Štv. 15.
Y Mariboru 10. aprila 1873.
Tečaj VIL
SLOVENSKI
GOSPODAR.
List ljudstvu v poduk. Izhaja vsak četrtek.
List vel j ji s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr. za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništvu. — Usta-nornikl in deležniki tiskovn. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Velika noč.
Ko pride denešnji list večini naših bralcev v roke, se je že zvonov mili glas veliko saboto zaslišal ter so zapeli v cerkvi „Aleluja", ki prešine celó posebnim, rajskim veseljem srce in dušo vernemu kristijanu. Čudežna prikazen zares je sv. kat. cerkev v svojkih svetkih! Kdorkoli še iskrico krščanstva v svojem srcu ima, čuti v sebi nekaki odmev nebeških skrivnosti, ktere slavi sv. cerkev po svojih lepih svetkih. Se celó njega, kteremu je duh neverstva denešnjih dni nekako mrzenje do sv. cerkve v srce zasadil, še njega se polasti nehoté velikonočno veselje ter postane v njegovi, sicer mrzli duši nekako svečano, mirno in blago. Vse to prav jasno kaže, da veje v sveti cerkvi duh Božji, kteremu se človeški duh, ako še ni popolnem zatopljen v greh in zmote, upirati ne more.
Tudi priroda je nekako v soglasji s sv. cerkvijo in človeškim srcem. Kakor je o trpljenji in smrti Božjega Rešenika otemnela bila in v strašnih potresih tarnjala, tako je tudi v postnem času pusta in kakor nečutljiva. Ko pa velikonočno zvonenje veseli „Aleluja" v hribe in doline, v mesta in vasi odnese, skuša tudi priroda svoje soglasje s človekom pokazati ter se za velikonočne praznike s prvim cvetjem in opresnim zelenjem nakinča, da slavi s človekom vred spomin ustajenja, po kterem tudi ona — zadeta kletstvom zarad greha — vzdihuje.
Tako vnema ljnba velika noč veseljem in upanjem človeka in vso prirodo, vnema pa tudi sv. kat. cerkev samo. Za tihim postnim časom in velikim tjednom, posvečenim spominu trpljenja in smrti Kristove, slavi sv. cerkev preveseli spomin ustajenja, zmage Zveličarja nad smrtjo in peklom. — Tako se tudi v življenji sv. cerkve vrsti žalost z veseljem, boj sé zmago, trpljenje s tolažbo, smrt
Posamezne liste prodava knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Kokopisl se ne vračajo, neplačani listi ne sprejemajo.— Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek 30 kr.
z novim življenjem. Naj se njeni sovražniki začasno veselijo ter kat. cerkev psujejo in zasmehujejo ; naj si liberalne vlade domišljujejo, da so sč svojimi „postavami" in policijskimi „ukazi" kat. cerkvi jamo izkopale in se že lehko den pogreba napove; naj zbegani vladarji kat. cerkev v za-smehovalni plašč zagrinjajo in liberalni drhali v zasramovanje prepuščajo; naj napuhnjeni „učenjaki" cerkev Božjo pred svoj sodnji stol kličejo ter jo dolžijo, da so njeni nauki umnemu napredku nasprotni; naj se liberalni katoličani družijo z ži-dovi, framasoni , luterani, jožefinskimi tihotapci ter pod krinko spoštovanja „postave" in potuhnjeno kazaje na cesarja proti kat. cerkvi in svobodi njenih služabnikov hujskajo, slaboumnim in površno podučenim vero in spoštovanje do sv. kat. cerkve jemljejo: — vse to ne bode vzelo ali ustavilo katoliški cerkvi vesele velikonočne nedelje njene zmage in njenega ustajenja, ko bode namreč za njene sovražnike nastopil postni čas in tihi tj eden!
A nastopil bo gotovo in — kakor se kaže — skoro. Boj zoper krščanstvo in kat. cerkev se je vselej končal s tem, da so popačene in razbrzdane drhali se vzdignole proti onim, kteri so jim vero, zadovoljnost, poštenje in mirno vest pokopali. Prekucija zoper kat. cerkev je slednjič še vsikdar požrla prekucneže same. — Ker ima den denešnji vsak capin več pravice kakor kat. cerkev, ktera se dan na dan v sto in sto hudobnih novinah, knjižurah, podobah, glediščinih igrah, v zbornih nagovorih itd. brez vse kazni zasra-movati sme, se širi enako grozni povodnji never-stvo, spačenost in črt zoper vsako, bodisi cerkveno ali posvetno oblast. Neštevilne množice obertnikov in delalcev, kterim lakomnost ne privošči več nedelj in praznikov, pač pa vsakovrstno razuzdanost, se po vsem svetu pripravljajo na silno prekucijo, po kterej bi se lastinske pra-
vice prekrižale vsem, ki imajo kaj premoženja. Že zdaj najdeš tisoč in tisoč pridnih in poštenih obertnikov, ki ne morejo več shajati, ker so de-lalci gospodje, mojstri in obertniki pa njih sluge. — Po liberalnem hujskanji rase strašanško moč „internacijonale", ki bode s krvavo šibo tepla liberalno Evropo in v splošnem polomu dopričala vladam in narodom, da brez krščanstva države obstati ne morejo!
Tudi v svoji ožji slovenski domovini nahajamo mnogo znaminj bližajočih se hudih časov. Vse toži nad hudobo in razbrzdanostjo mladeži, nad nezvestobo in prevzetnostjo družine; sodnije nemajo dosti pesti in dežela ne zmore več stroškov, poloviti in pozapreti konči najdrznejše hudo-delnike. Liberalni postavodajalci so pa šole dotle doterali, da v premnogih krajih, posebno pa v mestih, kateketi pri mladih rabeljnih obstati več ne morejo, o krščanski vzreji pa ni ne duha ne sluha. Iz take mladeži brez vere, brez strahu, brez pokorščine navstane v malih letih zarod, ki bode krog in krog vse okužil, hodobnim pa služil za orodje njih prekucijskih namenov.
Oso da, ktero je brezbožni liberalizem kat. cerkvi pripravil, bo zadela njega in vse one, kteri so njemu pomagali, da se je človeštvo zneverilo Bogu in Zveličarju sveta in — poživinilo. Socijalna prekucija bode veliki petek za liberalno Evropo, pa tudi zgodnj a danica vesele velike noči za sv. kat. cerkev po mnogem trpljenji, ki jo zdaj stiska. To upanje jej vzbuja vsakoletna velika noč; kajti življenje njenega začetnika, Božjega Sinu in Rešenika sveta, je tudi njeno življenje. Iz trpljenja, muk in smrti pelje pot tudi njo k ustajenju in veselju, sovražnike njene pa v osramotenje in propad!
0 prenaredbi srenjskih zadev.
V.
Ozrimo se nazaj v pretekle čase in poglejmo, kako da je bilo vse uravnano, da zamoremo prejšnje naprave primeriti sedanjim in tako presoditi, ali smo napredovali, ali pa rakovo pot šli? Do leta 1850 sov okrajne polit, gosposke, kterih je bilo po Stajarskem blizo 220, k r a j n o policijo zvrševale. Okraji niso bili preobširni; le dva sta štela 13.000 duš, peteri vsak po 10.000; petintrideset jih je imelo med 6000—8000 duš, drugi pa po 2000—4000 in še manj.
Poleg svojih drugih poslov so zvrševale okrajne gosposke policijo tako rekoč igraje, brez posebnih stroškov, a vendar izdatno. S pomočjo gosposke in po njenem navodu skrbeli so župani po srenjah za javni mir, varnost in lepi red, sodelovali ali pomagali so toraj v izročenem področji pri policijski upravi. Starodavne dačne občine bile so v resnici samostalno ter so
gospodarile s svojim občinskim premoženjem — vsaka za se. Umetno zloženih občin ni bilo.
Postavljene sredi ljudstva in toraj zvedene v vseh njegovih razmerah delale so okr. gosposke lehko in krepko, in to največ zato, ker so bile blizo ter imele veljavo v očeh ljudstva. Za oskrbovanje okrajnega premoženja in okr. zavodov so bili politiškim oblastnijam v pomoč okrajni zas top i, obstoječi iz srenjskih županov, župnikov in okr. gosposčin ; sklepe tega zastopa je pa službeno zviševal okrajni načelnik ali glavar. Okrajni zastop je sestavljal letni proračun okrajnih stroškov in dajal račun o njih, kteri se je okrožni gosposki (kresiji) v potrjenje predlagal. Za okrajni zastop sam pa ni bilo nobenih stroškov, ker ni potreboval posebnih prostorij, niti ne uradnikov za zvrševanje svojih sklepov.
Okrajne gosposke so ob enem opravljale vse sodnijske zadeve kakor tudi ves posel deneš-njega notarskega delokroga. Vrh tega so delale tndi namesto prejšnih grajšinskih gosposk (domi-nij), ter bile mirivne sodnije, pred kterimi so se morale stranke pogajati, preden so kako pravdo začele. Ljudje so tedaj večidel le z eno gosposko opraviti imeli, ki je čisto blizo bila in ob enem vse zviševala. Uradovanje bilo je ročno, celó primerno iu prav cenó na vsako stran. Večidel dobro gospodarstvo sirotinskega premoženja je marsikoga otelo večega zadolženja in pogube. Pravde iu kazenske lazprave so bile malo-kedaj in tudi zastran javne varnosti se ni bilo veliko pritoževati. Notarjev ni bilo treba in advokatov je bilo le malo. Treba ni bilo posebnih srenjskih priklad, okrajne so pa bile prav majhne iu skoro vsako leto povsod enake. Pri vsem tem so pa bile okrajne ceste veliko boljše od sedanjih.
Proti okrajnim gospóskam imeli so podlož-niki zavetja pri okrožnih oblastnijah ali kresi-jah, kamor so ljudje pogostoma prihajali, če se jim je pri okrajni gosposki le količkaj krivice godilo. Ne tajimo, da so kmetje tu in tam stiskani bili; godilo se je pa to večidel tam, kjer so bogatini grajšine kupovali ali v najem jemali teína vrat na nos obogateti hoteli. A zdaj? Zdaj kmeta odirajo drugi, ki scer nemajo grajšin, imajo pa velike kupe denarjev po eskomptnih bankah, hranilnicah, v državnih in drugih papirjih, ter si nakupujejo vinogradov in posestev, da že skoro ne vedó kam ž njimi. Kmetijstva pa propadajo od dné do dné bolj.
Ne tajimo tudi, da so iz tujega v deželo pripeljani nemški uradniki tu in tam s slovenskim ljudstvom trdosrčno ravnali • toda, kar zadeva narodne pravice, se pritožujejo tudi zdaj slovenski listi od leta do leta, da se slovenski neče uradovati, dasi imamo vse polno slovenskih advokatov, notarjev in uradnikov! Ljudstvo toraj nikakor ni na boljem, nego v obče na slabejem.
Med nekdanjo okrajno gosposko in med pod-
ložnimi (zdaj so „državljani", stvar je pa ista) bila je nekaka rodovinska ali patriarhalna razmera. Kmet je storil svojo dolžnost po najložjem potu, namreč s tem, kar je sam imel in pridelal. Če ga je pa sila pritisnola, ob času nesreče, po-žarja, slabe letine, toče ali povodnje itd., je imel pri grajšinski gosposki zavetja, ter ga ni leliko brez pomoči odpravila, v premnogih krajih je v resnici očetovsko za svoje skrbela. Kmetje bili so poprek precej premožni; le zapravljivcem se je zgodilo, da so prišli na kant in kmetijstva zgubili. — Da nam pa kdo ne očita, češ, da smo fevdalci in si želimo starih časov z vsemi krivicami nazaj, povemo prihodnjič, kar je bilo slabo in pogubno ter se itak držati ni dalo in tudi ne povrne več.
Gospodarske stvari.
O vinstvu,
ali kako se vino v kleti oskrbuje.
(Spisal Franjo Jančar.)
Kako se most pretaka ?
Nekteri imajo za pretakanje stroj ali mašino s črevom ali cevjo iz guta-perhe, ktera sega iz soda v sod. Človek, ki mašino goni, zamore v petih minutah pet veder pretočiti. Mi pa se poslužujemo medene pipe, s ktero se tudi pet veder v četrtinki ure lahko pretoči. Mošt pretakamo, ko se je debela in težka nesnaga v sodu že vsedla, kar se k večemu v 24 urah zgodi; toraj se že za 8 ali 12 ur pretakati zamore. Za pretakanje se dober in snažen sod pripravi ter se mu palec dolg in širok košček žveplja vžge; ogorek se odstrani, lijavka nastavi in v bližnji napolnjeni sod pipa dene ter začne pretakanje, ktero traja, dokler čisteji mošt iz pipe teče; ko pa že začenja bolj gosti, črno-sivi mošt z gostejo nesuago pritekati, se pipa hitro zaškrne. Ta goščava ali vsedene droži, v kterih je še dosti vina, se v drug ravno tako dobro pripravljen sod vlijejo in vse drožje v ta sod spravi, kar ga še od drugih sodov pride. Kdor kadi več ne potrebuje, zamore vse drožje v kad vlivati, slednjič pa vso čorbo v prazen sod pospraviti. Preden se ta goščava ali drožje iz soda izlije, je treba sod nekoliko zga-noti, da se drožje čisteje izcedi skozi piliko v škaf. Prazen sod se sedaj ne izpere, temuč koj ožveplji; potem se iz bližnjega v tega pretaka kakor v prvič. Tako se ravna do konca. Ako zadnjič kteri sod prazen ostane, ga je treba snažno izprati in dobro splahniti, potem podložiti in na piliko obrnoti, sicer se ne bi zadosti ocedil in osušil, kar je potreba, da se brez skrbi shrani.
Kako se sodi napolnjujoč
Pri pretakanji se ne smejo sodi do pilike napolniti, ker bi mošt sicer izmetaval, kadar vre,
in bi ga po takem veliko v zgubo šlo, temuč le do dva palca pod piliko se sodi napolnijo, in mošt meče pod se, kadar kipi.
S čim se pilike pokrivajo ?
Nekteri imajo posebno pripravo, bodisi leseno, prsteno ali stekleno, ki jo v pilike trdno zasadijo in tako zabranijo vinskemu duhu in moči ali alkoholu iz mošta puhteti, kadar vre. Navadno pa se poslužujemo po troje trtinih listov, ki se na pilike denejo; s tem se tudi zavarje preobilno izhlapenje, ker se listje dobro vjema s piliko. — Kamnene plošice so že manj prikladne, ker niso zadosti gladke in snažne, niti ne pokrijejo dobro pilike. Mnogo boljše tudi niso vrečice, v kterih je pesek všit, s kterimi tu in tam pilike pokrivajo. Take vrečice sicer pilike dobro pokrijejo, ali lahko, se tudi pesek v sod natrosi, in roba, iz ktere je vrečica narejena, je moštu lehko škodljiva. Ostanimo toraj pri trtinem listju, ktero gotovo zadostuje namenu.
Kako se konča prvo pretakanje ?
Ko smo ves mošt pretočili in goščavo od vseh sodov v poseben sod pospravili, ako je va-nj šlo, se vsa posoda: lijavka, škafi, žehtar, kad ali kteri prazen sod prav snažno v čisti vodi omije in izpere. Potem se na zračnem kraji razpostavi, primerno podloži in sodi na piliko obrnejo, inače bi se obcediti in dobro osušiti ne mogli. Ko je vsa posoda osušena, se spravi na gantnarje ali med sode povezne; tako ostane silno potrebna posoda vedno pri rokah.
Kaj je Še treba v kleti storiti ?
Navadno se precej blata nanosi v klet, ker o tem času več ljudi vhaja va-njo; zato se mora blato po tleh z motiko postrgati; plesnjina po stenah in gantnarjih se mora s trdo brezovo metlo podrsati, pajki in pajčeviua pomesti, sodi čedno obrisati, nepotrebni čepi pospraviti, in podloge za sode ob koncu gantnerjev zložiti, zadnjič pa duri zaklenoti in — iinetek Božjemu varstvu izročiti ter reči: „križ Božji!"
O govedarstvn.
(Poduk v ljutomerski kmetijski šoli.)
(Konec.) Unemajočih reci ne smemo dajati brejim kravam, da ne izvrž6, na primer takih pomočkov, ki vzbujajo v kravi speči nagon po plemenu, kar sem že v eni prejšnih številk „Gospodarja" omenil. Ledenega tudi ne sme taka krava nič uživati. Plodnici nevaren je tudi vsak pretres in prevelika toplotna prememba v organizmu nad in pod 30° R., to je namreč normalna živalska toplota. Tako kravo treba tudi varovati, da ne dobi napenjajoče hrane, n. pr. zelene detelje idr.
Resno je, da breje krave gre bolje pasti
nego druge, ki so za mesnico, ker tu treba hraniti tudi mlado ; vender pa preveč jih tudi nikakor ne smemo pasti, da nam zarad predebelosti ne rodé težavno. To ravnanje bi imelo tudi, posebno pri prvašnicah, več drugih slabih nasledkov. Brejim kravam tačas lehko škoduje hrana, ko se preminja suha v zeleno in na opak. Vse to bi teletu tako dolgo škodovalo, dokler vživa materno mleko. Neutrudljivo sprehajanje kravi jako koristi k ložjemu oteljevanju. Ako hočemo pomagati, da bode krava prav dobro molzla, da-jajmo jej proti koncu brejosti na dan od 3—4 lotov prevretega janeževega semena.
Da se krava lože oteli, dajaj ji malo dni pred porodom pijače namešane z rž enimi otrobi, ali pa kakega 1/i funta Glavbarjeve soli na den. Sedaj pripravi kravi toplo, mehko nastlano in suho porodišče, kjer naj tačas ni privezana, da more precej po porodu do teleta, ako bi ne bil tačas na straži umen človek, kar je najboljše. Porodišče naj je pametno ograjeno, ne pa tako, kakor premnogi delajo, da nastavijo okoli krave in teleta lestvic, v katere se tele lehko zamota in se zaduši!
Zakaj da krave izvržejo,
je zraven mnogih drugih vzrokov vsled skušnje tudi zasmrajena voda po mijlu ali žajfi, ako se namreč perilo v istem koritu ali škafu žajfa, iz kterega se krave napajajo. Treba toraj gospodarjem paziti, da so te posode snažne, ter se v njih ne pere in sploh nič kaj tacega ne umiva, kar vodo osmradi. („Zagreb, gosp. list".)
Dopisi.
Iz občine Malonedeljske, 3. apr. (G. Prni-šek in njegovo podučevanje v kmetijstvu.) Znano je čitateljem „SI. Gosp.", da ljutomerski podučitelj, g. B. Prnišek, v tukajšnem okraju po nedeljah in praznikih kot popotni učitelj v kmetijstvu podučuje. G. učitelj je pa tudi v tej stroki izvedenec, česar smo se brž prepričali, ko smo ga prvič tukaj slišali. G. Prnišeka žene čista ljubezen do našega naroda in posebej do naše lepe in narodne ljutomerske okolice, kterej je hotel blagi gospod po teoretičnem in praktičnem poduku v kmetijstvu pomagati, za kar se je do dobrega izučil. Res tedaj hvale in posnemanja vreden izgled!
Toda zaslišite, kako se mu od ene strani hvalevredni trud plačuje! V nedeljo 28. marcija imel je tukaj pri mali Nedelji v učilniškem poslopji svoj navadni kmet. poduk. Toda tukajšna farizejsko pravična, starokopitna stranka, in njej na čelu širokoustni slavohlepec, kraj. šol. svetovalec, M Topolnik, je ta den gotovo za vselej dobrohotno napravo izpodbil in uničil! T. si je
za ta den navlašč priskrbel nekterih pomagačev, kteri so mu pomagali vsako besedo g. učitelja za-udariti, tako da je g. učitelj bil prisiljen, poslušalce in učilnico zapustiti! Zastonj bile so zagovarjanja poslušalcev; nespametni T. je očitno rekel, „da šola ni za take poduke, da se z ljudstvom, ako menj zna, ležej ravna" itd. — Mož bi menda raji s svojimi prijatelji ljudstvo slepil z vražami in copri, ter stare in suhe babice, ki njemu in njegovim drugovom otroke in konje obirajo, na vislice ali v gorečo grmado obsojeval.
To je tedaj mož za tukajšni kr. šolski svet! Ž njim ne more več v sejah občevati nijeden poštenjak; sramota pa za občino, ktera nima zato sposobnejših moči!
Vam pa, g. Prnišek! v tolažbo in . zado-stenje očitno izrečemo,, da, kakor je T. pri vseh narodnih in dobro mislečih gospodarjih naše okolice prišel v zamero in zgubil ves zaup, tako imamo za Vas, preblagi gospod, najgorkejše sočutje in Vas svojega spoštovanja zagotavljamo ter Vam nazdravljamo tisočkrat: „Živeli!"
Iz Jarenine. (Dve v nebo kričeči hudobiji v enem tednu!) Dne 31. marcija ob 3. uri zjutraj je neznan človek ustrelil v vugov-skem dolu samskega mlinarja Jož. Purgaja. Kako premišljeno da je izvršil svoje hudodelstvo, se vidi iz tega, da je bil napustil vodo, in je mlinar za-slišavši šum brž pritekel vode zapirat. V tem se ukrade hudobnež v hišico in vrnivšega se mlinarja z lastno puško ustreli! Ta, čeravno smrtno ranjen, beži še vendar k bližnjemu sosedu Bračku, kjer ga dajo previditi s sv. zakramenti, ob 1/2 8 pa je umrl! — Mlinar, akoravuo pri zavesti, ni spoznal hudobneža; so pa nekteri zreli tički na sumu, in menda se posreči sodniji hudobneža izvedeti.
V četrtek 3. aprila pa je ustrelil posestnik A. F. v Gačniku v svojega zeta, s kterim je živel v vednem prepiru, in ga tako ranil, da se dvomi nad njegovim ozdravljenjem. Nesrečnež starec pri 67 letih je šel sam po zdravnika in nesel napisano dogodbo sam k sodniji! Da pa tudi tega ne more izgovarjati prenagljenost, se razvidi iz tega, ker si je, kakor slišimo, puško pred kratkim izposodil, in so ljudje poznajoči vse razmere, davno že se bali, da se kaj takega prigodi.
Žalostne prikazni, ki nam kažejo, kam da pridejo ljudje, ako liberalizem vero spodjeda, gosposke pa moči nimajo, neporedneže — v svarilni izgled — ostro kaznovati, potrebne veljave si pridobiti!
Iz gornje Radgone, 6. apr. (Pojasnilo, kolikoda ceste ponovem stroji stanejo.) Gornje radgonski okr. zastop je že 1. 1869 sklenil, da ne hcdijo več dotični srenjčani sami okr. ceste delat in popravljat, nego prevzame okr. zastop vse te stroške in izroči delo njemu, ki bo na dražbi najmanj za to terjal. Prebivalcem okraja je vzbudilo to občno nevoljo ter so se zoper to
sprli, kar je dotičnike spravilo v obtožni stan pri celjski sodniji. Vsled tega je bil okrajni zastop zopet krenol na staro pot in vpeljal posipavanje ceste po dotičnih srenjah. Toda m. decem. 1872 je to zopet popustil in se povrnol k svojemu prej-šnemu sklepu.
Srenje: Krabonoš, Kraljevci, Trbegonci, sv. Juri in Galušak so proti temu rekurirale, s svojim rekurzom pa odpravljene bile. Dokazalo se je, da bi srenje veliko ložje stalo, ko bi same cesto popravljale, ker imajo srenjskih in okrajuih pri-klad že preveč, da ne zmorejo še novih. Stroški za cesto, na ves okraj razdeljeni, znašajo 4461 gl., brez stroškov za okr. ceste I. reda in za srenjske ceste, za ktere se mora posebe trositi. Pri vseh velikih stroških so pa okrajne ceste slabe, da ne morejo bolj biti. — Možje; poslušajte moder nasvet g. dopisnika od Radgone v 13. štev. „Gospodarja", in volite ob prihodnji volitvi narodne zastopnike v okr. odbor! Ven z nemčurji, pomagali nam bodo le možje, ki imajo srce za nas!
Iz Konjic, 6. mal. travna. (Požarna straža.) V našem trgu se je ustanovila požarna straža do-brovoljcev, kakoršnih je že po mnogih mestih in večih trgih na Stajarskem. Te vrste društva, dasi imajo blag namen, se doslej Slovencem niso še nič kaj prikupila. Zakaj neki ne? Prvič zato ne, ker niso narodna. Vlani so se bili v Gradcu zbrali zastopniki takošnih društev po Stajarskem, Krajuskem, Koroškem, Hrvaškem itd. Kazali so svojo urnost v porabi gasilnega orodja, še bolj pa po ustavaški politizirali, nemškim bratom onkraj avstrijskih mej svoje sočutje odkrivali. Drugič so pa takošna društva dostikrat prav draga. Tako si je Mariborska požarna straža vlani toliko gasilne priprave omislila, da je potem plačati ni mogla.*)
Kakošna da bode naša „požarna straža", tega zdaj še Vam ne morem povedati. Le toliko vem, da tisti, ki se za to.društvo najbolj žene, ni Av-strijanec, temuč trd Nemec, dalječ dolj iz „rajha."
Drugič pa bode tudi obilno denarja stalo. Že lansko leto so poberali radovoljnih doneskov za to družbo. Starega leta večer so napravili velikansko tombolo, od katere so čiste dohodke temu društvu darovali. To bi bilo še vse prav. Pa društvu še vedno denarja pomanjkuje. Prosilo je pomoči konjiško občino kakor tudi konjiški okrajni zastop. In zvedel sem, da konjiška občina, ki se je pri šoli za kakih par tisoč gold. zadolžila — je novi požarni straži 500 gld., o-krajni zastop konjiški pa 200 gld. podpore privolil. Ne vem, alj bo to vsem po volji, ki bodo zavolj te požarne straže po 5 do 10 % več občinskih priklad plačevati morali. Pri tej priložnosti se je pa tudi prav sijajno pokazalo, kolika krivica da se kmetom po sedanjem volilnem redu
*) To se tudi od gasilcev samih zahtevati ne more, torej so mestno srenjo pomoči prosili, ktera je pa pretrde pogodbe stavljala.	Vredn.
v okrajnih zastopih godi. Kmetje so se pri zboru namenjenem podpori, na vso moč ustavljali, pa tr-žani so h o ti i, in kmetje bodo morali plačati. Pametno bi bilo to-le: Požarna straža naj se o-snuje dobrovoljnimi darovi, pa naj se niličer ne sili, da bi za njo kaj plačevati moral. Naj pa drugič „požarna straža" ne misli, da bo za-mogla Konjice požara obvarovati.*) Tako n. pr. na Ptujem vsa straža ni bila v stanu le enega samega stolpa, ki se je bil vnel, rešiti. Zgorel je in ž njim vred Filafero, ki si je zvečer ogenj zatrosil. Kaj bi pa počela pri požaru, kakoršen je bil v Joahimstalu na Češkem, kjer je te dni črez 450 hiš pogorelo ? Konjičani! Cujte sami skrbno nad ognjem ter ne puščajte svojim otrokom, da si z ognjem po trgu igrajo. Zlasti pa ne pozabite sv. Florjana in procesije, katero so Vaši predstariši temu „varhu zoper ogenj" na čast upeljali. „Ako Gospod mesta ne varuje, čuvaj zastonj bedi!" veli sv. Duh.
Za poduk in kratek čas.
Turki pri Radgoni.
(Dalje.)
Vse se je tedaj trlo ljudi v Radgoni. Delale so se urno priprave za hrambo; drug drugega je osrčeval, in ni ga bilo, ki bi zatisnil to noč oči. Bojč se v temi napada so stali z orožjem v roci na obzidju ter žalostno zrli v plamen sosednih, po Turčinu zapaljenih vesi; drugi so klečali v cerkvah in goreče molili. Tačas je imela Radgona tri cerkve, prvo sv. Ruperta na hribu pod gradom, ki je služila za farno; drugo podružnico sv. Janeza Krstnika, sedanjo veliko mestno cerkev; tretjo sv. Jakoba s samostanom oo. Avguštinov, na kterih mesto so se pozneje naselili oo. Kapucini. — V te hiše Božje je tedaj pribe-žalo bilo ljudstvo, svesto si, da čem veča je stiska človeška, tem bliže mu je Bog s svojo pomočjo. In blagi duhovni pastirji so ljudstvu pobožna srca po krepki besedi sv. nauka navdajali s tolažbo, upanjem in pogumom, kazaje mu po krasnih izgledih Gedeona, Davida in druzih, da si je človek, bodi še tako slab, gotov moči in zmage, ke-dar se vojskuje Bog za njega. — Od ure do ure raste ljudstvu srčnost; le eden glas se razlega po mestu: „Zmaga ali smrt za vero in domovino!" —
Napoči jasen den, bilo je o koncu meseca kimovca. Znotraj in zunaj mesta je bilo vse pripravljeno na vojsko, tukaj za bran, ondi za naskok. Zdaj skoči Ahmetbeg na bistrega belca, in kakor bi trenil, je slednji nevernik po koncu. Boben zabobni, in s silo morskega valovja spusti se
*) To ni tudi mogoče; večidel je velika dobrota, če se po nagli in urni pomoči požar ustavi, da dalje ne seže.	Vredn.
sovražnik proti mestu. Tisočerni vrisk: „Alah! Alah!" se razlega po nasprotnikovem taborju.
Prva obramba je Radgone krog in krog napeljana voda. Naj pred si torej Turčin prizadeva, namesto razdrtih napraviti si novih mostov do mestnih vrat; na drugih krajih napolnjujejo strugo do obzidja z drevjem in zemljo. Ta čas še niso imeli pušek in topov, služilo vojakom za orožje je najbolje: kopje, sulica, meč in lok. Kakor s točo obsipljejo urno mestjani Turčina s pušicami in kamnjem, da se zvali marsikteri v vodo. A to ga še bolj razkaČi; ne beži in ne poneha, dokler, dasi po veliki zgubi, namena ne doseže in ne pridere do zida.
Prične se zdaj iz nova strašen vojni lagoj; hipoma je nastavljenih na stotine lestvic, in kakor mravelj po mravljišču lazi že Turkov na trdnjavo, v roci sukaje oster zavihnjeni meč. Toda kolikor jih navzgor pripleza, toliko se jih preko-picne mrtvih ali ranjenih navzdol; kajti kakor na njivi po žetvi strnišča, štrli jim iznad obzidja kopja in sulic nasproti; kakor drvarjev sekire drva, sekajo meči kristjanov turške glave, in plohi enako lije iznad zidovja vrela smola in krop Turkom po bučah. Ura za uro preteka, — že leže neverniki kupoma krog in krog mesta; neprenehoma zaganjajo se nove trume va nj, toda padajo kakor muhe na tla. Ahmetbegovo in vseh družili poveljnikov spodbujanje, rotenje, kričanje — vse je zastonj. — Kakor živ zid stoje kristjani na trdnjavi. Vidi se, da krepi nadnaravna moč njih srca in roke. Marsikteremu sicer ugasne pod turškim mečem življenje, ali ko bi trenil, je že drug na njegovem mestu, in za enega krščanskega junaka jih gotovo deset do dvajset Turčinov dušo dati mora. Kjer je sila najhujša, tam je junaški načelnik Radvičan, ter z modrimi ukazi nevarnost odvrača; nja krepki glas spodbuja spehane, da nijeden hrbta ne obrne.
Za moži so stale, kakor svoje dni v stari veliki Kartagi, žene in dekleta ter brambov-cem stregle; sklenile so bile, z moževi zmagati ali pa umreti. Le en izgled jiliove srčnosti nam še zgodovinske knjige hranijo. Mestnega župana sin, izurjen vojak, stal je med prvimi brambovci, in vrlo poganjal Turka za Turkom raz zida, —■ kar mu nenadoma prebode ostra pšica iz sovražne roke vitežko srce. Viditi zaročenca svojega mrtvega, priskoči kot srna gibčna Minka, krepko slovensko deklč. Popade mrtvega zaročenca kopje in stopi na njegovo mesto. Z močno, dela vajeno rok6 maščuje smrt svojega zaročenca nad krutim nevernikom. Že jih je prebodla pet, kar jo, ne vajeno ogibati se sovražnikovim udarcem , vseka po glavi turška sablja, da se mrtva ob tla zgrudi. Tako sta bila zedinjena v smrti, ki sta se tako goreče ljubila v življenji, in v sladkih nadah čakala bližnje poroke. Še denes si pripoveduje narod o njuni srčnosti in slavi.	(Nadalje sledi.)
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Postava direktnih volitev je 2. t. m. od cesarja potrjena — to je najvažnejša novica preteklega tjedna. S to postavo nastopi celó nova ustavna doba v Avstriji. Osoda dežel in narodov avstrijskih zunaj Ogerskega izročena je zanaprej dunajskemu drž. zboru, kteremu se je, kolikor je mogoče bilo, po umetni sostavi volilnega reda zagotovila večina nemško liberalne stranke. — Odslej gre za to, da zmagamo pri direktnih volitvah in premagamo v drž. zboru nasprotnike. — Federalistična stranka po vseli deželah je tudi sklenila udeležiti se volitev v drž. zbor, po volitvah se pa posvetovati, ali in pod kacimi pogoji da gredó izvoljeni poslanci v drž. zbor.
Delegacije so 2. t. m. na Dunaji se zbrale, prišli so tudi poljski zastopniki; slovenskih in tirolskih pa ni. Za p r v o s e d n i k a avstr. delegacije izvoljen je Schmerling, za ogersko pa M a jI a t h. V svojih nagovorih sta oba eno pesem pela, namreč o splošnem miru, ki je bajé Evropi zagotovljen; Šmerling je pa še dostavil, da so se tudi „naše notranje zadeve na bolje obrnole". Da bi vse to le res bilo, kar pa žalibog nikakor ni! —
Zbornica poslancev je vendar sklenila odpraviti posilno legaliziranje; besedo še ima gosposka zbornica, ki se je prej temu ustavljala. — Dovolila seje Dalmatincem, ki so tako pridni bili, postranska železniška črta od Spljeta do Zadra, od kodar se dalje sklepa z ogersko-hrvaško glavno črto. Privolilo se je Gra-čanom in Ljubljančanom mestno posojilo, in potem se je zbornica odložila do 21. t. m.
Na Kranjskem je tu in tam se pokazala prava živinska kuga, zavlečena v deželo iz Hrvaškega. Vsled tega so meje na Kranjsko krog in krog zaprte, ter se ne sme ne vvažati ne izvažati živina in karkoli je od živine.
Češko. Dr. Jul. Gregr in nja tast Schulc, lastnika „Narod. Listov", tožena zarad neplačanih kolkov in inseratnih davščin, sta po dolgi obravnavi nekriva spoznana. Žastran Skrejšovski-ja in Ružičke je pa višja sodnija v Pragi prvo razsodbo ovrgla in Skrejšovski-ja obsodila v lŠmesečni, Ružičko pa v 13mesečni zapor. Obsojena rekurirata do najviše sodnije na Dunaji. — Dr. Belski, praški župan ob času boja s Prusi, mož obče spoštovan, in zopet za župana voljen, ni od cesarja potrjen. — V Joachimsthalu, mestu egerske okrajine, kjer so cesarski sreberni in kositerni rudniki, je bil grozovit požar, ki je med mnogimi drugimi poslopji tudi starodavno in lepo cerkev pokončal. Škode je poprek nad 1 s/2 miljon, revšina nepo-pisljiva. —
Vnenje države. Pruska vlada je vse ka-tekete na Poznanskem odstavila, ker niso ho-
teli po vladni komandi poljskim otrokom katekizma nemški razlagati.
Rim. Ruski veliki knjez Vladimir je obiskal papeža, ko so ravno nekoliko bolehni bili, ter jih zagotovil srčnega sočutja ruskega cesarja. — Se bolj pomenljivo je pa to, kar poveda liberalen ital. list, da namreč ruska cesarica na potu v Neapel v Rimu še iz voza na železnici stopila ni, češ, da jej mizi obiskati kraljevo ro-dovino, ki biva v papeževi palači; ko ne bo tam več kralj, rodovine, se poda k sv. Očetu, kterega visoko čisla in kot svetca spoštuje. — Če je le nekaj tega res, so dobili kraljevi pre-kucneži debelo pod nos.
Razne stvari.
(Železnica Knittelfeld-ZapreŠiČ), t. jh glavna črta iz Knittelfelda na gornjem Štajarskem skoz labodsko dolino v spodnji Dravberg, skoz Slov. Gradec v Konjice do štajarsko-hrvaške meje tje do Zaprešiča na Hrvaškem, je v odboru zbornice poslancev sprejeta. Postranska črta, zahtevana od staj. dež. zbora in mnogo srenj, namreč po skal s ki in savinski dolini v Celje, Šmarje in ob Sotli v Brežice je po odborovem sklepu — na klin obešena, dasi je vladin predlog tudi to črto priporočal. V odboru sta 2 štaj. poslanca, Brandstetter in Lipp, ki sta mecljala z večino, češ, da se mora potreba postranske črte še le potem pokazati, ko bo glavna črta dodelana. Se ve da: toliko železnic na enkrat po slovenskej zemlji razpeljati, to se našim nemčurjem na Dunaji gnjusi.
(Tržaški dež. odbor) je za letos prepovedal vse procesije po mestnih ulicah, češ, da se dru-goverci nad kat. procesijami spodtikajo in se ob-čenje po ulicah zavira ! Liberalci tedaj začenjajo Bogu samemu pot zapirati.
(Ministerski prvosednik srbski) general Blaz-novac, je umrl.
(Grozna smrt.) V tako imenovanem „hrvaškem mlinu" blizo Celja je zidarjem stregla 171etna pridna deklica Mica Kuglerjeva od sv. Martina v Rožni dolini. 2. t. m. pride reva preblizo mlinskemu kolesu, ki jo popade in v trenutku zdrobi, da so telesni kosci po vodi plavali.
(Postava o preskrbljevanji ubozih), kakor jo je štaj. dež. zbor sklenil, je dobila ces. potrjenje.
(Zakrament sv. firme) se bo m. maja t. 1. v Gornjegraški dekan i j i po naslednih farah delil: 16. v Solčavi; 17. v Lučah; 18. na Ljubnem; 19. pri Sv. Frančišku; 20. v Rečici; 21. v Mozirji; 22. v Gornjemgradu in 23. pri Novi Štifti. — Razpisane so fare: Poličane do 12., Št. Martin v Rožni dolini, Ljubno in Središče do 23. tega meseca.
(Židovi na Štajarskem) Leta 1850 šteli so se po vsem Št. le 3 židovi; 1. 1869 je njih šte-
vilo že poskočilo na 734; a sedaj jih je že gotovo najmanje 1000. Huda kuga za deželo!
(Kat. pol. društvo v Velenji) ima velikonočni ponedeljek ob 4. uri popoldne občni shod, h kte-remu vse društvenike in prijatelje vljudno vabi
Odbor.
(Pol. nar. gospodar, društvo) pri sv. Lovrencu v si. goricah bo 14. t. m. zborovalo v Užnar-jevem hramu g. Ignacija Goloba; — na zadnje tombola.
(Kat. polit, društvo na Globokem) pri Brežicah obhaja velikonočni ponedeljek ob 4. uri popoldne v dr. Razlagovi hiši svojo drugo obletnico, h kateri se vsi udje prav vljudno vabijo. Odbor.
3r* o s 1 a n o. *)
„Slov. Gospodar" in tiskovno društvo.
Obteklo je 2. društveno leto in sklicala se bode skoro glavna skupščina, ki bode o „Gospodarju" kakor tudi o premembi nekterih pravil sklepala. Naj mi bo toraj dovoljeno, svoje misli in predloge o tem razglasiti, da sprožim razgovor in da bode glavna skupščina na stvar pripravljena.
Bolj kot kedaj popred je sedaj slov. domoljubom dolžnost misliti na to, kako da si krepko branijo narodnost, kterej od vseh strani nevarnosti prêté. Treba mi ni dokazovati, da je narodno časopisje poglavitno sredstvo, po kterem se narodna stranka uravnava, krepi in vodi.
Da „Gospodar" v tem oziru za katoliško-narodno stranko svojo nalogo zvršuje, je po m o-jih mislih pred vsem potreba, daje ceneji. To pa le biti zamore, ako se reši stroškov za kolek ali štempelj, kar je le mogoče, če — namesto vsak tjeden — samo trikrat na mesec i z h a j a.
V tem slučaji bi se „Gospodar" pri 1000 naročnikih z nekoliko podporo od tiskovnega društva, pri 2000 naročnikih pa tudi brez društvene podpore zamogel za 2 gld., pri še obilnišem številu naročnikov pa tudi pod toj ceno izdavati.
Kakor se mi od ene strani važno dozdeva, da ostane tiskovno društvo lastnik „Gospodarja", tako se mi od druge strani gledé na sedanje razmere skoro neobhodno potrebno dozdeva, da se uredništvo izroči posvetnemu, in sicer samo-stalnemu človeku, in da list v Gradcu izhaja. Razloge hočem pri drugi priliki pojasniti. — Iz tega menda nihčer sklepal ne bo, da ne čislam po vrednosti velikih zaslug, požrtovanja in vrlih sposobnosti sedanjega uredništva, ki je med najte-žavnišimi razmerami nepričakovani uspeh doseglo. Svoje predloge stavljam edino le zato, ker poznam popolnoma razmere, ki niso pri uredništvu
*) Od našega poslanca g. Hermana. Razglašamo ta brez vsake opazke, ter prepuščamo vsakemu prosto sodbo, želeči, da se tudi razglasi, kar drugi mislijo, Vr,
nego zunaj njega, ktere se pa tako hitro ne utegnejo premeniti
Glavna skupščina bi naj toraj sklepala o naslednjih točkah:
1.	Tiskovno društvo s sedežem v Mariboru daje „Gospodarju" kot društvenemu glasilu namer (smoter), na kolikor to v društvenih pravilih določeno ni. Društvo (oziroma glavna skupščina) določi čas in mesto, kder naj list izhaja, in nja ceno. Društvo podpira list po svojih močeh in kolikor bi trebalo, in prejema dobiček, ki bi ostajal.
2.	Od 1. julija 1873 izhaja list v Gradcu trikrat na mesec za 2 gold.
3.	Društveni odbor nadzoruje in ravna list, voli uredništvo in opravništvo ter mu določuje plačo; postavi v Gradcu oskrbništvo 3 gospodov, kterim pripada neposredno nadzorovanje in ravnanje lista. Oskrbništvo predloži vsakega četrt leta odboru račun vseh dohodkov in stroškov in sestavi poročilo o stanju podvzetja. Odbor pa predloži glavni skupščini račun in letno poročilo.
4.	Letnina bi enaka za vse društvenike bila, namreč 1 gld., kar pa ne brani blagodušnosti več dati. Društveniki imajo pravico glasovanja v glavni skupščini, kakor tudi aktivno in pasivno volilno pravico.
Tržna cena. pretekli teden	V Mariboru		V Ptuju		V Celjn		V Varaž-dinu	
	fl.	k.	fl.	k.	fl.	k.	fl.	k.
Pšenice vagan ....	6	"50	5	80	6	"50	5	85
Rži „ ....	3	90	3	75	4	30	3	85
Ječmena „ ....	—	■—	3	20	3	80	3	—
Ovsa „ ....	2	10	2	—	2	60	1	90
Turšice (koruze) vagan .	4	20	3	60	3	80	3	60
Ajde „ .	3	50	3	5	4	—	3	70
Prosa „	—	_	3	50	4	—	—	—
Krompirja „	1	50	1	40	1	80	1	70
Sena.....cent .	1	50	1	70	1	30	1	40
Slame (v šopkih) „	1	40	1	50	—	80	1	40
za steljo „	—	90	1	—	—	60	—	—
Govedine funt ....	—	28	—	30	—	30	—	24
Teletine „ ....	—	30	—	30	—	28	—	24
Svinjetine „ ....	—	30	—	30	—	40	—	30
Slanine „ ....	—	34	—	33	—	38	—	36
Loterij ne številke«
V Gradcu 5. aprila 1873: 34 69 12 3 15.
Prihodnje srečkanje: 19. aprila.
Oglas.
Prosilci za to službo morajo spričati, da so za narodne šole potrjeni, da umejo priprosto risanje in slovenski jezik, ter vložijo svoje z dokazi strokovnih in jezičnih ved, starosti in dosedanjega delovanja podprte prošnje vsaj do 30. aprila t. 1. pri zavodovem ravnateljstvu, in sicer prosilci, ki so za učitelje name3čeui, po svoji prvi šolski oblasti.
Za stalno se služba podeli še le po dokončani triletni službeni dobi.
Na deželni sadjo — in vinorejski šoli blizo Maribora je služba 2. učitelja z letno plačo 300 gl., prostim stanovanjem in kurjavo, z letnim pavšalom 200 gld. za preužitek in draginsko doklado 20 % od letnine, ktere je dež. zbor za leto 1873 dovolil.
Učitelj uči tvarine narodne šole, nadzoruje po predpisanem n&vodu rejence in pomaga ravnatelju pri gospodarstvu._
V Gradcu 28. marcija 1873.
Štajarski deželni odbor.
1-3
za

Zahvaljevaje se prisrčno za vedno veče zaupanje pri občinstvu naj mi bode dovoljeno, zdaj ko se spomlad in velikonočni svetki bližajo, spomniti na svojo vnovič izbrano in bogato zalogo
zlatih, srebernih, in iz kineškega srebra narejenih stvari
najnovejšega dela ter priporočam za velikonočna darila:
Naušesnike, broše (naprsne igle), prstane iz zlata in kinčane z diamanti, brasle
ali naročnice, verižice za gospode in gospe, kinč nanizanih granatov, sreberne tobakire, kupice, žlice, nože in vilice, livarske reči itd.
Vse te stvari imajo znamnja c. kr. puncinarije. — Staro zlato in srebro se nakupuje ali zamenjava. Poprave se najhitreje, za tujce pa mahoma poskrbč.
Izdelujem tudi vsakovrstne, v ognji pozlačene stvari, naročam vdolbke (na pečatih, bodisi službenih ali privatnih), ter spominjam posebno častito duhovenstvo, da prevzamem vsakovrstne cerkvene dela, nove kakor poprave starih, in sploh popravljanje vseh v moj posel spadajočih stvari.
Ker delam tukaj že nad 9 let, poznam tudi želje in potrebe občinstva natanko, ter si bodem na vse moči prizadeval, da se po vrlem delu, nagli postrežbi in nizkih cenah vreden skažem zaupanja, s kterim sim bil dozdaj odlikovan.
Henrik Schonn,
juvelir, zlatar in sreberuar v Mariboru
3—3	(spodnje gosposke ulice št. 105.)

8