Danica FINK-HAFNER' izvirni znanstveni čij\nek DILEME GLEDE UPRAVLJANJA RAZŠIRJAJOČE SE EU Pogledi 7. zornih kotov EU in držav kandidatk Povzetek. \' člankii so ua (>o(l/ngi nekaterih teoretičnih ugotovitev in zgodovinskih izknšenj večnacionalnih držav predstavljeni nekateri problemi in dileme pri iskanju sistema za tipmvljanje EU. Avtoriai ugotavlja, da se znotraj EU nacionalni pristop k obravnavi upravljanja pmcesov poglabljanja in širjenja EU Sele začenja uveljavljati kot tpraSanje notmnjepoUtičnih, domačih zadev. Hkrati se zdi, da se države kandidatke Še i.edno osredotočajo na povezovanje z EU kot na stvar mednarodnih odnosov, kot na povezovanje z EU - rastočo gospodarsko in politično svetovno silo. Ključne besede: Evropska Unija, države kandidatke, upravljanje večnacionalnih držav 19 Uvod Naslednji in neizogibni val .širitve EU ni priniedjiv z nobenim od predhodnih. Ne gre le za število držav članic - gre tudi za kvaliteto EU. Vse več av torjev (npr Netwich in Falkner, 1997; Laffan, 1998; Hooghe in Marks, 1997) |X)udarja, da so vprašanja o tej kvaliteti predvsem notranja vprašanja EU, ki bi .se zastavila tudi v primeru, ko srednje- in vzhodnoevrop.ske države (SVED) ne bi pritiskale h kar najhitrej.šemu vključevanju v nastajajoči evrop.ski nadnacionalni ekonomski in politični sistem. Z drugimi besedami, "govoriti o izbiri med širitvijo in poglabljanjem, če je ta spoh kdaj zares obstajala, ni več kredibilno" (Michalski in Wallace, 1992: 1). Vsekakor .se pri oblikovanju sistema za upravljanje EU kot nastajajoče nadnacionalne države' poj;ivljajo številni problemi in dileme. Vzpo.siavljanje novih nadnacionalnih oblasti in njihove legitimnosti (Hooghe in Marks, 1997) je zelo težavna naloga, ker fimkcionalnost ni edino merilo novega sistema regulacije,- Sistem naj bi bil namreč spo.soben izpolniti tudi demokratična merila. V članku obravnavamo nekaj teoretskih in praktičnih vidikov, ki .so povezani z iskanjem regulativnega modela EU. Naša teza je, da .se zaznave EU o širitvenem procesu in njegovih povezav;ih z dilemami v iskanju novega nadnacionalnega re' l)(iiilai t'liib Ita/ncr je izredna /im/esiiriai in liretislojnica Cenim za /kiIiiiiIii.Hv riizi.tkiiiv lui liikiitleli za driiilivne rede. liiSlimiii iti dniiltene rede v t-jiiM/ani ' Vl»tCii/iiCeni I'taiitfii iiiKimbtjmi swoliiOki iMiJeni Tegiitadjei' l,-(ii .»ijmiiieiiko za 'iifinirtjan/e' "Slsleni ii/inirljanja dniilK' ii/Kiral>ljani bo! mijxinienbti za '/itililiCni si.Kieiii ' gulaiivncga iiioclcla, korenito razlikujejo txl zaznav, ki pre\ laclujejo v tiržavah kan-cliclatkah. Medtem ko je upravljanje spreminjajoče se Ell postalo ena od notranje-|X}litičnih, domačih zadev same liU, ilržave kantlidaike razmerja do EU še vedno v pretežni meri zaznavajo kot stvar mednarodnih (xlnosov. Države kandidatke se tudi Se ne posvečajo vprašanjem vnesničlji\osti enotnega modela regulacije in demokracije znotraj EU kot rastoče nadnacionalne gospodarske in politične entitete, katere oblikovanje in notranje združevanje je kontinuiran proces. Spoznanja o upravljanju nadnacionalnih držav; teorija in nekatere zgodovinske izkti.šnjc Multietnične družbe in regije so kulturno pluralistične družbene organizacije. Številne zgodovinske, sociolo.ške, kulturne in ekonomsko-politične spremenljivke določajo oblikovanje teh družb. Za proučevanje problema upravljivosti pluralistične države je uporabnih več teoretskih pristopov (Stanlield. 1996). V nadaljevanju .se po.svečamo vpra.šanju, ali je nK)goče najti funkcionalen sistem regulacije, ki deluje v pluralističnem okolju in zajema različne ti|X' družb. Vpra.šanje je mogoče po.staviti tudi drugače: ali jc možno raznolike družbe enako uspešno upravljati (in ali jih je sploh mogoče upravljati) z enin> samim ekonomskim in političnim sistemom? Katera teoretska spoznanja utegnejo biti v pomoč pri obliko-\~anju odgovorov na \ prašanja, ki .se zasta\ ljajo pri iskanju modela regulacije EU? Na podlagi zgodovinskih izku.šenj ter različnih .sociolo.ških in politoloških študij zagovarjamo st;ili.šče, tl;i obstajajo ključne sociolo.ške značilno.sti družbe, ki pomembno določajo uresničljivost in življenj.skost določenega sistema regulacije (ali v diskurzu političnih znanosti: političnega sistema). Podobno meni tudi Rus (1985:8-9), ki poudarja, da ob.st:ija trend k skladnosti med regulativnimi modeli in družbenimi strukturami. Na primeru upravljanja organizacij Rus ugotavlja, da je bolj verjetno, da lx) socialno ustrezen model regulacije omogočil uspešno upravljanje organizacij, kot pa d:i bo določen model upra\ ljanja lahko protluciral ustrezno družbeno strukturo. Zgodovinske izkušnje, kot na primer (Fink Hafner D., 1995; Se;iver, 1997; Hafner Fink M., 1994; Bo.se, 1995), kažejo, da omenjeni železni zakon' deluje tudi na ravni družbe in vpliva na odnos med družbeno entiteto in njenim političnim sistemom. Izredno heterogenih multin;icionalnih drž;iv v dolgen> ča.sovnem obdobju ni mogoče upr.ivljati z enim političnim sistemom, ne d;i bi vhichijoča jjolitična elita uporabihi represijo z:i ohnmitev take državne tvorbe. Obenem model regulacije (politični .sistem)perse ne more spremeniti kvalitete specifičnih družb - ali z drugimi besedami, .sam nadn;icionalni |X)litični sistem ne more delovati kot mehanizem za homogenizacijo raznolikih družb, ki tvorijo pluralistično drž;ivo. Nadnacionalni model ne more biti d:ilj časa funkcionalen, če na nadnacionalni ravni ne pride do družbene integracije. Politična kultura, ki v posameznih socio-političnih entitetah prevhiduje med njihovimi elitami, mora biti prežeta z demokratičnostjo in strpnostjo. Za pluralistično državo je pomembno oblikovanje njodela regulacije, ki je dovolj prilagodljiv in lahko deluje v plurilističnem kontekstu. Seaver (1997) poudarja, tl;i .se je |X)membno izogniti politični institucio- nalizaciji stalnih manjšin ali skupin manjšin, katerim je vpliv na sprejemanje političnih odločitev zaradi tekmovalne narave modela (tj. večina v.selej zmaga) nenehno ogoji. Glede na zgoraj omenjene ugotovit\'e smemo izpo.stavitiv.saj naslednje: a) ustrezna raven primerlji- 21 vosti/zcli užljivosii posameznih tiržav članic (družb), zlasti z vidika njihoviii stopenj družbenega in političnega razvoja; b) evropska družlK-na integracija: c) demo-kratičn;! političn:i kultura političnih elit. ki .sodelujejo v oblikovanju EU; č) ntož-nosti z:i vzpo.stavitev kon.sociativne demokracije na ravni EU; d) oblikovanje fleksibilnega in inkluzivnega sistema upravljanja EU, ki bi preprečeval kakršnekoli trajne cepitve na manjšine in večine. EU je nastajajoč;! n;!d!i:icion;iln;! entiteta, ki ztno-re do določene ravni nadzorovati raven r:!Z\oja svojih tlrž:!V čhinic ozirom;i novo priključenih diž:iv. Že zdaj .se po.sveča oblikov-.inju .skupnega deinokratičncga si-stem:i regulacije. V tetn okviru .se poj:ivIj;tjo .še ne re.šena vprašanja o moči in vplivu, zl;i.sti k;ir z;idev:i reformo evro]>skih u.statiov i!i proce.sov odločanja. Nekatere od najbolj občutljivih dilem v zvezi z novimi nizličicami .slednjih .so povezane s jsar-ticipitcijo \-elikih in majhnih (močnih in m:inj vplivnih) entitet. Por:ij;ijo se tudi vpnišanja v zvezi z legititnnostjo nacionalnih elit in pr;iv tako tudi z legitimtiostjo novo na.st:ijajočih političnih elit na nivni EU. Glede na prej omenjene teorije in zgodovinske izkušnje .so t:i vpr:i.šanj;i pereča v rsakeni prlnieni - n:ij sc proces šiiirve proti vzhotlu nadaljuje ali ne. Sodeč |jo sestanku v Amsterd:i!iU! bodo že dosed:injc čhinice v vsakem priineru soočene s |K)javom J-rmpe reč hitrosli'. V primeru nadaljnje širitve bodo poslala omenjena nerazre.šen:i vpr:i,š:mja zgolj razvidnejš:i. Zdi sc, d:i problem upravljivosii EU |>ridobiv;i vse večjo pozornost in pomen n)cd cvropskinu r:iziskov:ilci in politiki, čepniv so sc doslej pretežno posvečali institucionalizmu in .skupnemu pnivncmu redu. Z oblikovanjem monetarne unije .se v.se več |X)Zornosii namenja ekonomskim, družlxrnim in drugim pokaz;iieljcm blaginje v drž;ivah, ki bi si želele vključitev v poglabljajočo .se' EU. Ker je .solidarnost ključna za koncept politične integracije (\ValI;ice, 1998), je pomembno razkrili, koliko jc evropsk:i (EU) itlcniilela žc z:ikoreninjen:i v držav:ih članicah (med njihovim prebivalstvom) in do kakšne mere jc občutje .solidarnosti razširjeno znotnij sedanjih meja EU. Pomanjkanje teh prvin namreč lahko hitro privede do cepitev na "n:is" in "njih" ("mi' vis-a-vis 'oni'), do konfliktov in k.senofo-bije, spočetih na teh cepitvah. Zgodovin.sko oblikovanje dnevnega reda: od icmatik omejenih mednarodnih odnosov do domačih tematik iipravljanja EU V'pr;išanj;i v zvezi s širitvijo EU .so med najmlajšimi na političnih dnevnih redih drž:iv članic Evropske .sku])nosli (ES)/EU. Skozi razpr;ivo, ki jo odpintjo članice EU, sc zazn:ive odno.sov z (nekdanjimi) .socialističnimi drž;ivami .širijo tako, da ti odnosi niso več obravnavani le kot del medn;irodnih odnosov, temveč vse bolj tudi kot pomemben tlel domačega političnega odločanja znotraj EU. V držav:ih, ki kandidirajo za čl:inst\o, se zdi integr:icija z EU še vedno pretežno stvar zunanje politike in mednarodnih odnosov. EU med njimi še ni v celoti prepoznana kot sistem, v okviru k:iicrega bodarski, politični in varnostni integraciji v skupno nadnacionalno državo. Pinder (1991) je v razvoju odno.sov meti kapitalističnim in sociali.stičnim delom Evrope zaznal nekaj pomembnih v.sebin.skih premikov, ki jih predstavljamo v tabeli 1. Tabela 1: Opis obdobij in inzvojnili faz/stopenj prerladiijočili razmerij med ES/EU in Cposljsodalističnimi državami z dveh zornih kotov - z zornega kota ES/EU in z zornega kota srednje-vzhodnoevropskih držav (SVED) Obdobja / Časovni oris mzi vjiiili faz J stopenj Vscbliiskl opis obdobja z zornega kola ES/EU Vsebinski opis obdobja z zornega kota SVED 1957 - 1979 Vzhodu namenja zgolj ohrohno pozornost: i^olitiCna poteza v favorizininjii Jugo.sla»'ijt' kol nc-Clanifc .sovjct.skcga bloka oziroma sveta z;i vzajemno ekonomsko pomoO (SKV); j)siro nasprotuje posvetovanju s SKV kot nadomestkom za pogajanja s j-KMame/nimi državami; |>ot{:ijanja so razumljena kot sredstvo z;t krepitev / kaznovanje Sovjetske zveze Sovjetska hegemonija; KS se obr;ivn;iva kot meh;inizem krepit\'e k:ipil;ili.siičnega l;iN)ra: hkidni odno.si. minimalni dg:ijanj med KS in |'H).s:in)ičnimi drfcuami članicami Sl-A'; leta 1988 stopi \vli;i\'o pni trgovin.-^ki doginttr meti luS in katero od članic SI^V (Madž;irska) 1989-1992 Spodbujanje |'>rehajanj;i v demokracijo in tržno g<).spod;irsl\(): upiranje idejam o integraciji SVKI>; predlogi z;i delna .sodekAimj;!. ki spodbuj;ijo sodekA^anje med državanu' SVKlJ l A'ft)rija. idealiziranje integracije z KS: srnirazumi z ES, ki ne doseg;ijo pričakovanj SVKl) 1993-1996 1'oslopno spreiem;inie možno.sti, tla drž;n'e sretinje in vzhodne Kvrope post;mejf) čl;inice K.VHU. brez j;isne prcdst;ive o tem. kdaj in kako Razot^iranjc, z;ičelek dojemanja stvarno.sti 1997- KU izr.tCunava stniSke in koristi morebitnih prihtKinjih .širitev; definiranje pogojev z;i .širitev ter z;i£xiek sistcm:itičnega ocenjc\ anja in .spremljanj;) drž.;iv kandidatk; mzprava o insiiluckinalnih in [HilitiOnih implik;icijah \'kljuCc\':mj;i novih članic za KU Sprejetje .širitvenih pogojev KU. ocenjevanje. prc.soj;mje in nadzorovanje s .strani KU; teknjovanje med državami kandidatk;imi z;i primat pri vključevanju v KU; prepoznanje potrebe po uporibi lxi|j racionalnega pristopa in začetek izračunavanja .stro.škov in koristi na konkretnih področjih .sektorskih politik Opombe k tabeli I: 1... Kasneje je Jugoslavija podpisala tudi dodatne trgovinske spora/ume, protokole in Se sporazum o sodelovanju (19H0), ki so bili skladni s iX)litiCno usmeritvijo l-S. da je sredozemskim državam omogočala določene ugotinosti. Leta 19H7 je bil dcKian .še nov finanOni protokol, ki je predvttleval. da bi bila do sredine leta 1991 inf rastrukturi v Jugoslaviji .skupaj namenjena posojila IVropskc banke /.a invcsilcije v /ntskii 550 milijonov ecujcv. Slovenija jc uporabljala ugodnosti i/ sporazuma, sklenjenega leia l';80, dokler ni leta \Wi |M>dpisala Sporazuma o .sodekn-anju. Temu je bila dcnlana še Skupna izjava o političnem dialogu, linančnem protokolu in irans|X)rtnem spor.i/iinui. l-vropski sporazum jc bil (lodpisan 10. junija IW6. v slovenskem parlamentu pa r.itilkiran 15. julija 1997 (l»iniler. 1991: 17-19, 26; IJrinar. 1997). Z... Poleti 1993 je i;\'ropski svet v Ko|X'nhagnu (Klločil, da bi bila pridružitev srednje- in \ /.li(>d-noevropskih drž;iv načeloma mogoča, če bi te izpolnjevale določene kriterije. Kriteriji .so bili opredeljeni leta 1995 v »eli knjigi. 3... Decemlira 1997 je l-vropski s\ct v l.uk.senil>urgu sprejel Acceslon PtirniersJnp kot nov instrument, ki naj bi postal kljuCni dejavnik izpopolnjene predpridružitvene .stnitegije - priprave na Članstvo. Ustanovitev E\ ropske skupiiosti je v očeh .So\ jetske zveze pomenila krepitev kapitalističnega tabora. Kljub .spremembi sovjetskega .stali.šča leta 1962, ko je bila Skupno.st .sprejeta kot ekonomska in politična .st\'arnost. so do leta 1981 med .sov-jet.skim blokom in Skupnostjo prevladovali pretežno hladni odnosi. Izjeme .so bile med državami, ki .se niso po\ sem pokara\'ale tej politični usmcrit\ i. Pinder (1991: 10) poudarja, da je Evropska komisija v .šestdesetih letih uspela doseči nekatere manjše dogovore z nekaterimi vzhotinoevropskimi oblastmi iz sovjetskega tabora, čcprai- jc slednje ni.so priznavale in čeprav jc zahodni Eevropi pre\ladovala dcgaullov.ska |X)litika, ki je Komisiji omejevala poobla.stila. Zdi .se, da .se jc do .še.st-dc.setih let Skupnost le bežno uk\arjala z vzhotlno Evropo in So\ jetsko zvezo. Jugoslavija, ki se je leta 1918 distancirala oil sovjetskega bloka, je liila pr\a resnična izjema v sicer prevladujočem vzorcu, in sicer s tem, ko je leta 1970 polj in kar najhitreje vključili ES. V tranzicij.skem obdobju med osemdesetimi in devetdesetimi leti je Slovenija zmogla razviti odnose z KU - sprva na potllagi dogovorov za nekdanjo Jugoslavijo in kasneje v okviru novih bilateralnih sporazumov. Prve drža\e iz nekdanjega .sovjetskega bloka, ki jim je bila po letu 1990 ponujena višja raven sodelovanja z f-S, .so bile Češka, Madžar.ska in Poljska. Pinder (1991: .32) i»vidarja, da .so ti sporazumi prejkone pomenili dohitevanje tistega, kar je nekdanja Jugoslavija (vključno s Slovenijo v njej) doiedaj že pridobila. I Ikrati pa je liS države srednje in vzhodne Evro|>e spodbujala k nadaljnjemu medsebojnemu .soclelovanju, kar je bil tudi poglaviten razlog z;i ustanovitev' Celte. Ker devetde.seta leta v primerjavi z dotedanjim obdobjem niso prinesla kakšne resnične rasli ekonomskega interesa ES za odpiranje k .S\'ED (Mencinger, 1995), lahko zaključimo, da je ES v do.seganje novih sporazumov z nekaterimi državami iz nekdanjega .sovjetskega bloka v prvi vrsti vlagala politična prizadevanja zato, da Iji potrdila .svojo podporo demokratizacijskim proce.som v srednji in vzhodni Evropi. Spremembe v .svetovni politiki so torej vsilile vpra.šanja širjenja ES proti vzhodu na politični dnevni red ES. Sčasoma se je pričelo pojavljali vse več različic in dimenzij vprašanja širitve po po.sameznih dnevnih redih različnih .sektorskih politik znotraj ES/EU. Dnevni redi v državah, ki kandidirajo za član.stvo v EU, pa se še vedno zdijo zapolnjeni s splošnimi političnimi, formalnimi in in.stitucionalnimi vprašanji integracije, medtem ko je bistveno manj pozornosti namenjeno vprašanjem o posledicah integracijskih procesov za stvarni svet vsakdanjega življenja v njihovih družbah. Združljivost držav kandidatk z EU: med racionalizmom in čustvi Države srednje in vzhodne Evrope so, kot poroča Transition (1998: H), bolje pripravljene na včlanitev v EU, kot so bile sredozemske države v zadnjem valu širitve. Osrednje breme tega jjrocesa bodo mor;ile nosili .SVED same (.lacobsen, 1997: 10). Kljub temu pa se politikom iz teh držav mudi: zahtevajo hitro sprožitev nadaljnjega .širjenja EU in pritiskajo, da bi dosegli kar najhitrejši začetek pogajanj o članstvu v EU. Obenem so začele države srednje in vzhodne Evrope tekmovati med .selx)j v omejevanju števila (X)dročij, kjer prosijo EU za začasne koncesije in 'prehodna obdobja'. Vsaka od the držav se nemreč boji, da utegne "pasti na raven drugorazredne članice unije", če |X}kaže. da se ni .sposobna hitro j^rilagoditi EU. Jacobsen (1997) izpostavlja tri osnovne razloge za preložitev dokončanja širitve EU vsaj do leta 2005, in sicer: 1) razkorak med blaginjo na območju EU in blaginjo v clrž^ivah srednje in vzhodne Evrope; 2) nujnost številnih in.stitucionalnih in ekonomskih sprememb v držav-ah srednje in vzhodne Evrope, da bi se pripravile na vstojj; .3) potrebnost obsežne finančne reforme in korenitih institucionalnih sprememb v .sami EU. .Mnoge ocl teh sprememb bi bilo potrebno izvesti v v.sakem primeru - zlasti reformo skupnih kmetijskih politik, strukturnih skladov in razrešitev problema demokratičnega primanjkljaja znotraj KU. Podobno kot politiki in raziskovalci (na \')r\mi:r v Ageudi 2000), tudi državljani EU izražajo določena tipična pričakovanja v zvezi z državami, ki kandidirajo za članst\'o. Državljani EU bi v pretežni meri želeli, da države kantlidatke izpolnjujejo visoka merila (v nadaljevanju v oklepajih navajamo odstotke anketiranih državljanov EU, ki se strinjajo z navedenimi zahte\ ami - |K)clatki so iz raziskave Euroba-mmeter, opravljene v oktoljru in novembru 1997), kot na primer: s|K)štovanje človekovih pravic in načel demokracije (9.3 od.stoikov); boj proti organiziranemu kriminalu in trgovanju z mamili (91 odstotkov); varovanje okolja (90 odstotkov); zmožnost |>rispevanja v evroj^ski proničun (80 odstotkov); sprejetje vseg;i, k;ir je že bilo sprejeto in vzpostavljeno v procesu izgrajevanj;! Evro|x: (75 odstotkov); pripnivljenosi, d;i dobijo interesi Evrope prednost preti lastnimi interesi po.sa-meznih tlrž:!v (62 otistotkov); in pa inven gospodarskega razvoja n;!j bi bil;i blizu tiste, ki jo tloseg;ijo tlrž;ivie čLinice (72 otistotkov). Ztli se, da tiržavljani EU izražiijo potlob!i;i prič;!kov;inj;i kot uratina EU v Agcndi 2000. Tabela 2 k;iže, tl;i r;izmero-ma nuilo tlrž;!v kantlidatk izpolnjuje ta |)ričakovanja v ob.segu, ki bi jim nc|x>sretl-no cKlpir:!l možnost za začetek |X)gajanj o hitri včanitvi v EU. V sociološkem smislu je jetiro držav, ki n:!jresneje kantlitlirajo za polnopravno članstvo v EU, bližje obstoječim drž;!v;!m članicam, kot druge tiržave kandidatke. Trenutno se ztli, da se v procesu izbiranja morebitnih novih članic za EU v določenem ob.segu upošteva izkušnje s pluralističnimi držav:imi, ki smo jih omenili n;! z;ičetku čLtnka* - čelutli je to prejkone bolj intuitivno, kot p:i zasnov;!no na racion;ilni in zn:insrveni osno\'i. Zanitnivo je, da .so .štiri sretinjeevropske kandidatke za član.st\o, ki imajo trenutno ii;!jugodnej.še značilnosti (sotleč po Agendi 2000), natančno tiste, ki imajo zgotlovin.ske izkušnje z ločev;injem, ali vsaj upiranjem, nekdanji sovjetski hegemoniji (JugosI;!vij;!/Slovenij:!; leta 1948, Poljska: 1956 in 1980, M:idžar.ska: 1956; ČeškosltA;!šk:!,/Republik;! Ce.šk;i: 1968 - pregled v tabeli i). ' U/Kiiii-raje zanil bo! /:7/1- zvezi s sliuibi In biirtsiml /■Cldiiiliv rMbe/lostimeziie tlritirc biiiiiliiliilbe (Hk'J iiiMii ,1) znii iHiliio/iniviia CUuUcn Ud - /«j izjvmnum /irimeru Vzliiuliw SemCiJv (Mvucutgfir 199$). SruIvC/hi HDI' iui favblmlcti Oi bnlmi moCi za telo 1997. Jc v lom tem Sloreiil/ti luijmziilejiti itrtiim r pivlitKlii. liimeiiti {mi 6.i tnl.ilnlbor /MirlireCJa ciraiLibelKUKiJslerice (bi ziui. v lirimeni HMliv Niilii) Tabela 2: Zgoščena predstavUev ocen za države kandidatke iz Agende 2000 (grobe ocene o dosežkih in zmožnostih držav kandidatk, da bi dosegle zahteve EU glede na besedilo Agende 2000, opremljenim s kritikami in predlogi) država kandidatka političiia merila gospodarska iiiciHa Aa/iiis iipraviia reforma zaključno iimeiije Slovenija i/.polnjuje izpolnjuje še ne i/polnjuje neizogibna pozitivno Madžarska i/polnjuje i/|X>lnjuje še ne iz|X)lnjuje neizogibna pozitivno Čeika i/polnjiije i/.ixtlnjiije še ne izpolnjuje neizogibna pozitivno Poljska izpoliijiije izpolnjuje Se ne iz|x>lnjuje neizogibna pozitivno Estonija izpolnjuje izpolnjuje •še ne iz(X)lnjuje neizogibna pozitivno Bolgarija jih skii.ša izix>lniti omejena negotovo potrebna korenita reforma negativno Latrlja zadovoljivo, vendar premalo integracije za rusko govoreče resne težavv mogoče ob precejšnih prizadevanjih neizogibna negativno Litva i/polnjuje resne težave mogoče ob precejšnih pri/ailev-.injih neizogibna negativno Rominilja jih .sku.ša izix)lniti resne tež;ive negotovo (X)ircbna korenita reforma negativno Slovaška jih ne iZ|V)lnjuje z:iclo\olilvi), a je potreben razvoj .še ne i/.|x>lnjuje reforma jc v teku negativno Zaznave držav kandidatk o kljiičnih problemih In dilemah Širjenja EU Z izjemo nekdanje Jugoslavije jJo letu 1948 (vključno s Slovenijo v njenem okviru), so lahko začele nekdanje članice sovjetskega bloka izvajati svojo zunanjo politiko, ne da bi jih pri tem neposredno nadzorovala Moskva, šele, ko so se začeli odpirati prostori svobode v osemdesetih letih. Vendar pa se zdi, da .svetovne velesile, vključno z EU, Se vedno upoštev ajo nekatera pravila iz obdobja hladne vojne. ' Rusija je še vedno obravnavana kot država s posebnim vplivom v svetovnem dogajanju, vključno s procesom širitve EU. Postsocialistične države .se kljub temu trvidi-jo, da bi odkrile nove identitete in si izborile prostore v preoblikujočih se svetovnih ekonomskih, ix)liiičnih in vojaških integracijah (glej tabelo 5) 'še IUI sesltiiibii Sivlii btilisbili itrtnvJoiiiiiirjti IVJUp/tivitsvfliilb rmbv rl/iiti'. VIkliir Černomirclin. o/Kiziirll. ilti iiiiiivbiliie Siiilre t:lf v lej nfiiji "e smejo Skiullll iiileresom Kiisije (Kesennli l'ti/H-r JW/5S. sjHXliiji ttom liriuoisbeftd fHirltimeiiui. sir 14 ). DcnUca-FISK HAFNER Sj O s •2 S o I I I o 5 i« s-t >- «i S s •s s it ^ «a. 2 i 5 Hii llil I ilil. I £ 3 s 3 ^ — i lis lils lliili •i C.-o C-si = .5 i JI •o .i JC - ■ž 5 ^ C ? — §•- i t-i "i fe 5 i; g 5 - ? ^ 1 "5 > Ji 5 S- n S II ■5 Jč I jC .D C r: — r; < i Č. C t; L« C. S I s š Tt C = = => lii £ j' i-š C H 7. I i = I C ^ s š « Mi i 5 S < a C y Sf. J: I I : .5. sc — I Z " ^ s I ir S Z li J S •3 S 3 5 > I •H 2 ^ i § g 5 ž ^ = £ II C iS t .r J I 11 ~ = ■2 X ~ 1' -7 '■i i/ C S i »s X v: •5 5 # . ^ = Ž « ^ š. C X ~ .ri Ji lllill H J - o o O" 11 T. C C > f I ^ I § 3 — .> C "O — M »C -«r >A vs 5 i 5; Tabela 'i: Sodelovanje v svetovnih cepitvah v preteklosti tiriavn Cldii.nvo v SUV SMlcIoraiije v svetovnih cepitvah v preteklosti Oflcepitre (OJ /iipon(U) proti sovjetski prevladi sedanje Članstvo vCe/ti sprejela v pi l i val .tirit ve Xata Slorciiijii -Jngoslanljn ne gibanje neuvrščenih O 194« il:i nc Mtielieiiskcl tla sovjetski blok U 1956 tla tla Čeika tla sovjetski blok II l'Xi8 tla tla Poljska da sovjetski blok U 195<> U 19«0 da tla Estonija - SZ da .sovjetski blok .so pogaja nc Splošen trend v zaznavah o EU in niorebittiein širit\enein procesu, ki jih srečamo v državah kandidatkah, bi lahko na kratko označili z mislijo: 'V.se več skrbi, vse manj upov". Razi.skovalci iz sretinjc- in vzhodneoevroj)skih držav poročajo o dinamiki javne |X)dpore integraciji, ki niha glede na to, kako je zaznana pripravljenost EU, da bi se čimhitreje razširila proti vzhodu. Vse od začetkov "evropeizacijskega obdobja" je bila v rnitev v EvrojKi sinonim za ekonomsko blaginjo, akulturacijo v prevladujoče evropske vrednote in oblikovanje boljše samoix>dobe držav kandidatk oziroma njihove jKidobe v svetu, [ja tudi za izgrajevanje institucij po evropskih zgledih, članstvo v skupnosti demokratičnih narodov, nasplošno višjo raven blaginje in kakovosti življenja, "evro|>-.skosi" političnih procc.sov, akterjev in javnih |X)litik, pričakovanja o prihodnjih ugodnostih, ki izhajajo iz sinergij.skih učinkov članstva v eni od .svetovnih velesil. Strategija evropeizacije v smislu 'prilagajanja tujim modelom' občasno naleti na kritike, ki pravijo, da gre za odrekanje možno.sti, da bi v pogajanjih v partnerskem položaju lahko prispevali tudi inovacije za razvoj obstoječih 'evropskih modelov'. Kljub temu se zdi, da se je med državami, ki kaiulidirajo za članstvo v EU, "evro-peizacija" razvila v nadomestno kleologijo, s katero skušajo politične elite mobilizirati državljane in jjridobiti legitinuio.st, pri čemer se uporablja preprosta interpretacija, da obstaja visoka povezanost med včlanitvijo v klub "zrelih evropskih demokracij in uspešnih ekonomij" (namreč EU) in pa boljšo prihodnostjo za ljudi, ki živijo v drž;ivah kandidatkah. Že v nekaj letih so morale države kandidatke spoznati, da prinaša integracija z EU tudi stroške - vsaj stroške prilagajanja, .^ele nedavno .so .se začele zaivedati, da večji del bremen leži na njih. Eno prvih takšnih spoznanj so prine.sle izkušnje z izrecno asimetrijo v evropskih six>razumih. Čeprav so bili .slednji predstavljeni kot koristni z^i države kandidatke, v praksi predvsem ščitijo trge EU in so v resnici asimetrični v korist EU.* Druga kritika poudarja, da je EU postavila visoka merila za ' JlJpki iMj bt ua priitivr ermjislii .c/Hiniziim JiriiiaHal aslmvlrljn v njen prid. ivndar .<<• .^Hiraziini ne nnnaia bar na/Kilorlco i seli njenih izii'znih sebloijvv (JebU>. leksill. bmelijsiroj Izraieiia namera.«' lon-j ne nantiia na za fiiljsbu vitalne ehinumsbe sebintji'. države kandidatke, čeprav jiii niti v.se sedanje članice še niso do.segle. Omenja se, da si EU \'edno znova izntišlja ovire jx)vezovanjii". iX)javljajo pa so .se tudi slralHn'i, da se to utegne vleči v nedogled. Krepijo se tutli dvomi o tem, ali je EU spo.sobna širitve. Pojavljajo .se ocene, da EU pristransko prikazuje stroške širitve. Ocene stroškov naj bi bile pretežno izračunane z ekstrapolacijami stroškov obstoječih .skupnih politik (zlasti CAP in strukturnih skladtjv), čeprav bi bilo potrebno te politike reformirati ne gletie na morebitne spremembe ali ohranitve meja EU.' Dodati smemo, tla sta lahko za prihotinji raz\-oj notranjih odno.sov v nastajajoči in verjetno ra.stoči natinacionalni entiteti enako nevarni obe interpreaciji: 1) če EU predstavlja svoje prihodnje pričakovane stroške kot pretežno stroške širitve in 2) če politične elite SVED stroške tranzicije pretistavljajo kot stro.ške priključevanja EU. Akterji v tiržavah kandidatkah so začeli opažati, da EU ni notranje homogena entiteta. Krepijo .se lobiji znotraj EU, ki nasprotujejo širitvi. Razširilo se je prepričanje, da /JA države kantlidatke ne bo dovt>lj le izpolnitev pridružitvenih pogojev, temveč botlo morale tudi lobirati za svojo vključitev. "Prevlada kratkoročnosti nati tlolgoročno strategijo na stra/ii EU", je .še ena otI kritičnih opazk, ki jih je mogoče srečati v tiržavah kandidatkah. Upoštevaje paradoks e\'ropeizacije (glej Agh, 1999), ki kaže, da .so elite bolj naklonjene integracijskim proce.som kot Ijutlske množice, je to resno vprašanje. Ker so elite otivisne od podpore Ijutlstva, se utegne zgotliti, da evropske elite ne botlt) mogle izpolniti obljub državam kanditlatkam. ' OhiCfijno luiviija zi^nurvii /irliiiiT. inimreC r/inijltiliiike. ki naj bi jih tlrtaiv kaniliilalkc iz/iohilli-v zeli/kirilkciH času. ivrjali trn so nekaj Usttč strani dnitie mt^omre. ' /iMliibnii je mofftče reči, ila ni krireklnn primerjali najlmjialejie ilrtave članice (Liiksembnifi. HIJI' 3Z370 i:Cll. /MK/atek za leto l!&3J z najmi-nejiti meti ilržarami kamlulatktimi. ki ima inili Imrne moinosil. da bi kmaln /mstala članica lil! (Uiva. HPI'9.W liCU. [lodaiek za leto 1995): la tn imerjai a daje razmerje .15: 1 r prid /.iiksembnrga. Ustreznejša se zdi primerjava med najlMitialejHo driavo članico In iiajlMifialej.io drtam kandidatko fSloivnija. UDI' 7.240 nCV. [lodatvk za leto 1995). kjerp razmerje 4.4: 1 t> korist f.tixemhiirna. Kazmeije med fiotprečnim HDP za ei m/isko /letnajstvrlco (17.26(1 /:ClJj in SloLvnijo ! m je v istem ob. 66). Tabela 5: ProSnjc za pridriižilei' in /mclpora integraciji z FAJ doma tirZava kantliilaika ptKipis cvrop.skfga .spora/iinia prošnja za polnopravno član.stvo |X)tl|X)ni javnosti /a integracijo, leto 1990 (v %V najnižja podpora javnosti za intfgracijo (v%)' l>oti|X)ra javnosti z;i integracijo, leto 1997 (v %)• |T<)/.itivna pcKioba o MU mt'tl političnimi akterji in mncnjskimi \iKlitelji(v jun. 1996 ni podatka 30(1993) 35-' 72 M:itl/;irska fch. 1991 mar. 199'i 51 30(1995) 57 86 Cc.ška teb. 1995 jan. 1996 -S9 26(1995) 63 73 Poljska feb. 1991 apr. 1994 46 37(1993) 49 95 l-:sionija jun. 1995 nov. 1995 38 24(1996) 62 62 Opomine k tabeli 5: 1... Hitropcaii Pitilognc, I9W, S(. 2. mar.-apr. 2... K\-enljc (N-2031). ki jo jc opravil Center z;i prouCcvanjc javnega mnenja in inno/.ičnili komunikacij pri l-akultcti ilružlvnc xx;de, bi 30.5 odstotka vpra.šanih /agotc«'«) gla.sov.ik) /a priključitev k i:U, 315 odstotkov pa hi to najbrž storilo. V državah kanditlatkah sc krepijo tudi običajni strahovi in pomisleki glede integracije. Mednje .sodi tipičen sindrom .strahu pred tem. da bo tuji kapital v.se pokupil", tla je v nevarnosti narodna identiteta in da bo priSlo do izgulx? nacionalne suvcrent)sti. .Sem sotlijo 5e pomisleki, ki so bolj vezani na vpra.šanja konkretnih |K}litik, kot na primer gletle povečevanja razlik med regijami v tiržavah kandidatkah in pa morebiten porast problema nezaposlenosti. Ker v tiržavah kandi-tlatkah primanjkuje izvedencev za pogajanja, nastaja tutli bojazen pred podrejenostjo v |X)gajalskih procesih. Obenem .sc poutlarja tutli to, da na zahotlu (EU) manjka prave "epistemične .skupnosti", ki bi se kompetcntno soočala z vprašanji, ki zaticvajo SVED. Na.še mnenje je, da je odno.sc tiržav kandidatk do EU mogoče opi.sati kot "veliko ideologije" in "pomanjkanje kvantitativnih analiz približevanja" (Potočnik, 1998; Svetličič, 1998). Še posebej redke so analize, ki bi sc posvcč;ile zornim kotom držav članic EU. Izhajajoč iz njihove perspektive, bi lahko gospotkirstveniki in politiki iz tlrž;iv kandidatk bolje razumeli obot;ivIjanje EU pred .širjenjem proti vzhodu. .Mcncinger (1995) jc prepričan. d;i tlrž;ivc čhmicc ne bodo pridobile veliko novih trži.šč, z izjemo Poljske, z;ito |>;i hihko prič:ikujejo mignicijskc pritiske in zahteve po večjem prontčunu EU. Ekonomskih razlogov, ki bi narekovali hitro šiiicnjc proti vzhotlu, ni velikt). V setlanjem trenutku ostaja širitev prejkone pretežno projekt elit, in sicer t;iko evropskih kot tistih iz drž:iv, ki kandidir:ijo za članstvo v EU. Množičn;i občihi v .sletinjih igntjo pretK.scm \ logo pren;iš;inja inlorm;icij in stali.šč, ki jih po.sredujejo politične elite, s čimer omejujejo prostor za argumentiranje in informiranje o tirugih virih (zlasti iz EU) in mnenjih civilne tlružbe (Brgicz in Šabič, 1998). V okviru EU je za .sekcij.ske intere.se in izražanje kritik, namenjeniii .širitvenini proce.soin, več prostora. V tem smislu bi smeli sedanje odnose meti ,SVED in EU opretleliti kot: ".Mi vas ljubimo, a vi nas zavračate." Zaznave EU glede kljnčnih problemov in dilem upravljanja ra.stoče EU Čeprav je v dcvettle.seiih .širitev EU bolj vprašanje politike kot ekonomije (Pinder, 1991; .Mencinger, 1995, .Svetličič, 1998), seznam koristi, ki .so obič;ijno n;ive-dene, ni knitek. N;tjpogosteje .se n;ivaja (Pinder, 1991; .Mencinger, 1995, Svetličič, 1998): n;i.st;inek v.seevropske EU; širjenje njenih ozemelj; krepitev vpliva na svetovna dogaj;inja; izvažanje itleologije, političnih vretinot in političnih modelov pluralistične demokracije ter tržne ektJiiomije; zmanjševanje možnosti konfliktov meti neofivisnimi tlrž:ivami. k;ir bi preprečtn ;ilo ogromne valo\'e priseljencev z Vzhotla; in (\s;ij tlolgoročno) širitev trgov Kot ugot:i\ lj;i r;izisk;iv;i Eiimbamincler (tu predst;ivljamo ptxlatke iz raziskave, opravljene v oktobru in novembru 1997; Eurob;irometer Report, št. 18), držav-lj;tnom EU ugaj;i idej;i o krepitvi EU v ptjmembno .s\etovno silo. 67 otlstotko\' vprašanih se strinja, da bi pozitivni učinki širit\e vključe\'ali večanje ozemlja in pomen;i EU v .s\etii. Poleg teg;i se 59 otistotkov strinja, tl;i bi EU hihko tlelo\ al;i kol mehanizem z;i z;igotavljanje miru in varnosti. Poleg teh ab.straktnih, pozitivnih j^ričakovanj obstaja tudi mnogo .skrbi. Ageiuln 2000t)pozarj;i pred zmanjševanjem nivni blaginje v kontekstu širitve. Nižja raven blaginje, bi utegnila vključevati dotlaine nevarnosti ne.stabilnosii in k.senofobičnih |X>liličnih tokf>v v EU. Družbene .skujiine, interesne, regijske in drž;ivnc organizacije, ki so otlvisne otl evropskega proračuna, so z:iskrbljene z^iradi možnega po\ eč;i-nja šte\ ila prejenuiiko\'. Michal.ski in VVallace (1992:12) menita, da je "širitev nemara neizogibna, vendar z vidika celotne EU ni nujna." Tako menijo tudi mnogi drž;ivljani EU, .saj širitvi ne pripisujejo pretlnosii (v raziskavi Enrobaronietiri je le 24 odstotkov \'prašanih širi-te%- EU o|>redelilo kot prednostno luilogo). Pretlnosina \ pr;išanj;i so zanje bolj vezan;! na ktinkretne politike in izraž:ijo njihovo .skrb za notranja vpra.^anja EU (nezaposlenost; centralizacija EU versus micionalna suverenost; demokratični pri-manjklj;ij v EU; ne.strpnost tlo družbenih manjšin). Večini je pomembnejši boj proti nezaposlenosti (92 odstotna podpora), boj proti rev.ščini in družbeni izklju-čeno.sti (89 otistotkov), boj prtMi organiziranemu kriminalu in trgt)vanju z mamili (88 odstotkov), vztlržev;inje miru in v:irnosti Evropi (88 otistotkov) in v-arovanje okolja (85 odstotkov). Skonij 46 odstotkov vpr;išanih |X)dpira idejo, da naj bi bihi institucionalna reform;! EU pretinostna nalog;i. Z:tvefl;ijo se tutli tloločenih problemov in tlilem pri upravlj;inju širjenja EU. Kot ugotavlja navetlena raziskava Eiirobammelm (okt.-nov 1997), je le .35 odstotkov tiržavljanov EU zadovoljnih z tlemokracijo; 49 odstotkov .se strinja, da je članstvo "tlobra stvar"; 54 otistotkov vpraš;inih meni, tla mora EU n:ijprej reformirati tlelov;inje s\ojih institucij, 43 odstotkov pa je bilo prepričanih, d;i jc preti \'sto|X)m no%'e tiržave v evropsko unijo potrebna uvetlb;i e\'ra. 33 Nastali so že nekateri viri za cepitve na "nas" in "njiii" ("mi" in "oni"). Večina državljanov HU (77 otlstotko\-, kot ugotavlja raziska\ a J-inobaminetra za okt.-n<}\', 1997) ne zagovarja kakršnekoli ,širitve, ki hi prina,šala sedanjim državam članicam dodatna finančna bremena. Poleg tega .se 17 otistoikov vprašanih ne strinja z idejo, da bi prihodnje države članice od.slej j^rejemale finančno podporcj HU za priprave na vključitev. 17 odstotkov respondentov je prepričanih, da bi njihove države v primeru tiadaljnje širitve HU ]?rejemale manj finančne pomoči. Več kot 18 odstotkov res|X)ndentov zagovarja idejo o povečanju evropskega proračuna v mnogo .sektorjih, če bi s širitvijo nastali stro.ški, tako da bi njihove tiržave prejemale enako pomoči kt)t preti širitvijo. Velik tlelež tiržavljanov HU je zaskrbljen nad problemom nezuiposlenosti in 35 odstotkov v|)rašanih je prepričanth. da več držav članic pt>meni tudi večjo nezaposlenost v "njihovi" državi. Verjetno je v tem tutli razlog, da .se celo med 59 in 60 od,stotkov vpra.šanih .strinja z idejo, tla bi smeli biti ljudje iz vzhodne Evrope in Sretlozemlja v EU zapt),sleni le z tlt^ločenimi omejitvami, V precejšnem ob.segu .so .se naštete lx>jazni dejan-sko že razvile v k.senoftjbičnost. i i odstotko\' prebivalstva v EU meni, tla je v njihtn ih tiržavah že ztlaj "preveč tujce\'". Razvila se je tutli protekcionistična zave.st. 62 odstotkov državljanf>v EU meni. tla je treba na potiročju kmetijstva za.ščititi iniere.se evropskih kmetovalcev pred drugimi. 80 tnlsttJtkov jih meni, tla je treba število kmetovalcev v Evropi ohraniti, 53 odstotkov pa zavrača itiejo (ob 26 tnlstotkih. ki jo |x>dpirajo) o tem. tla bi .se kmetovalcem v tiržiivah, ki se želijo vključiti v EU, namenjalo pomoč. Zili .se, tla .se zaznave EU in njenih državljanov o ključnih problemih in tlilemah glede širit\e EU oblikujejti v okviru štirih pogltjtlov: krepitev (zahotine) Evrope v okviru nove .svetovne ureditve, (natl)nacionalni racionalizem, parcialni interesi in ksenofobija. Obstaja nevarnost, da utegnejo biti problemi in strtj.ški prixe.sa, v katerem EU postaja nadnacionalna entiteta, napačno predstavljeni kot izključno stvar širitve, in da utegne biti širitev uporabljena kot opravičilo za reforme, ki .so v vsakem primeru potrebne (.skupna kmetij.ska politika - CAP, strukturni skladi). Ce .se lxj to zgixlilo, bo širitev po.stala pomemlx:n katalizator ksenofobije in nera-ciotialnega vetlenja. Dejstev, tla .so te države tlemokratične in tla EU kot natlna-cionalna entiteta raz\'ija tlemokratične institucije, ne gre obravnavati kot zadostnih preprek pred morebitnt) krepitvijo nedemokratičnih |X}litičnih sil in političnih elit (totalitarne elite so, kot vemo iz zgodovine, lahko izvoljene tutli demokratično). Celotno vjirašanje širitve je .še po.sebej občutljivo, ker so se evropske politične elite odločile, tla bodo začele z nadaljnjitn širjenjem EU zgolj na ptxllagi širše javne ptxlpore državljanov EU (ki pa v tem trenutku ne obstaja)." Trtlimo, tla mnenje evropske javnosti o drža\'ah, ki kandidirajo za članst\o, in o njihovi ztiružljivosti s pričakovanji drž:ivljanov EU, ni docela skladno z empiričnimi potlatki o lastnostih držav kandidatk. Pomanjkanje informacij in breme stereotipov, kakor tutli predsodkov, utegne ustvariti nelogično majhno potl|X)ro za tlržavo kantlitlatko (.Slovenija), ki ima z vitlika stroškov in pridobitev za EU in z " v lH>niCilii A)H'ii)>iijti za tzfrSlief /inijekia. /mih /«miCIlo uiKizarJa na /Kiln-I»! /»»lirecejSnjem /iiizaileranjn na jKnlniCjn jafnena hifornnninjrlluijajtiCili ilritn-ali Članicah vidika upravljanja KU najugodnejše lasinosu za vključitev (glej tabelo 3). Zaradi tega pojava je po našem mnenju očitno, da za določene ilržave ni pomembna le izpolnitev uradnih pričakovanj FU". temveč .se morajo i^otruiliti tudi na področju "odno.sov z javnostmi" in lobiranja za .svoje intere.se. Ker je opaziti v.se večjo bet-erogeno.st med srednje- in vzhodnoveropskimi ilržavami (zla.sti med .Slovenijo in Vi.šegraj.skimi državami na eni strani in drugimi post.socialističnimi državami na drugi)', postaja v.se bolj realističen |X)samičen pristop k nadaljnjemu širitvenemu procesu KU. Zaključki Prihodnja širitev liU bo najverjetneje počasen proces, ki .se bo pokoraval postopnemu oblikovanju modela regulacije na ravni ELI in pa težnjam po ohranitvi do.sežene ravni .sorazmerne homogenosti med državami (družbami) - članicami EU. Kaže, da je takšno stanje pretežno rezultat treh osnovnih ilejavnikov, in sicer: L kritik obstoječih ravni blaginje in demokracije v EL!, ki krepijo zahteve |X) višanju kakovosti življenja znotraj EL" kot pluralistične države; 2. zavedanja problemov in dilem, ki v okviru ELt na.stajajo z oblikovanjem nadnacionalnega modela regulacije; 3. skeptičnosti med akterji EU, katerih ocena je, da utegnejo biti njihove ug likovano.st zavesti o problemih in tlilemah. ki .se nanašajo na uresničljivost in trajnost pluralistične, nadnacionalne države EU. Do.slej so (zlasti njihove elite) očitno Zitpostavljale odprta vprašanja o "skupnem življenju" v okviru rastoče EU. V položaju, v katerem je realistično pričaktnati zgolj širjenje s posanieznimi novinti članicami, se .SVED vse bolj osretlotoč;ijo na medselx}jno tekmovanje za j^rimat pri •.Stij-ma, IW7. il. Transilion. «/"(/ 13 vključevanju v EU, ne da bi hkrati docela pre|}oznale probleme v zvezi z uj5rav-Ijanjem EU. Menimo, da ure.sničljive in trajnej.še EU ni mogoče ustvarili, ne da bi se tem vprašanjem ix)svetili tako akterji v EU kot tudi v državah, ki kandidirajo za članstvo. Obe skupini političnih igralcev morata sodelo\'ati in prevzemati odgovornost v procesih |x>vezovanja. Ne gre pozabiti, da .so mnogi .sedanji in zgodovinski primeri |X)kazali, da tradicionalne etnične identitete še naprej obstajajo tudi znotraj pluralističnih clrž;iv in da jih je mogoče tudi zlorabiti. ^ zlasti .se to lahko zgodi v obdobjih gos|X)darskih kriz in tam, kjer politična okolja niso s|X).sobna spraviti manjšin in večin, kjer .se politični sistemi nLso s|X)sobni prilagoditi družlx'nim in gospodarskim spremembam, in prav lako tudi lam, kjer (»liiika ni razvila učinkovitih mehanizmo\- za razre.še\'anje konlliktov. LITERATURA Agh. Attila (1999): lairojK-anlzaiion of Polity-making in Hastcrn Central l-iirope: Tlie Hungarian Approach to KU Accession, Journal ol'Kuropcn Puhlic Policy. Vol. 6. No. 5, pp. «39-51 Ho.se. .Suniantra (1995): State Crisis anil Nationalities Conllict in Sri lanka and Yugoslavia, Conipanitivc Political Studies, Vol 28. No. 1. pp. 87-116. Hreckinritlgc. Roben H. (1997): I'olitical Consitlerations of thc .Metlitcrranean and l-KTA l-nlargements of the lairopean Union, Journal of International Relations, Vol. 4, No. 1-4, pp. 112-129. Hrinar, Irena (1997): Tlie Knlargement of the KU and .Sknvnia: The Ixonomic and Political Criteria of the l-nlargement Prtx;ess throughout the KC'KU's Hi.story. in: Fink Hafner I), and Cox Terry, eds.. Into Ivurope? IVrspectives from Uritain anti Slovenia. Znanstvena knjižnica, l-aculty of .Social Sciences, Ljubljana. Mrglez, .Milan and SabiC. Zlatko (1998): Analiza v.sehine televizijskega pt)roCanja o približevanju evropski uniji. Teorija in praksa. Vol. 35. No. 1. pp.M7-l62. l-ink Hafner, Danica (1995): The Disintegration ofVugoslavi;i. Canadian Slavonic Papers. Vol. 37, No. 3-4. pp. 339-356. Hafner l-ink. .Mitja (1994): Sociolo.ška raz.sežja razpada Jugoslavije. Znanstvena knjižnica. Faculty of .Social .Sciences. Ljubljana. Hooghe. Lie.slKt and Marks. Gary (1997): The .Making of a Polity: The .Struggle owr liuropean Integration. httpv'/eiop.orat/eii)p/texte/I997-004a.htni. Jacob.sen. Hanns-D. (1997): The Kurtipean Union's Kastward Kniargment. l-uropean Integration Papers (l-lOP), zv. 1, .st. 14. httpy/eiop.or.at/ciop/te.\te/1997-004a.htn». I-iffan. »rigid (1998): Tlje Kuropcan Union: A Distinctive .MikIcI of Internaiionali.sation. Journal of liuropean Public Policy. Vol. 5, No. 2. pp. 235-253- Lodge. Juliet (1993): Toward a Political Union?, in: Lodge J., ed.. The i:urope:in Coninuinit\-and the Challenge of the Future, 2nd edition, Pinter Publi.shers, Lt>ndon. Mencinger, Jože (1995): Kiiko daleC je i;vr()pa. Gospodarska gibanja. No. 259, i:konomski in.^titut Pravne fakultete, Ljubljana. .Michalski. Anna. Wallace. Helen (1992): Tl>e i:urt)pcan Conmuinity: The Challenge of Knlargement, The Royal In.stitute of International Affairs, London. Nciwich, MithacI and l-alkncr, Gcrda (1997): The Treaty of Amsicrilani: Towartis a New Insiiuitional lialancc, Kiiropcan Integration online I'aiK-rs (lilol'). Vol. 1, No. H, http://ei()p.or.at/eiop/te.xie/1997-015:i.luin. I'intier, John (19VI): The liuropcan Coninuinity and lla.stcrn lairope, Tlie Royal lasiiuite of International Affairs, Pinter Piibli.shcrs, l.ondon. ItjtoCnik, Jane/ (1998): Vpliv vkljuCev-inja v i:U n:i go.sp«)ilarjcnje v slown.skili podjetjih. Teorija in praksa. Vol. 35. No. 1, pp. 17-30. Kus. Veljko (19H5): Petintrideset let Jugo.slovan.skega .samoupravljanja. Družboslovne ra/.pnive. .Sioven.sko .sociolo.ško druStxo, Ljubljana. No. 3. pp. 3-15. Seawr, Hrenda M. (1997): Tlic IJrcakclovvn of Con.sociational Democrac)'. The Case of I.eb:inon, Paper pre.sented :it the 1997 Annual Meeting of the Western Political Science A.ssociation, Tascon, Ari/.on;i. March, 13-15. .Stanfieid, John II.. II (1996): .Multiethnic Societies anil Regions. American Behavior.il Scientist, Vol. 40, Ni). 1. pp. 8-17. .SvetlitiO. Marjiui (1998): Slovenian State Strategy in the Ne\v l-urope, TKI working papers on l-ain>pean Integration and Regime Transformation, No. 24, TIic Thorkil Kristensen Institute, South Juthind University Press, i:sbierg. Zic, Zoran (1997): Democratic Transition and 1-edcr.ilisni in .Multiethnic Societies, Paper presented at the 1997 Annual Meeting of the Western Political Science A.s.sociation, Tuscon, Ari/.on:i, March 13-15. Wallace. Helen (1998): i:U needs to confront enlargement reality, i:ur«)|X'an Dialogue. 1998. i.ssue 3. Drugi viri: Agenila 2000: For a^ stronger and wider l-urope. liurojK-an Cekonom.sko anali/o in ni/voj, Ljubljana. Trmsition. The World Hank, april 199«, httpy/www.worIdbank.org/htmI/prdr/trans To.5, Niko et.al.. Slownsko javno mnenje, longitudinalni projekt. Center /a raziskovanje javnega mnenja in množičnega komuniciranja, I DV, Ljubljana.