; Elsboger Rudolf, Žabnice; Erat Ludvik, Ukve na Koroškem; Fikfak Feliks, Nozna; Colia Jožef, Cero* vo; Goriup Josip, Lokovec; Gee Emil, Vreme; Šušl Ivan, Košann (Dolcnja); Zavrtanik Andrej, Sol* kan; Tripar Josip, Rakctovec; Stres Alojzij Kobarid; Plcsničar Zorislav, Sedovec; Klobuear Anton, Dolje; Smotlar Alojzij, Mačkovljc; Selo* vin Albin, Razdrto; Vižintin Aloj* zij, Štandrcž; Sivec Alojzij, Svino pri Kobaridu; Pavšin Peter, Robe* dišče; Čebokli, Stanovišče. Listnica Kraečke=delavske zveze in Političnega drušiva »Edinosti« v Gorici. 1. Jelerčič Kristina, Pol je štv. 5 — Vrobče: Vaša pokojninska proš* nja je v preglcdii; manjkajo pa še vedno dokumenti, ki jih je komisi* ja že večkrat zahtcvala od župan* stva. Podrezajte pri županstvu, da odpošljc čimprej zahtevane doku* mente na naslednji naslov: AI Mi* nistero dclle Finanze, Direzione ge* nerale Pensioni di guerra — Palazzo Braschi — Ufficio Terre Redente. 2. Čufer Josip, Šentviška gora — Stopnik št. 10: S kr. odlokom od 22. 12. 1926. št. 54228 Vam je bila priznana pokojnina lir 729 na leto od 1.9. 1925. Zakladno nadzorništ* vo v Vidmu je tudi že dobilo nalog, da Vam izplača pokojnino. 3. Fabčič lvana, Slap pri Vipavi št. 11: Upati je, da bo Vaša prošnja v kratkem rešena; o uspehu dobite sami obvcstilo. 4. Fabjan Karolina, Rihemberg * Brje št. 112: Vam je bila priznana pokojnina lir 729 na leto od 1. 8. 1926. dalje z min. odlokom štev. 58670 z dne 24. 4. 1926. Zakladno nadzorništvo v Vidmu je tudi že dobilo nalog, da Vam pokojnino iz* plača. 5. Kenda M., Selo*Volče stev. 16: Vam je bila priznana pokojnina lir 729 na leto z min. odlokom od 11. marca 1927. št. 57287; pokojnina Vam je bila priznana od 1. 7. 1923. dalje. Zakladno nadzorništvo v Vidmu je dobilo tudi že nalog, da Vam izplača pokojnino. 6. P. G., Gorica P. D. 9: Zglasite se ob priliki v tajništvu. 7. Vrtovec Fr., Velike Žablje St. 18: Zglasite se ob priliki v tajništ* vu, ko imate tudi drugo opravilo v Gorici. 8. Puc AI., Podkraj št. 4: Ko imate drugo opravilo v Gorici, zglasite se radi Vaše pokojninske prošnje tudi v tajništvu. 9. Spacapan /., Renče št. 350: Zglasite se ob priliki v tajništvu. 10. Jericjo Anton, Podsabotin št. 356: Ob priliki zglasite se v taj* ništvu. 11. A. M., Prosek: Zglasite se čimprej v tajništvu v zadevi po* kojnine sirot T. J. 12. Klemšc 1., Dol. Branica št. 18: Zakladno nadzorništvo v Vidmu je dobilo dne 24. maja 1927. nalog, da izplača pokojnino tudi za Kiemseta Vladimirja. Tajništvo. Darovi. Za Slovensko sirotišče: Neime* novani dobrotnik 100 L; preplačila za Gospoda Luko 18 L. — Srčna hvala. Za »Alojzijevišče«: P. n. g. Aloj* zij Simsič 15 L. — Srčna hvala! ZAHVALA. Podpisani izreka iskreno zahvalo zavarovalnici za govejo živino »Eu* ganea« s sedežem v Padovi in nje* nemu zastopniku gosp. Alojziju Monticone za točno izplačilo neo* zdravljivega vola in lani ponesre* čene krave. Dol. Cerovo, 13. VII. 1927. Ivan Klanjšček. posestnik. Na prodaj je obšima hiša z dvo* riščem v via S. Andrea št. 20 v Go* rici. Pojasnila daje lastnik Anton Blažič, Riva Castello št. 12. VABILO k REDNEMU OBČNEMU ZBORU Kmetijskega društva v Šempetru pri Gorici, r. z. z o. z., ki se bo vršil dne 5. avgusta 1927 ob 7. uri zvečer s slcdecim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje rač. zaklj. za 1. 1926. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Načelstvo. Popolne sobne oprave za gostil* ne prodam. Obrnite se v ulico Se* minario St. 5/1., Gorica. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem odprl svojo lastno delavni* co. Najtopleje se priporočm! SUPAN KAROL, urar v Tolminu. Lloyd Sabatiäo* Prihodnje vožnjc: v Severno A.meriko: »Conte Biancamano« 19. 7. 1927. »Conte Rosso« 5. 8. 1927. Iz Genove v Njujork v 9. dneb; v Južno Ameriko: »Principessa Maria« 10. 8. 1927. »Conte Verde« 25. 8. 1927. Iz Genove v Buenos Ayres v 13V2 dneh. v Avstralijo: »Regina d' Italia« 11. 8. 1927. infermacije dajt; in sprejera« prednardčila na vozne Hstke zss stopnik F. Rosich, Gorica, Via Contavalle St. 4 POZOR! Velika zaloga mrtvaških potreb* ščin 20% cencje kot povsod dru* god. J. Saksida, trgovec z mrtv. predmcti, Dornberg st. 3. Zdravnik za zobe in usta Dr. LOJZ ERAI6HER sprejema v GORiCI Piazza della Vittoria štev. 20 ACOllA DELL ALABARDr. proii ixpadaKJu las. Vsebuje kinin in je vsled tega po" sebno priporočljiva proti prehlavl.« in za ojacenje korenin. StekieoJc^ po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca* stellanovich, lastnik F. BoIlwMot Trst, Via Giuliani 42. - - V Goricl Via Carducf. 9 r>n Fiegci. PODRIf ZNICA Ljubljanste fereditne benhe v Borici Corso Verdi „Trgov§k! Dom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka D'in! 50,(K)0.000 CEIlfPBiS LjUDLISiiH Din. lo'oCO.OOO PodruJnice in egencije: Brcžice, Celje, Črnon:elj, Gorica, Kranj, Logalec, Maribor, Mctkovič, Kovi Sad, Novomesto, Ptuj, Prevalie, Rakek, Sarajevo, I r Slovcnjgradcc, Split, Trst. Se2cnfka e\npo7?ft:ra: Roga^ka Slatina. Vloge na knjižice po 4 l/2 %. Vloge w tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejSe obrestne mere). Nakup valui. čekov, deyiz in obligacrj vojne od^kod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.