Katollšk cerkven list.
Danica izhaja !., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja p« pošli za celo leto 3 gld., /a pol leča 1 gld. t'0 kr.. \ tiskarnici aprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej.
_m
Tei*ni XVII.	V Ljubljani 20. maliga travna 1864.	Lfct 12.
Pogovori od sporedi.
•Spisu je M. Smo lej.
(Dalje.)
L" r a d n i k. Takrat je bil Luter pač še zelo v zmote zakopan in zamotan v vezi papeževe.
Pastor. Pozneje je v resnici Luler bolj evangeliju primerno otl spovedi govoril in za verjel sodnjo oblast, ktero si katoliški duhovni na besede pri sv. Janezu prilastujejo. Tako n. pr. piše: „0dpušanje zadolženja ne stoji v službi in oblasti ne papeža, škofa, duhovna, ne kterega koli človeka na zemlji, ampak samo na besedi Kristusovi in v lastni veri, zakaj on ni hotel naše tolažbe, našega zveličanja, našega zaupanja na človeško besedo ali tlelo staviti, ampak le samna se in na svojo besedo in delo." In drugej spet piše: ,,Tisti, ki se le Bogu obtožiti hočejo in k zakramentu pristopijo, ti naj se nikar dalje ne silijo; zakaj vsak na svojo vest vzame, kakor sv. Pavel piše: Vsak človek naj samega sebe presodi i. t. d.
Duhovni pomočnik. Iz tega, kar sem jest in kar ste vi od Lutra napeljali, ne sledi drugega, kot to, tla je bil mož vedno nasprotnih misel in je danes tako, jutri spet drugači govoril in učil, danes terdil, daje posebna spoved potrebna in koristna, jutri, da je splošna spoved pred Hogom zadostna. Sploh je on v tem stanoviten, tla si nikjer in nikdar stanoviten ne ostane.
Uradnik. Mi se ne vežemo na Lutra. On je bil človek in se je toraj motili mogel.
Duhoven pomočnik. Pa vi se vezete, mislim, na svoje verske ali simboliške bukve, ako se morebiti ne štejete k možem napredovanja, ki se tudi za to podlago vaše vere ne zmenijo več.
Pastor. Nikakor ne, ampak mi hočemo verni protestantje biti, pri meni in mojih simboliške bukve še vedno svojo veljavo imajo.
Duhovni pomočnik. Ako je temu tako, vam je /.raven izrekov zastran posebne spovedi v simbo-liških bukvah gotovo tudi Lutrovo napeljevanje za spoved znano. Pod napisom: kako naj se priprosti spovedovati učijo, stoji vprašanje: ,,Kterih grehov se je treba spovedovati?u Odgovor: „Pred Hogom naj se vsih grehov obtožimo, tudi tistih ki jih ne poznamo, kakor to v Očenašu storimo: pred spovednikom naj se pa spovemo le tistih grehov, za ktere vemo in jih v sercu čutimo."
Pulim sledi vprašanje: „Kterisoti?u in odgovor:
mj Gl. Bmlcniann verglcichcnde Darstellung der 1'nterscbeidungs-leliren. — A. Baud die Orthodovie der sakramentalischen Beicbt.
••) Gl. n. pr. Augshurgcr fonfession cap. 25. cnnfess. hrlv. c. 14 Ziiriclier Priidikanten-Ordnung vom Jahre 17;'»8 neu bt-outiK is t. 1*03.
„Tu glej na svoj stan po 10. Božjih zapovedih, ali si oče, mati, sin, hči, potem naj pridigar reče: Ali tudi verjueš, da je moje odpušenje tudi odpušenje pri Bogu ? Odgovor: Da, ljubi gospod. Potem naj reče: Kakor veruješ, tako naj se ti zgodi, in jest na povelje našega Gospoda Jezusa Kristusa ti odpustim tvoje grehe v imenu Očeta, Sina in sv. Duha. Amen. Idi v miru." Potem sklene katekizem ta oddelek z besedami: „To le naj bode priprostim navadno vodilo za spoved."
Pastor. In kaj sledi po vaših mislih iz tega vodila, kakor ga res Lutrov mali katekizem ima ?
Duhovni pomočnik. Iz tega sledi, da se ne-katoliškim duhovnom res prilasluje sudnja oblast čez verne, ker se jim oni morajo grehov spovedovati, kolikor jih vejo in jih potem duhoven v imenu trojedi-nega Boga kot Božji namestnik odveže. — .Mislim tedaj, da bi katoliškim duhovnom ne bilo toliko za zlo jemati, ako hodijo v spovedniee, kajti več grehov, kakor jih kdo ve. tudi oni r.e tirjajo in ne silijo zvediti; zadosti je, da se grešnik grehov obtoži, ki so mu znani iu zraven resnično voljo ima si- obložili (udi tistih, na ktere se ravno zdaj, če jc tudi vest dobro in skerbuo spraševal, domislili ne more. Zatoraj tudi pri nas grešnik k sklepu svoje spovedi moli: „Ti in vsi moji drugi grehi, ki se jih spomnim in ne" i. t. d. Sej po nauku cerkve že sama želja se spovedati, \ odpušanje zadostuje tistim, ki so n. pr. v (smertni nevarnosti, ali priložnosti nimajo pred duhovnim se obtožiti, ako le svoje grehe resnično obžaljujejo in resno voljo imajo se jih spovedati, ako bodo še priložnost imeli. To je nauk naše vere, in vsak poleni lakent sam lahko presodi, ali je pač katoliška spoved res trinoštvo, tiranska naprava, kjer se vest iu sramoz-Ijivost neusmiljeno tare, terpinči in zvediti sili, kar grešnik povedati ne ve in ne more, kakor jo uni, ki naše vere ne poznajo ali poznati nočejo, čemijo iu zabavljivo obrekujejo.
Pastor. V tem se motite, ako menite, da pri nas duhoven kako sodnjo oblast ima; mi smole ozna-novavci odpušanja grehov, in odveza je ravno znamnje tega odpušanja, in jest za svojo stran ostanem pri tem, da v ti zadevi po napeljanih besedah sv. pisma duhovnom nikakoršna obiast ni podeljena, naj mi že tudi zavernete in rečete, da tako naznanilo in obljubo, da bodo namreč spokornim grehi odpušeni, lerdovratnim pa ne, more vsak kristjan drugemu sporočiti: sej lo storiti tudi v resnici more in sme. Sv. apostelj Jakop sam moje besede poterdi. ko pravi: „Obtožite se edeu drugemu svojih nrehov.u (Jak. 5, 16.)
Duhovni pomočnik. Prav. ostanit«* pri svojim terdenji, toda potem nikar \»r ne rent*4. «!a Me
be pravover« n protestant, ki se veže na simboliške bukve, zakaj Luter sam je, kakor smo vidili, besede pri sv. Janezu na posebno spoved obernil, in njegov mali katekizem z jasnimi besedami prilastuje duhovnom sodnjo oblast, in ravno tako bolj ali manj tudi druge simboliške bukve. Pa vašemu terjenju se ni čuditi in vam tudi ne zameriti, da bi bilo po vaših mislih enako, ali naj se grešnik v splošni spovedi pred spovednikom ali pa verni eden drugemu obtožijo; kajti doslednje v resniei drugač govoriti ne morete, ker v ti reči res sedaj nobene oblasti nimate in je vaša sedanja spoved vsa drugačna, kakor pa Luter in sim-boliške bukve večidel od nje govore in jo ohraniti opominjajo !
Kar pa napeljane besede pri sv. Jakopu zadeva, se celo motite, ako menite, da one za to pričujejo, kar vi terdite. — Tudi sv. apostelj Pavel pravi: „Bo-dite edin drugemu podverženi44 (Efež. 5, 21.), in vendar mislim, ne bote terdili, da s tem hoče reči, da naj bodo podložni gospodarji svojim poslom, oblastniki svojim podložnim, spovedniki spokomikom i. t. d. Ilavno to velja tudi, kar une besede sv. Ja-kopa zadeva, zakaj besede: „eden drugemu44 v sv. pismu nikakor ne naznanujejo vselej popolnoma enakosti med osebami. — Sv. Jakop govori od molitve in maziljeiija s sv. oljem pri bolnikih. Moč in nasledek tega maziljenja in molitve je med drugim tudi odpušanjc grehov: „in ako je v grehih, mu bodo od-pušeni4* (v. 15), vendar ne brez spovedi, ako se svojih grehov zave in se obtožiti more. Obtožujte se toraj eden drugemu svojih grehov," ne človek angelu, ne grešnik llogii. ampak nediihoven duhovnu, človek človeku, ki je od Boga oblast prejel grehe odpušati. To, glejte, je pomen omenjenih besed, ako se v pravem duhu in zapopadku sprejmejo. Kakor nalaš nam je Origen tudi v ti zadevi izverstna priča.
......Je pa še drugo odpušanjc grehov po pokori,44
pravi on. „ako se (grešnik) ne sramuje duhovnu gospodovemu grehov naznaniti, kjer se spolni, kar apostelj Jakop govori: ..Je kdo bolan med vami, naj pošlje po duhovna.44 (llom. II in Levit.) ..Oblast odvezovati," pravi tudi sv. Ambrož. ,.je bila le samim duhovnom podeljena.44 (Ambr. de Poenit. L. 1). Tako, glejte, namesto za vašo stran sv. Jakop Ic za našo posebno spoved spričuje. —
G r a j š a k. Naj si bode že z oblast jo po Jezusu aposteljiiom podeljeno, kakor si bodi, meni se vendar leto čudno zdi, da oni to toliko imenitno oblast, grehe odpušati, tako redko in, bi rekel, le poverhoma v svoj	.
Ilu h o ven pomočnik. Temu, g. grajšak , se nikakor ni čuditi. Aposteljni so sv. vero judoni in nevernikom oznanovali, ti pa niso spovedi, ampak le sv. kersta potrebovali, pri kterim, kakor je znano, se ne samo izvirni, ampak tudi vsi lastni grehi od-pušajo: ni jim bilo toraj potreba kar precej spovedi, marveč pa kerst oznanovati in priporočevati, kakor nam n. pr. to tudi lljanje ap. v S. pogl. spričuje. — Kar pa jih je sv. vero sprejelo, so skoraj brez vse izjeme kot svetniki živeli, se skoraj vsaki dan ali saj prav pogosto sv. obhajila vdeležili, kakor tudi iz Dj. ap. in cerkvene zgodovine vemo. ( Dj. ap. 2, 42.) Opro-stenim toraj sniertnega greha, zadolženim k večemu le v odpustjivih grehih človeške slabosti, ki človeku gnade Božje ne odvzamejo, tudi njim ni bilo silno potreba spovedi priporočevati in v svojih listih tolikrat omenjevati.
Naj hi toraj aposteljni tudi nikjer spovedi, pri judih zc sploh znane naprave, ne omenili, ker tega niso posebno tirjale okolišine in potrebe in so bili
aposteljni sploh zelo varni v razodevanji zakramentalnih skrivnost, moramo vendar, kakor sim poprej že opomnil, vzajemnemu spričevanju vsih stoletij v ti zadevi verjeti. — Ako je pa temu tako, kar mi bo poterdil vsak, ki je pravieoljuben in zveden v sv. pismu in cerkveni zgodovini, nam mora toliko več zadostiti in našo vero v katoliško spoved poterditi, ako aposteljni pri vsem tem vender res v svojih listih spoved ome-nujejo. Tako n. pr. sv. apostelj Jakop 5, 16 in sv. Janez I. 1,9. Sv. Pavel imenuje sebe in druge aposteljne „služabp'ke sprave"4 (II. Kor. 5, 1*), „delivee Božjih skrivnost44 (I. Kor. 4, 1.). in razlaga posebno lepo in umevno v svojim 2. pismu do Kor. 5. pogl. celo napravo zakramenta sv. pokore takole: ,,Vse pa je iz Boga, kteri nas je seboj spravil po Kristusu, in nam dal službo sprave. Bog je namreč v Kristusu svet seboj spravil, jim njih grehov ni pripisal in nam je izročil besedo sprave. Namesto Kristusa smo tedaj poslani, kakor da bi Bog po nas opominjal. Prosimo namesto Kristusa ..spravite se z Bogom.44 — In v apost. Dianju beremo celo, da so aposteljni res spovedovali in verni k spovedi hodili. Kakor namreč sv. Matevž (Ii, 6) piše, da so judje k sv. Janezu v pušavo prišli in se svojih grehov obtožili, tako nam sv. Lukež (v Dianju ap. 19. 18—20) pripoveduje naslednje: ,.ln veliko vernih je prišlo in so se spovedovali in naznanili svoje dela. Veliko pa tistih, kteri so vraže uganjali, so znesli bukve in jih sežgali v pričo vsih. Tako je močno rastla beseda Božja in se je vterdovala.44 Glejte tu aposteljne, ki so spovedi vernih sprejemali in kot sodniki ukazovali sežigati bukve, ki so vernim služile v vraže. Ali more, vprašani, kdo po pameti še bolj dostojnih spričevanj za kotoliško spoved želeti in tirjati ? — (Dalje nasled.)
Miri jam.
(Ces k' spisal Vacsl. Mule. poslovenil
I) c ž c 1 a n o v.)
(konec.)
VIL
Tako sc jc nenadoma vse spremenilo! Pieobcrnila se jc osoda trem ljudem, in vsemu judovskemu narodu. — Nepošteni načelnik judovskih rovarjev, gorečni k brez ljubezui, Abrahamov potomec brez vere v Boga, Janez z (■iskale, jc končno pospešil razsodbo; pospešil jo je z v nebo vpijočim zločinom. Na njegovo povelje, zoper pravo in navade, so bili pred obličjem rimske vojske na Sijonu križani neoroženi poslanci, ki so prinesli ubozemu narodu mir. To je razsodilo. Rimska vojska jc kar zdivjala. Ni več čakala, da bi ji dajal Tit povelja, temuč v divji jezi jc napadla in razsula vrata, razkopala nasipe, podavila prednje straže in gnala kakor plaho čedo pred seboj obupane jude. K sreči so dobili Janeza z Giškale precej pri durih v duhovski dvorani. Rovarji so bili zdaj brez poveljnika. Se ta dan je bil veči del gornjega mesta iu tempelj Rimljanom v pesteh. Ravno tako so dobili pozneje tudi dolnje mesto, kjer so bili judje zadnji obupni boj. Vse so zgubili. I»a kdo bi popisoval prežalostno gledišče. Temu cnacega zgodovina nobenega več ne hrani v svojem zakladu. —
Ne boj, ampak mesarsko klanje se je razširilo po vsem mestu, Giškala pa je vklenjen z zobmi škripal. Prebodeno Mirijam so položili na poblazinjeno klop, zraven nje pa je poklckuil Flavijau z neizrekljivo žalostjo v sercu. Tudi on je bil ves omoten, dokler ga stotnik ne vpraša, kaj naj se počne z vjetiuii.
„Vjete odpeljite k cesarju,4' reče tribun. Kar tiče Janeza z Giškale, ta ni samo naš splošni, marveč tudi moj
08236898
osebni sovražnik. Vera, ktero spoznavam, ta mi veli, naj vračam hndo z dobrim. Zato sporočite earju to, za kar ga prosim: Naj bode temu Janezu milostiv, in naj mu daruje življenje. Recite earju, da kratko pred smertjo g a prosim te milosti; povejte mu, da sem mu hvaležen za vse. kar mi jc storil dobrega iz ljubezni/'
.Mirijam je čula in razumela Flavijanove besede, polne ljubezni do svojega sovražnika. Kri ji odteka, s kervjo zginja moč, — življenje sc nagne. Pred dušo se ji odpirajo vrata v večnost; tu se ji odpro oči: — moč svete ljubezni, ljubezen do sovražnika, ta jo je ganila. Vse kar jc o Jezusu čula iz Flavijanovih ust, v^e ji zdaj trepeče živo pred očmi , vse gleda v jasni luči. — Vojaki so odpeljali zvezaue vjetc in Mirijam lažej diha. iše enkrat zbere vse moči in reče prijatelju s slabim, pa vendar brihtnim glasom: Mirijam umerje v tvoji veri! — Jaz verujem v Jezusa Kristusa. — Vera, ki uči o d p u-s č a t i sovražniko m, i n m o č h u ti o p o v r a č a t i z dobrim — j c iz Boga. — Oh, naj bode ta kri meni k e r s t n a krt. — Jezus, S i n Davidov, usmili se! — Flavijan — bratec — da se vidiva pri Jezusu — O d r e s e n i k u !" To so bile zadnje besede. — Zdaj si izderc meč, ki ji je globoko tičal v persih in potlej izdihne svojo čisto in nedolžno dušo. —
flavijan nekoliko poklcči pri mertvi in moli z jasnim obličjem. Zaznamnja ji križ na čelo, vstane in zakliče z navdušenim glasom: Hvalo tebi. Oče v nebesih! Hvalo tebi. Odrešenik. za tvojo miloserčnost! Moja sestra je pri tebi v nebesih! — In zdaj mi daj še moči, da dokončam svoje delo !
Junak plane na noge , pritisne k sercu stermečega stotnika, migne vojakom k slovesu, pa hiti tje. kjer je
naj veti sila.
Gorj»- teinpcljnu! V njem jc vsa judovska moč. Duhovni branijo svetišč, pa Kimljanjc ga hočejo predobiti. Tit je sicer dal povelje, naj se nihče ne do!akne tempelj na. Pa odpor obupnih judov je razdražil zmagovito vojsko. Nekteri najetniki začnejo metati goreče bakle na dvor v svetišče in preden bi si kdo mislil, že sc je vnelo. Cedrovi tramovi se vžigajo. Kmalo se zavali strašen dim nad sveto goro. iu plamen, ki visoko šviga, daje znamnje svetu, tla gori — tempelj, to strašno znamnje da ie vse ob tla. osupnilo jc ves Jeruzalem. Od vseh strani bežijo judje k svetišču. I padel jim je pogum za boj; zato se ne boje več smerti; hitijo gasiti. Na tisoče se jih je zagnalo v svetišče k altarju. ker mislili so, da z molitvami prcpro-sijo Gospoda, tla bi »e usmilil svojega doma. Tit sam. ko jc videl, kaj sc godi, hiti na goro k teinpcljnu. ter prosi in veleva vojakom, naj pomorejo judoni gasiti. Ali tu nihče več ne sliši poveljnikov, prošenj in ne zapovedi: nad vse razdražena vojska le mori in pleni.
Klea/.arju jc dal Tit v rimskem taborji vso .svobodo. Ko pa duhoven /.agleda, da gori tempelj, teče, kakor bi bil ves iz uma, na sveto goro. Pa prišel jc le, da ga prehude potoki kervi, ki je tekla po gori; da sliši strašni krik bojevavccv in obupni stok ranjenih — umirajočih judov ua svetem dvoru; prišel je vidit. da ni več pomoči. Serce mu poka na tem strašnem gledišču, pa plane še na verh tempeljna, kamor je tudi že sezal ogenj. Možgani se inu zmedejo iu zmeša se mu. — skoči na stolp, ki se jc dvigal nad svetiščem, iu od tam telebne v plamen! Pa tudi Flavijan pade tisti osodni dan. Bojeval se je kir.ali tu, kmali tu, - povsod kakor lev, in ni maral za to, da mu že kri vre iz toliko mnogo ran iu življenje ugaša. — Hrabri junak -e zgrudi zadnjič v divjem rovanji in našel je grob med padlimi na dvoru v gorečem tempeljnu.
VIII.
Kervavi požar in konec prekrasnega tempeljna sta do-veršila osodo nad Jeruzalemom. Kar je prerokoval Gospod.
—	to se je zgodilo. Zmagovita rimska vojska jc podavila jude, zaklade pobrala iz tempeljna in goreče baklje metala tje, kamor ni dosegel požar. Naposled je bila vsa gora kakor ognjeno morje.
Boj z judi po mestu je terpel sicer se nekoliko dni. Janez Giškala je po nesreči ušel rimskim vojakom, ki so ga vlekli v ječo, in vžgal je svoje tovarše, da so, v>i obupni, še enkrat poskusili udariti se v dolenjem inestu. To jc bil kervav in strašaii boj do zadnjega dne. Na zadnje so zmagali Riiuljanje povsodi. Vjeli so Janeza Gi'<kala šc enkrat. Po hišah, ki niso več imele prebivavcev, nabrali so si vojaki neizmernih plenov, pa začeli so podirati, uc samo terdnjave in stolpov, ampak tudi dvorovc in hiše po vsem mestu. — In tako ni v Jeruzalemu ostal kamen na kamnu! Kar je šc- ostalo naroda, to je bilo ali pobito,
—	ali poprodauo v sužnost ..i .azpodeno po vseh krajih po svetu. —
Predno je odšel carjev ič Tit z grozuega morišča , postavil jc svoj šotor na verhu svete gore Moriah , zataknil svoje praporje, pa velel, uaj sc daruje malikom. kteri izraelski sin bi mogel prenesti takovo gledišče? —
Ko je bil odšel slavni carjevič, ni smel noben juti več bližati sc podertinam razdjanega mesta. Rimski vojaki so imeli tii svoj tabor in so »dražili pomnitve vredne ostanke svetega mesta, drazega slehernemu izraelskemu sercu. — Ker niso smeli judje hoditi ua goro. kjer jc stal Jeruzalem, zbirali so se po višinah iu od tam so s solznimi očmi gledali na nekdaj sveti kraj, ki jc zgubil svojo krasoto, zgubil Gospodovo slavo. — Časi sc jc prikradel kak prederznež tudi na verh Oljske gore, ktero deli potok Kidrou od gore Moriah. Tam na goli Ol ski višini sede nekdaj belolasi starec. Bil jc krepke postajvc, obraz pa mu jc bila obupna žalost razorala. — Zdaj zrč na drugo goro, zdaj zopet vprč oči ua zemljo iu milo joka. - -Zraven njega lezi lahka brcnklja, pri nogah pa gerčeva palica. Bolečina, v kteri se starcu topi serce. ta bolečina sc mu očitno bere na v*aki praski po suhem obrazu. Dolgo poseda tu in tam iu prcžalujc. Na zadnje pa plane na noge, zgrabi brcnkljo in začne grabiti strune. Po malem pa ubira voljnejše. prenehava. iu i/.vira mu iz scrca pesem, po ktvri jc vsak lahko spoznal, da poje — Aha»vcr.
Otožin jc njegov glas, ki sc daleč razlega, sej mogel bi omečiti tudi scrcc iz kamnu. Pa ceni dalje starce prepeva, tem bolj jc videti, kako mu nemir gri/.c iu terga serce, tem silnejsi jc njegov glas. Zadnjič pa mu uide iz per* usodno ..gorje!" Zažene harpo čez skalo, zgrabi za gerčavo palico in plane z Oljske gore proti zapadu. nekolikrati je preletel strašni krik ..gorje, gorje!" cerni mrak temne noči. — To jc bila njegova zadnja beseda na (Mj>ki gori; to je bil zadnji glas njegove harpe. —
H le i m ti hudoba stoje stani*e 't
Naš mili Zvcličar Jezus Kristus je bil svet večne pogube odrešil, hudobni duh pa jc bil zelo žalosten zavoljo velike nesreče, ki sc mil jc tadaj pripetila. Nemudoma pokliče svoje stare in zveste pomagavcc (naglavne grehe) skupaj, in sc z njimi vred napoti po vsem svetu, iskajc si novih služabnikov iu zraven tudi pripravnega staniša. — Prehodi vse dežele, mesta, terge. vasi, obiše vsako hišo. na zadnje še celo — ccrkcv. V vsakem kraju sc iše razširiti. napravi si večji aii matiji stanovanje /.a sc iu zu svoje služabnike. V tc stanovanja jc vabil in vabi i/, vsih stanov iu narodov ljudi na zemlji vsaki dan, in slini iu prilizuje sc vsim. da naj mu bodo pomagavci in služabniki. Vsakega, ki pride k njemu v službo, prešeren.» pozdravi, objame in obljubi mu obilo plačilo. Potem mu z neko posebno pijačo Cz oslepljcnjem uma) zavda. da ga popolno za-se pridobi. Kad taki človek potlej dremlje v-e «voii
žive dni, — in še le o smertoi uri se ne mara predrami, pregleda, in ne prestraši. Njegovo staniše po mestih, ter-gih in vaseh so navadno kerčme in druge hiše, v kterih sc obilo raja. nedolžnost prodaja, razdira, rani, sraruožlji-vost slači in z nogami tepta, nečisto djanje oblači, in kjer pijanost, požrešnost ima svoj sedež.
V	hišah on hoče imeti pervi sedež, za mizo; noč in dan on tam presedi, prizadeva si zakonske pripraviti ob edinost in ljubezen, zbuditi pa sum, sovraštvo, jezo, pretepe, kletev in vse kar je hudega. Tudi si prizadeva jim spod-jesti zakonsko zvestobo, čistost, spodkopati tisto življeuje, ki se imenuje „brcz graje." Tako jih godi za prekletstvo.
V	cerkvi si hudoba celico izvoli navadno za vratmi. Un sam prav pri vratih stoji, roge zkoz vrata ven moli in ljudi, ki notri gredo, zelo natanko pregleduje. Ktere on za svoje spozna, jih likoma okrog sebe nastavi, da inu po tern šc druge motiti in pridobivati pomagajo. — To so navadno mladi ljudje, ki se je v njih sercih ogenj poželji-vosti raz pa lil. Satan zdaj železo razbeli iu jim, kakor tičar tičkom, duhovne oči prieverkne iu užgč, da v cerkvi pojo njegovo vižo in ne Božje časti iu hvale. Vero v pričujočega Boga jim otemni; mesene oči jim pa na stežaj odpre. Zdaj se jim v serce vsede. kremplje pa jim v glavo zasadi ter jim jo verti na vse kraje, včasi kterega celo proti vratom za verti, c) ker altar in tabernakelj — to je hudobi nar bolj zoperna reč. — Takim revežem pridige, keršauski nauki, svarjenje, opoininjevanje, prošnje in solze spovednikov nič ne zaležejo, — navadno ostanejo, kar so, za celo svoje življenje. Gotovo si je ou takih nar bolj svest in ima tudi nar večje dopadajenjc nad njimi! O da bi se takim prepozno oči ne odperle ! — Na smertni postelji spoznajo morebiti svojo slepoto, in se prepričajo, kako prežalostno plačilo jim je satan pripravil, ker so mu bili tolikanj zvesti, in za kaj jih je ozoril!
M. Dobrepoljski.
10yte<i po Siorenftkem in dopisi.
Iz Ljubljane, (id več strani nam dohajajo skorej zmiraj novi udje za bratovšino ss. Cirila in Metod j. ki moli za spreobernjenjc nesrečnih grešnikov razkoluikov. Z Dolenskega ) i Ii je nam te dni došlo več sto. In pa ravno o pravem času se molitev razširja, zakaj prav zdaj sc spet bere, koliko sc rusovsko razkolništvo napenja, in radovoljne darove zbira, da bi sc po l.itvauii razkolniške cerkve in šole naprav Ijale, (er sc lako katoličani toliko ložej k odpadu zapeljevali. Kusovski časniki vabijo Ruse k tem darovom, češ. naj se rusovske narodne šole razširjajo po poljskih deželah. •• I) ubogi Poljci. kdo se vas ho usmilil? Ko bi se Francozom. I.ahom. Nemcem laka godila, kakor Poljakom pod Rusom ali pa Slovanom pod Turkom, to bi bilo vpitje, da hi sc zemlja tresla. ... Mi pa kličimo:
..O Bog , kteri si na* po ssv. bratih Cirilu in Metodu k cdiuo-ti vere poklical, zediui zopet odločene brate iu sestre naše k svoji sv. katoliški Cerkvi, naj bode kakor v nebesih, tako tudi na zcinlji le en hlev iu en naj višji Pastir. Za to te prosimo po zasluženji Jezusa Kristusa, po prošnji Marije, ss. Cirila in Metoda, in vsih tvojih Mvetuikov. Amen."
„Ss. brata Ciril iu Metod!
Za nas Boga prosita!" Ta molitev bo močnejši od razkolniških šol. Blagor ranj-kemu knezu Siomšeku, ki je Slovence povabil k taki molitvi!
Iz Ljubljane. 13. t. m. popoldan o \2 jc naš deželni zbor dokončal svoje sedanje seje s trikratno slavo do
•) Ravno undan je prav pošten go»pod potožil . da s svojo gogpo ne mara več oh nekem času v neko cerkev k sv. maši iti. kjer se je nekdo uko vedel, kakor bi bile vrata altar!.' Mogel bi je lorej drugam pomagati.	Vr.
svitlega cesarja. Imel je to leto posebno veliko z bolnišnico opraviti in je tudi s to obravnavo poslednjo sejo sklenil. Sprejel je namreč od novega uudan izvoljenega odbora izdelani hišni red in s tem zavergel unega, ki ga je bil osnoval deželni odbor. Novi hišni red se ua pravice bolnišničnega vodja nekako bolj ozira, opravil usmiljeuih sester pa nič ne določuje, menda ker je nar bolj potrebuo že v pogodbi z deželno vlado izrečeno. Novi poterjeni red se itna precej v bolnišnici vpeljati. — Znamenito je tudi to, kar je neke dni poprej deželni zbor izrekel, da so namreč za ženitve in možitve v naši deželi potrebne tudi privolitve od deželske gosposke (politiški zakonski kouseusi j in da naj deželni odbor v ta namen osnuje primerno deželno postavo. - - Tudi drugi zbori so glasovali za ohranitev politiškega zakonskega konseusa, n. pr., v Lincu, Bregencu.
Iz Ljubljane. „Tagespost" 10. t. m. piše po ,.\Van-derer-u," da je bil neki tiskar v Ljubljani sprejel v natis g. Jenkotove pesmi; trije duhovni, iu med njimi Daničin vrednik, pa so prišli in mu omenili, da nuj sam sebi pripiše, če nobenih duhovskih bukev več v natis ne dobi. ako te pesmi natisne. Mož da se je /.uganja zbal, in založnik Gioutiui je mogel pesmi dati na tuje — v Gradec natisovat. —
Komur se je zljubilo v Slovencem malo prijazne liste laž trosili, naj zve, ako mu je drago, da vrednik ..Zgodnje Danice" ui nobenega tiskarja zastran imenovanih pesem strašil; če so kteri drugi duhovni to storili, mu ni znano. ~ Vrišalo jc pa pred nekaj časom po mestu, da taki svetni gospodje, ki ne bo nihče na svetu rekel, da so tesiiovcstni. so gosp. pesniku svetovali, da uaj nektere reči izpusti ali popravi v svojem rokopisu. Mi, ki nismo rokopisa vidili. ne moremo nič soditi. Rečemo pa samo to, kar je sploh naša misel v slovstvenih rečeh: uko so pesmi spotikljivc in nravi škodljive, so naše misli enake z unimi gospodi, tc so res kteri natis ovirali. Tiskar in založnik zanikaruih iu nravo kuživnih spisov ui vreden, da bi ga dobri katoličanje podpirali ; naj ga redi tisti, komur služi. . . . Vojsko grehu!
Kužljive reči pa tudi naši slovenski reči nič ne pomagajo, temveč ie serca razdvojijo. Duhovstvo in vse pošteno Slovenstvo vselej studi, kar je nenravnegu; nesprcmišljcni pisatelji spotikljivih reči pa svojo gulijo in une pikajo. K vsemu temu pa se sladko sinejajo naši nasprotniki, kteri bi naj rajši, da bi v eni noči čemi muri popil vse slovenstvo. Kaj imamo na zadnje od tega? - Slaba se godi! Slovenska reč malo prijatlov ima; cerkvena, ki nam je perva. pa dostikrat med tako imenovanimi olikane i še uianj!
Iz Ljubljane. Mariin mesec majnik se približuje, gotovo se bodo po mnogih krajih obhajale vesele šmainice; zavernemo torej Slovence na pripravne šmarniške bukve, ki so bile že druge leta priporočane: ..Mariin mesec I. 1839,*4 — „Smarniee naše nebeške Kraljice II. 18(51," — Smarnice naše nebeške Kraljice III. 1863," — „Smarnice" Vol-čičeve za nedelje, — ,,Marija Devica zemlje in nebes Kraljica" g. Pintarja, — „Slava Marije D." g. Potočnika itd., — .,Lavretanske litanije;" — za domače otroške in sploh za kratke šmaruicedoma pa ,,Večni mesec." Znane so tudi „Svete pesmi/4 primerne in potrebne v ta uameu, kterili imata zlasti lil in IV zvezek veči del Marijine pesmi. Napevi služijo k temu Riharjevi. Vse imenovane bukvice se dobivajo pri Gcrberji in drugod; napevi pri Kremžarji.
Prišel je tudi na dan zvezek lepih napevov k časti Matere Božje za pesmi: „Med zvezdami,4' „Ti edina,44 „Ko zarja zjutraj se razgrinja," „Kaj v dar Mariji ljubljeui prinesti" in več druzih, k terim je ranjki Kihar sam napeve naredil. | Dobivajo se pri Riharjevi sostri v poprešnjem stanovanju iu pri Leopoldu Kremžarju.)
ll Ljubljane. — V Polji so 14. t. m. ob 9 dopoldne prečastitljivi korar in semeniški vodja gospod Janez Novak v pričo 12 duhovnov in neštevilne množice ljudstva pokopali dobro znanega in vse skozi ljubljenega ondotaega
duhovnega pomočnika gosp. Aleša Okorna, ki je v 62. letu po dolgi bolehnosti — pa kratki pljučni bolezni svoje delavno življenje sklenil. Marsikdo je zgubil v njem serč-nega prijatla, pa tudi ljudje so razodevali z neizrečenim jokom, kaj iu koliko jim je bil njih postrežljivi, ueutrudljivi in ljubljeni gospod Aleš. Bog mu daj v miru počivati!
Približuje se letni čas, čas procesij itd. Mrasikdo bi rad kaj napravlja!, pa ne vč, kam se oberniti; uaj opomnimo, da gosp. Jan. Cof (na sejinneru tergu št. 76) izdeluje čedne cerkvene bandera, neba, paramente po spodobni ceni, pa tudi stare reči popravlja iu obnavlja.
Z Vač. — (Božji grob nove podobe.) Sred letoš-ujega posta se je bralo v Volksfreund-u" priporočilo Božjih grobov po novi šegi, ki jih izdeluje v resnično veličastnem kat. duhu gosp. Edvard Zbitek v Olomucu na Moravskem v presvitni (transparentui) obliki iz steklenih prizem in barvauih stekleujakov (steklenih kamničevj. Temu priporočilu je bil priložen tudi kratek popis posamuih delov Božjega groba in njegove sostave, iz kterega se je že nekoliko moglo razviditi, da ta reč mora zares kaj izverst-iiega biti. Komaj da omenjeno oznanilo našemu, še v visoki 76letni starosti zmiraj za povišanje Božje časti mladostno vnetemu duhovnemu gospod očetu Matevžu Kri-stan-ii v roke pride, že so sklenili svojim ljubljenim lar-inanom letos podelili pirhov, s kakoršuiini se ni ponašala še nobena slovenska fara. »Samo današnjega časa denarna uima prizadevala jim je nekoliko pomislika, temveč ker so v kratkem času že toliko stroškov zmogli za svojo faro. Treba je bilo pač vse denarne žile napeti, da se jc zidanje veličastne cerkve pred nekaj leti doveršilo in s krasno notranjo napravo olepšalo, da se je še le viansko leto postavila lepa kapela na pokopalžšu in se pokopališe ogradilo z nzidjem, ki je krilo s plošami rezanega kamna. Zopet letos so omislili za blizo 400 gold. nove levilue oblačila. In vendar ,,tudi Božji grob mora biti," so rekli, vedoči, da serčnost iu krepka volja veliko premore iu naj več lepih spominkov Božji časti postavlja. Rečeno — naročeno, iu komaj da še o pravem času smo mogli iz Olomuca prejeli delo prekrasno, kakoršno je pač vredno c. k. sumo-lastue pravice ali privilegije, ki jo je slovečemu mojstru pridobilo.
Zdaj naj pa še nekoliko popišemo tc reči: Celi Božji glob ima dva glavna dela: Božji grob za se v globini, iu prednje stebrovje (porticus). Božjemu grobu podlaga jc 6'(i čevlja dolg in 3 čevlje visok antipendij s kamnito ponarejenim grobom v sredi, v kteicni leži kaj umetno izdelana 4 čevlje dolga Kristusova podoba v transpareutnem svitu prizmatičnih žarkov. Okraj antipeudija je ozališan ua okoli s pol čevlja široko krasno cvetlično pletenino, kije sostav-Ijena iz barvauih iu brušenih stekleujakov. Xa sredi antipeudija stoji tabernakelj, z mnogimi lepšavami v steklu ob straneh, iu z zlato rumenim znamnjem Jezusovega presv. imena ua vratih, ktero je ravno tudi umetno sostavljeno iz steklenih kamničev. Naj vcličastniši pa stoji nad taberna-keljuoui 6 čevljev visoki iz prizem izdelani križ s podobo perta na počeznem hlodu. Kdor nc vidi, si lahko nc more misliti, kako lepo sc more z vpletenjem belih tcmuobru-šenih stekleujakov med svitle ponarediti malanje sence, kakor z barvami, in s tem natorni gubosklad poočititi. Pod pertom čez sredo križa je delan mogočen rožni venec iz steklenih kamničev, in na vse strani iz njega plam-tijo solnčnorumeni žarki. Ob straneh tabernakeljna kipita dva čez tri čevlje visoka prekrasno iz stekleujakov sostav-Ijena šopiča raznih cvetlic v zlatorumenih posodah. Zadej za vsemi temi slikami inisli pa si prižganih kakih 100 luč! — To li kaže v temno ogernjenein prostoru tako ulično lepoto, kakoršne se oko vživati ne naveliča.
Drugi del Božjega groba je prednje 14 čevljev visoko stebrovje, ktero za svoje transparentno razsvitljcnje zopet 130 luč potrebuje. Vse lepšave na njem so zopet iz zgoli brušenih
barvanih steklenjakov. Tukaj vidiš razun mogočnih cvetličnih vpletav tudi vpodobljeuo mučilno orodje Kristusovo, na verhi pa, to je, ua skleuivuem delu stebrovja. s prekrasnimi čerkami napis: „Dopolnjeno je." To stebrovje stoji v transpareutnem svitu kot zmago oznanovavni oblok pred Zveličarjevim grobom. Pristavim naj pa tudi to. da tabernakelj iu besede napisa, kakoršne hoče kdo imeti, se morajo posebej pri mojstru naročiti; zakaj v izvirnem njegovem uačertu je namesti tabernakeljna skrinja zaveze.
Celo delo skupej brez vožuine stane 466 gold. More se pa tudi cenejše, tudi za 233 gold. dobiti že kaj čednega ; zakaj napravlja se po trojnem narisu. Po Moravskem in mejnih deželah, kodar je ta iznajdba bolj znana, sc zelo hitro taki Božji grobi razširjajo; samo na Moravskem so že v 66 cerkvah te verste Božji grobi. Upati je, da se ne bo samo njili lepota, ampak tudi koristnost poterdila, ktera je v tem, da barvano sleklo tudi čez mnogo let ohrani še pervo živo barvo, toraj tudi traiisparentne slike zmiraj enako lepe. — Posaiuni kamniti so pa žc tudi tako terdno z dra-toiu pripeli, da, ako tudi kterega posebna nerodnost cerkve-nikova raztare, vendar zavoljo tega celota malo terpi. ker se druzega zraven nič ne razdere. Tudi je lahko take odpadle kamilice z novimi nadomestiti, ako si jih preskerbiš. Napis do mojstra je: Eduard Zbitek, Besitzer des k. k. ausschl. Laudesprivilcgiunis auf Erzeugung transparenter (jlas-Mosaik h. ^(Jraber iu Olmutz, Backergassc IIX. 481.
Od nove Štifte, 7. mal. serp. J. J. — Prelepa romarska cerkev Matere Božje pri novi Štifti v ribniški de-kauiji bi lahko marsikaj podučuih iu Marijo zadevajočih zgodb v zalogi iuiela, ko bi ji nekdanji posebno romarskim cerkvam tako sovražni duh časa nc bil ua 20 let lastnega duhovna odvzel iu vsih spoiuinic in pisem zaterl. Vendar naj pa kaj malega, kar se je ohranilo, Danici pošljem.
Štiri lepši uialaue obljubnc spouiinicc (Voliv-Gcmahlde ) pričujejo, de je marsikak vernik v britkostih tukaj po Marii pomoč dosegel. Xa eni je lepo iiamalaiia cerkev nove Štifte, nad njo ua oblaku je podoba Marije /. Jezuškoiu: spodej jc uaiaalaua procesija z benderom iu z duhovnom spredej; zraveu se bere: ex volu (iz obljube). —
Druga malarija ex voto (iz obljube 1717 | slavi pred oči jezdeca gosposkega, ko duhovna, ki s konjem vred ua prekuc leli v veliko tekočo vodo. od deleč se vidi stermcca ženska iu več hiš zraven; od zgor na oblaku je podoba Marije D. z Jezuškoiu. —
Tretja jc samo velika uialaua podoba Marije D. z Jezuškoiu.
Celerta od leta 1650 kaže klečečega duhovna pred podobo Matere Božje z nebeškim Detetom. Zraven se bere: „Jaz Matija Pareuta, Vikari v Cer no m Ij i, 33 let star, sim od Marije groznih bolečin rešen.*4 —
V starih niašuih bukvah sc je ohranila naslednja pri-godba: Barlholoiu. Aussitz (Jernej Avsic). grašinski oskerb-nik iu sodnik, v mladih letih pobožen, jc pozneje prišel ob vero. 8. grudna 17'JO, ua praznik čistega spočetja Matere Božje, še k sveti maši ui sel; opomnjen od nekoga, da naj ta dan sv. maše ne opusti, zarenči zaničljivo: ..Piši me ti iu maša. ...! ,,Popoldan na ta praznik jaha po opravku v l.oski potok čez Veliko goro. Ob poti v gojzdi jc samotna hiša; ker sc jc žc inračilo iu je imel šc štirtlec ure pota po gojzdu, se mu tam ponujajo, dc bi ga kdo spremil, pa jim odgovori, dc pot sam bolj ve kot oni. Vendar ua levo deleč v gojzd zajde iu s konjem vred pogine: nalelčval jc namreč sneg iu ojstra burja jc brila. Vsemu iskanju vkijub jc bil še le čez enajst mescev po naključji najden inertev, ležeč na trebuhu iu konj je privezan zraveu njega pogiuil. Denar jc imel še v žepu. Pravijo, ko sc je v Loški potok ravnal, de je rekel, de bo davek tako terdo tirjal, dc sc bo otrok v inaternem telesu jokal. Ta zgodba je tukajšnjim ljudem še v spominu tudi z drugimi pristavki; pa tukaj je tako podana, kakor je zapisana od duhovua. ki je poznal poginjenca iu njegove starše. —
Žalosten pogin v Veliki gori je bil tudi leta 1863. Pozimi tega leta »e je pripovedovalo, de se več volkov okoli klati. Dva kmetiška moža, ki nista po stanu lovca, gresta neko nedeljo (snega je bilo za obilno slano) še pred šesto uro zjutraj pred sv. mašo, ki je pri novi Štifti ob 6 uri bila, mimo te cerkve matere Božje na Veliko goro ua lov. Tam hočeta neki hrib vsak od ene strani obiti T pa nič več vkup ne prideta. Mlaji tih dveh je prišel nazaj, starejega pa ui bilo. Dolgo iskajc ga čez več dui deleč v gojzdu (nad Zadoljem) mertvega najdejo. — Obe prigodbi pričujete, kako nevarno je ob nedeljah in zapovedanih praznikih brez pravičnih vzrokov sv. mašo opušati.
V	liorotailll. 15. marca. V ~~ Gospod Mat. Majar, ajmoster in obče znani slovenski pisatelj, kakor čujemo, ie po hudi bolezni na obrazu na eno oko popolnoma oslepel. To jc hud križ za tako marljivega pisatelja. Bog mu ga lajšaj nositi; Slovenci sc ga v terpljenji spoiiiinjajmo. ~ Kavno kar nam je došla žalostna novica, da je umeri preč. gosp. France Kulnik, dekan in fajmošter v Žabuicah pod sv. Višarjami. Gorenci, posebno romarji k Materi Božji na sv. Višarje. so ranjcega gospoda gotovo dobro poznali, kako jc bil pobožen in vnet za čast Božjo in zveličanje luš. kako se je cerkev popravila iu olepšala, in tudi pot, kjer se zdaj veliko bolj zložno proti stermi višini korači kak«»r poprej. Naj v miru počiva! —
V	Celovcu na Veliko noč. t — Sveti vc,iki teden |C tedaj minul, dušna žalost sc jc veselju umaknila, Kristus je od smerti vstal, veselo doni Aleluja po cerkvah lu med ljudmi blage svete volje; obhajamo veliko Noč, v spomin Kristusovega pa tudi našega prihodnjega vstajenja. Zares, to je dan. ki ga jc Bog naredil, in tolikanj lepši, ker vživamo tudi prijetno vreme; soluce prijazno sije in »greva zemljo, da sc izbuja iz zimskega spanja in počitka n k novemu življenju vstaja. Pač jc to za verne kristjane j oineiiljiv praznik, pervič zato da postergamo stari kvas. kvas gicha in hudobnosti, da se popolnoma obnovimo in novo Bogu dopadljivo življenje začnemo — v čistosti in resnici; drugič pa ludi. da svoje pozemsko življenje /.boljšamo, kolikor jc moč in nam nove postave vele. Tudi je treba :/. groba — lenobe in viicmarnosti vstati in novo življenje /.ateti, v zlasti ker »c tudi večkrat, še celo pogostoma dušna krepost po telesni meri in una od tc svojo moč iu iz-veistnost dobiva. Tedaj proč z \ nemarnostjo za sedanjost, proe z za vidom, obrekovanjem in natolcevanjem svojega bližnjega. Nasledujmo, kar ta ali uni dobrega stori in jc korono, naj si bo mlad ali star, srečen ali nesrečen. Dajmo slovo oterpnosti, ki nič ne velja, in mesimo tudi društvene zadeve z novim kvasom, ki jc čistost in resnica. Dajajmo s popolnim spoznanjem Bogu, kar jc Božjega, ce-sarju kar je cesarjevega, iu vsim drugim, kar je njihovega. Posnemali naj bi žc vendar nauke, ki nam jih zgodovina vsih časov daje, v zlasti pa dandanašnje prav živo pred »ci stavi. Kristus ni za rop imel, znebiti se svoje nebeške časti; — ali ni to lep izgled, da bi ga posnemali vsi, »tari in mladi, posebno pa vsi velikaši, mogočni in predstojniki sploh. Koliko bolje bi bilo potem na zemlji, koliko uaii) prepira, puntov, nesreč iu nezadovoljnosti sploh! In -.ai pomaga, če se mladina tudi z naj buljim namenom podu-• uje. če pa potem, kadar prestopi v javno življenje, dobre nauke sama zatajuje ali po izgledu ali šc celo povelju liuzih zatajiti mora. Kako so n. pr. takim, ki le pn višjih službah in časteh hrepene, nauki in prepričanje dober kup. morebiti še bolj kot lešniki, kako sc po vetru obračajo, ■»linijo, ližejo ua vzgor in ua vzdol, kolikrat spremene svoje misli kakor vsakdanje oblačilo, kako so nemirni sami iu tudi h ugi zavolj njih, ker so kakor kaplja na veji, »la se nihče nc more ne zanašati nanje ne, kaj gotovega od njih pričakovati. 1'akim ui mar ne za srečo posameznih, ne za celoto njim
•) "sjii« nam je prepozno »lo^el, tor«*j «o nektere reci _|»o>t le-
izročenih, ampak edino le za službo in denar in k večemu še, da bi bolj komandirati mogli. Da je pa vse to tolikanj bolj gnjusno in grešno, kolikor imenitniši je stan ali čast, in da tak nikakor Jezusovega izgleda ne posnema, se samo po sebi razvidi. — Od velikega tedna se mi to spomina vredno zdi, da so se cerkvene slavnosti lepo obhajale, da imajo v tukajšnjih cerkvah lepe Božje grobe, čc tudi ne velikih, in da nam je bilo tudi vreme prav vgodno, kar se k velikonočnim praznikom tako lepo prilega in sercu tako dobro de. — 30. sušca zjutraj ob 2 je umeri po »lol-gi bolezni v tukajšnjem semenišču g. Atidr. Zepič bogozna-ncc IV. leta doma iz Preddvora na Goreiiskem. (Drugi dopisnik jc rekel iz Teržiča; Vr.) Pokopan pa je bil 31. popoldan o pol 5ih na pokopališču sv. Huprehta prav lepo in dostojno. Da so bile ravno počitnice, seje vendar mnogo bogoznancev k pogrebu sošlo in so mu zadnjo prijatelsko počastenje izkazali ter mu na grobu zapeli ginljivo žalo-stinko. Spremilo ga je semeniško vodstvo, v. č. očetje ka-pucinarji in mnogo druzih gospodov, med njimi tudi znani Slovenci gg. Einšpicler, Ferčnik, Cernic itd., tako »la se mora reči, da Slovenec ni nikdar pozabljen. Bog mu »laj večni mir in pokoj! Vsim znancem iu prijatlom pa bo»li v pobožni spomin priporočen. — Šole na gimnaziji in bogoslovji se bodo še le po Šmarnem pričele, druge pa že poprej. realne namreč v sredo, normalne pa v petek po Veliki nuči. — V deželnem zboru ni kaj posebnega. Slovencev ni: edini g. F.inšpieler jc mogel zavolj tiskarnega prestopka deželni zbor zapustiti; nobeden njegovih častivrednih tovar-šcv ni ne bele lic černe zavolj tega rekel. Tukaj nimajo v bolnici usmiljenih sester, da bi kak ..svoboden, neodvisen mož" kaj prilike in vzroka imel govoriti in kritizirati, kai se drugod tako rado zgodi. Imajo sicer nune v elizabetiu-skem samostanu bolnico za ženske, ali ta je privatna itt deželni zbor nima nič ž njo opraviti. Zato je pa tudi povsod vse tiho od nje, kakor bi jc ne bilo; in vendar toliko dobrega za uboge bolnice stori! Da bi pa svet zanaprej o tem bolje in brez strasti so»lil, naj bere, kak<» zdaj usmiljene in druge sestre na bojnem polji ravnajo, kako jih hote ali nehote hvalijo, vojaki pa si le to žele. da bi jim streglo te blage duše, kterim sta, kakor vsak ve. slavna maršala Canrobert in Pelissier v rimski vojski naj veči t ast skazovala, in tako le hvalila, kar je hvale in spoštovanja vrednega! —
Iz Tersta, 14. aprila — „Bog je ukazal svojim angelom, »le naj te varujejo po vsih tvojih potih." (Ps. 'JO, 11., i To si jc pač danes lahko marsikdo sam pii sebi mislil, ko sta se Nju veličanstvi mesikanski cesar Maksimilijan in cesarica Karoliua poslovljala z našim cesarstvom. Nedeljo prej ob enajsti uri popoldne so bili sprejeti v Miramaru mesikanski poslanci. Po nagovoru, ki ga je imel njih pervak. so Njih cesarska visokost nadvojvoda Maksimilijan jim naznanili, de so sklenili spolniti željo mesikauskega ljudstvu, iu ondotno vladarstvo nastopiti. Preserčno trojno „Zivio" zadoni iz ust poslancev, in vale se vsi podajo v kapelo, kjer se jc bil zapel „Te Deum laudamus." Celo noč med nedeljo iu ponedeljkom so po parobrodih in barkah gorele brezštevilne lučice, iu ker je bilo ravno oblačno, se je zdelo, kakor bi se bilo zvezdato nebo na morje naselilo. Prezvišni gospodje beneški patrijarh, goriški knežni vikši škof, ter-žaški in pa poreški škof, ki so se za slovo želeli Veličanstvoma pokloniti, so bili sprejeti zavoljo nekoliko slabega cesarjevega počutja od presvitlc cesarice. Bilo je odločeno, »le se podastcNju veličanstvi že v ponedeljek popoldne na dolgo pot v svojo novo domovino, kar se je pa zavoljo omenjene bolehnosti odložiti moglo ; za to je pa mnogo tujcev toliko bolj klavernih od ondod odrinilo, ker sc ni zgo»lilo, kar so želeli. Danes kmali po eni popoldne odrine otl Tersta proti Miramaru pet z ljudmi prav natlačenih ljojdovih pa-rabrodov, po cesti pa so »lerdrale kočija za kočijo. Ko se pa ob dveh v Miramaru ogla-ijo topovi, plane neštevilna
množica ljudstva vsakega reda na obmorje, in ko presvetla cesar iu cesarica i/, svojega poslopja stopila, de se na Na-varo podasta, zadoni splošnji klic „Zivcla!,k in terpi brez nebanja; moški splob odkriti Nju pozdravljajo s klobuki in gospe z belimi ruticami. Cesar in cesarica se zahvalujeta na vse strani, iu tu očitna ljubezen avstrijanskega ljudstva Ju tako serčuo gane, de se oba zjokata. Pa še inarsiktero oko ie ob morji solzilo, posebno ubožcev, k terini sta prisvitla cesar in cesarica bila mili oče in mila mati. Pri Slovencih v Itai koli . Kuntovelu in v Preseku Nju spomin vedno ostane. Ko na Navaro prideta, zagerme spet topovi, in po tem tudi od vsih baterij iu terdnjav od kterih in memo kterih jc Novara jadrala. Do Kopra Nji spremljajo parobrodi, ter sc poslovijo iu v Terst vernejo. Ljudstvo je bilo sploh nekako pobito. Angel Božji naj spremlja Nju veličanstvi in pripelje srečno v daljni svet! — Slovo bilo jc grenko. —
Danes za rano so sc podali naš milostljivi skof na deželni zbor v Poreč.
Sprejcmajc mcvikaiisko krono jc nadvojvoda prisegel. da bo samosvojnost in celoto deržave ohranil iu Ida-got naroda vstanavljal. Vodja nievik. poslanstva Gulicrcz pa mu je v imenu ondotnega naroda prisegel vernost iu zvestobo. Novi cesar je potem snel svoj veliki križ mexi-kanskega reda, ga jc pripel vodju na persi in ga jc kakor namestovavca naroda dvakrat poljubil. Pri ti priči sc jc po luiiamarskih stolpih ccs. mcxik. zastava razpela; topovi z bark in gradu so slovesnost spremljevali, iu poslednjič sc jc opravila zahvalna pesem v dvorni kapeli. ■—
V začetku bo svitli cesar Maksimilijan sam vladal, šc It kadar bo vse dobro vravnano, bo nastopila vstavna vlada ali konštitucija.
Do teržaškega mestnega župana (podesta) je cesar Maksimilijun pisal priserčno pismo iu sc Tcrzačauom zahvalil za njih vdanost in priljudnost, ki so mu jo vsaki ca- skazovali in daroval je mestu 20.000 gld.. kterih obresti >c hodo vsako leto pred Svetim dnevom ubožnim teržaškim dcižinam razdelile. Mestnemu županu dr. Drag. Porentu pa je podelil komanderski križ svojega novega cesarstva. Tudi podadmiralu Dahicrupu jc |iisal cesar enako pismo za mor-nu i je in tudi red svojega cesarstva izročil. —
Med mnogimi vošili jc ccsar Maksimilijan prejel tudi pismu v inadjarskcm jeziku od ogerskega kneza pervostol-nika. pa tu<!i nanj odgovoril v inadjarskcm jeziku. Cesar pravi: ,,Na pomoč neskončno dobrotljivcga Boga zaupam, brez ktere moja moč in moja terdua volja nc skezate. . .. Nadjam se na blagoslov vsega močnega Boga, ako me dobri v svojih molitvah nc bodo pozabili; torej sc zaupljivo (i r i— poročuje v pobožni spomin Vaši cmincncii .. . prijatel Maks.
Iz Terst«. 15. mai. trav. ** — Ne bom popisoval slovesnost, katere so sc godile pretečene dui v Miramari pri Terstu. ko so nadvojvoda Maks prevzeli krono mehikaiiskega cesarstva, ker to ste in bote še na široko in dolgo v časnikih popisano brali. V govorih, ki sta jih imela nadvojvoda in pa vodja mehikanskih poslancev, sc pač lepi katoliški značaj očitno razodeva. Povem naj pa Vam Ic nekoliko od imenitne osebe, katere pobožnust mora vsako katoliško serce giniti in razveseliti. — Pred nekoliko dnevi pride v žagrad pri sv. Antonu Padvanu že bolj prileten, pa >e terden mož s sivo glavo; bil je Gutierez dc Estrada, vodja mehikaiiskega poslanstva, in prosi du bi se na njegov namen ena sv. maša brala. In tako je storil vsak dan, dokler je bil v Terstu. Vidili smo ga v cerkvi po celo uro prav pobožno moliti. Pred tremi dnevi pa pride iu pravi, da bi rad, naj bi se drugo jutro ob sedmih za njega opravila daritev sv. maše v kapeli, ki je obiskanju Marije Device posvečena. Ko je drugo Jutro o imenovani uri prišel, jc prosil mašnika, kateri so imeli za njega maševati, da naj mešujejo na slednji namen: Mislite si, pravi, da ste v Mehiki v lepi cerkvi naše Gospe Marije Device v Guadalupi, in da tam opravljate daritev sv. maše v moj namen, namreč
v zahvalo velikih dobrot in milost, ki sem jih v kratkem prejel po prošnji Marije Device naše Matere. Včeraj pred odhodom iz Tcrsta smo vidili ravno tega pobožnega iu imenitnega gospoda z veliko pobožuostjo k Božji mizi pristopiti. Jest menim. da ta mož jc vreden, da so ga novi melii-kanski cesar poljubili iu pervemu veliki red mehikaiiskega cesarstva ua persi pripeli, rekoč: ..Pripnem ga tje. kjer se dobro poda/* — Ce bodo novi cesar imeli obilno takih svetovavccv in podložnih, jim gotovo ne bo težko ccsarovati.
Iz Poreča. ti. mai. travna. S. — V Praznik Ma-lijnega oznanjenja jc došla našemu deželnemu zboru vesela novica. Njih veličanstvo naš mili cesar so blagovolili darovati Istri 115.000 gold. za vesoljne potrebe. Namenjenih jc 30.1)00 za velike eeste. 35.000 pa za okrajinc . iu kar jc še bolj važno, za vodnjake, to jc, obokane jame. dc -e deževnica vanje uateka. / velikim veseljem iu hvaležnostjo je to navdalo vse svojo deželo ljubeče Istrijanc. Torej jt tudi deželni zbor sklenil, uajpred llogii hvalo dati. in napravil jc danes ob desetih veliko pontifikalno mašo ( Mis>a dc ss. Triuitate in po tem Daniuc salvuni fac luipcratorcm I Bili so pričujoči, deželni predstojnik marchcse Polczini it: vsi poslanci, mestni župan z odborniki, vsi tukajšnji cc-vraduiki iu vojaški častniki, šolska mladost z učitelji Imeli so pa sv. mašo naš presvetli vsim Jiigoslavauorti dobro znani iu ljubljeni škof porečko- pulski. milostni gospod Juri Da brila. Ilcs, časti iu hvale vredno je hilo. večnega Boga nai pred zahvaliti za toliko dobro iu moliti za svitlega cesarja. Hvale pa tudi šc posebej Njih veličanstvu ni pozabil opraviti deželni zbor, iu sklenilo se jc. ker si sliši, de pridejo Njih veličastvo v Terst v kratkem se poslovit s svojim bratom nadvojvodom Maksom, izvoljenim cesarjem nichikanskim, da hoče takrat Istra izreči svojo dolžno zahvalo, vdanost iu poklon Njih veličanstvu.
Kdor ie kaj več po Istri hodil, ve, kaka živa potreba je posebno, da se napravijo vodnjaki; ker tukaj sc par vidi. kak dar Božji jc voda. Kakšno vodo pu pijejo večidel (••» Istri? Stoječe mlake, pregrete od vročega solin a, od in-snage zelene, in polne gtijusiicga merčesa. Al kaj sc če. ker druge ui! Vcržc sc žejni na tla iu pije z živino vred. Dc iz tega bolezni izvirajo, posebno mcrzlica. je lalik« misliti. Bug!
Iz Masilije piše gosp. misijonar II. Veni. da z go-p Olivicrom pričakujeta zopet novih odkupljenih suziijih otrok iz Kgipta. ki jih popeljeta potem v Neapelj v zamur-ki vstav. Od ondod se buta vcrnila na novo v Masilijo sprejet šc spet druzih. ki imajo prispeti, in jih buta peljala na Nemško. Za takrat se napovedujeta zk«-z Ljubljano ir pri-poročujeta se . kakor je navada tacih tcrgovccv.
Iz Freihurga smo dobili list, iz ktegega naj se iuu-nitniši reči povzamejo za častite slovenske bravec. Go-pod bogoslovec A. Plut, ki je šel z gosp. misijonarjem Pii« cm tako-lc piše: —
Čudno sc bo Vam zdelo, da namesto iz Amerike. I« iz Nemškega dobite pisniiec od mene; pa veuder je le resnica. Naj Vam nekoliko povem: Precej ua Dunaju so na-gosp. Pire zapustili, in šli so naprej v Moiiakov« in v Liou denarja iskat (v Moukovcm so dobili looo gold.. v Lionu nič), ker so nu Dunaju samo tri tisuč dobili. Gosp. Buli jc šel v Prago, mene pa, akovarno nisem rad prevzel, so za denarničarja in voditelja postavili. Prišla sta sc »Iva bogoslovca iz Gradca iu cu dijak iz l.inca. Srečno siiio dospeli zadnji dau sušca, v llavcr na Francoskem; Parobroda ni bilo več dobiti, čakati bi mogli do pervega majnika. in to je tudi sreča bila, ker je denarja premalo Dobili smo barko ua ruli (ruhovnik Mercurv ), ktera ravno danes. lo. mai. trav. o poldan odrine na iztneruo morje. G Pire so se pa 4. t. m. zvečer s parobrodoiu odpeljali. — Vernimo se nazaj v llaver. 1. aprila pride nenadoma bogoslovec iz Grdaca na svoje stroške do llavra in prinese pismo bogoslovcev iz Padcrborn-a. kterega ste bili Vi na
Dunaj poslali. Pišejo v pisma, da vsaki dan na kolodvor hodijo čakat g. Pirca, kakor so jim bili pisali, da pridejo ie 4. ali 5. sušca; pripravili so si že popotne liste in druge potrebne reči. Kaj je bilo storiti? Denarja ni več; še za tega. ki je iz. Gradca prišel, ni bilo mogoče (voznega lista) vzeti, ker po storjeni preštevi je še 5 frankov ostalo.
Ker sem pa k svoji nesreči dobro gospodaril na potu, so me izvolili, da naj se nazaj vernem iu pri dobrih ljudeh milošnje nabiram za sebe in za Paderborčane; in tako je moje mesto na barki novi bogoslovec prevzel, jest pa sem se na pot nazaj podal okrog prosit. Kn dan so mi <lali za premislek; in jest , preveč serčan, sem sklenil to težavno pot nastopiti. Ali glejte moje težave! Xe verjamem, da je kteri misijonar tako terdo začel. 5. aprila pridem v Pariz, pa nisem smel prositi; mogel bi bil nar uianj štirnajst dni na dovoljenje čakati, iu tega mi ni čas dopustil. Drugi dali dobim tolmačitelja. da je šel z menoj k misijonski družbi; pa so ini rekli, da naj hitro v Ameriko škofu pišem, naj on pismeno prosi, in dali bodo saj nekoliko, morebiti 1000 frankov. Ali kaj bode to pomagalo za toliko oseb (13)? Četerti dan zapustim Pariz in derdraiu po železuici čez Strasburg v Freiburg. Obiskal sem naj pred gospod Al-bana Siolza: dal mi je 40 frankov v zlatu in vse od njega spisane bukve. Ou je res mož po volji liožji. Potem obi-sem še gosp. duhovne (nekoliko pomoči sem dobil); ali povedali so mi žalostno novico, da jc zabranjeno ondod milošnje nabirati. Kaj mi je revežu storiti? Jutri pojdem iz Freiburga peš v Konštaco in potem skozi Tirolsko itd. na Ce-ko. Prusko v Paderborn. Med potjo bom prosil; pa imam malo upanja. Tudi so mi gosp. Pire naročili, naj Vas prosim, ako jc ktero pisemce do gospoda, da mi ga pošljete , iu pa tudi, če ste bobili milošnje ze kaj po našem odhodu. Tudi Vas prosimo, po Vašim prevdarku. ako hi bilo mogoče, še po ..Danici" enkrat za majhen dar prositi, da bi -aj za sebe in nekoliko bogoslovcev imel zu popotnico.
Pošljite mi zbirke pod naslovom: Alojs Plut. Missions-kaudidat. abzugeben im Kenediktiner Convente in Molk. I/. Molka, ali pa morebiti že poprej, Vam bom bolj obširno pisal, ker zdaj mi več čas ne pripuša; moram hitro na po-to Z Bogom! Sprejmite moj serčui pozdrav! Vam vdani
V Freiburgu 10. aprila 1 MU.	Alojzi Plut.
H<U J<* kej norega po širokem sveta ?
Kteia svetna vlada jc viditi sedanji čas bolj slaba, kakor majhna, skereena, oropana vladica sv. Očeta Pija IX V Kier;« \lada je sedanji čas v veči nevarnosti, kakor Pijeva? Po vsih straneh rovarji izmed l.ahov kakor lačni volkovi pre/f zijajo in tulijo, da bi še to malo papeževe žemljice in mesto Kim požerli!
In naj pomisli kdo? Ta na videz tako slabi vladar je .zmed vsih nar močnejši ua zemlji, ki tudi drugim vladarjem moč vterjuje ! Pobožni novi cesar Maksimilijan je mexikaii»kemu poslanstvu vradno naznanil. da prcjdcuj -e poda v svoje novo cesarstvo, pojile v Kim se vreči pred koluta Piju l\. namestniku Božjemu na zemlji iu Kralju v-ih kraljev, po cigar milosli vladarji narode pravično vla-da>o. Ta prezali zgled cesarja Maksimilijana obsega pač •»lavne in imenitne nauke! nArmoniau nektere teh naukov predocituje, n. pr.: „Mexikanski cesar pred koleni Pijcvimi je opomin vsim vladarjem, da nc morejo dobro vladati -vojih deržav, razun le z Božjo pomočjo in z blagoslovom namestnika Božjega na zemlji. — Me.vikan-ki cesar pred koleni Pija l\ je kakor obsodba vsih tistih vlad. ki se pehajo vsfauavljati nove kraljestva in obnavljati stare brez apo-(oljskega Sedeža in zoper njegovo voljo. — Mevikan-*ki cesar pred koleni Pija l\ je kakor -poznanje, ua je papež naj viši vladar nad vsimi ljudmi, kralji in podložnimi, d j jim poi k Bogu pripravlja in jih v nebo pelje. — Cesar
Maksimilijan pred koleni Pija IX je začetek zmagaslovja za sveti Sedež in za prentaganje rovarstva v Italii, v Evropi in po vsem svetu.u Kakošen junašk iu pošten mož je novi cesar, so spoznali celo rovarji v Lombardii pred I. 1859. Takrat je bil Maksimilijan poglavar lombardo-beneški, in rovarji so rekli, ko bi bilo mogoče avstrijansko gospostvo v Italii, bi bilo gotovo bilo pod vlado nadvojvoda Maksimilijana. Ta mladi princ tedaj, ki ga vsi tolikanj ljubijo iu spoštujejo, gre v Kim, pred sv. Prestol, k Piju IX po blagoslov, prejden stopi na tron svojega cesarstva , kar je vselej težko početje, v Mexiki pa tisočkrat težji kot drugod. (Arm.)
Razstava cerkvenih reči, ki jih je letos napravila bratovšina sv. R. Telesa za ubožne cerkve ua Kranjskem, se začne prihodnjo sahoto — 23. t. m. — in bo terpcla do 1. majnika — vsak dan od tO—12. dopoldne iu od 4—1>. popoldne v parlatorii čč. gg. Cršulinaric.
Lesniki, Jabetka in lesnika.
„Paese" iz Neapelna pripoveduje, da tudi tamkej je bil po gorkili dnevih nastopil hud mraz, in 8. t. m. so bili beli vsi vsi hribi in homci ob mestu, pa da še je snežilo. — Žalostna prigodba človeške ljutosti, ki sc je pred nekoliko dnevi pripetila v nekem primorskem mestu, je napoluovala celo mesto. Neki deček, ki ima po svoji pokojni materi lepo dedišino, jc bil ravno za tega voljo svoji sedanji pisani materi hud teru v peti, ki sklene se ga znebiti, in tudi njegovega lastnega očeta k temu našuuta. Po mnogoterem terpinčenji vzameta štirnajst let starega sina, ga Ktrašuo stepeta z volovsko žilo in po tem ga stlačita v popotno skrinjo, de bi glada umeri. Pa k sreči gosposka to zve, že polmertvegu reveža teši iu ga pošlje v bolnišnico, kjer ježe nekoliko ozdravel. Neusmiljeni starši so pravici izročeni.
Duhovske spremembe.
V	ljubljanski školii. Fara Kerka jc podeljena prečast. gosp. Andreju Pečarju, častnemu koranu, dekanu in fajm. na Vcrhuiki. Verhnika jc ti. t. m. razpisana. — Gosp. Jan. Fajdiga, duh. pom. v Cernoin-Iju, je od c. k. pomorskega ministerstva izvoljen za mornarskega kaplana 3. reda 1. oddelka, in zročeno mu jc začasno vodstvo in katehetstvo mornarske deške šole v Puli. — G. A nt. Domicelj pride iz Mozclja v Cer-nomelj; —g. Jan. Zau s Trate v Mozelj; — g. A nt. Klemen iz Mengša v C i r k 1 j e; — g. S t e f. P e r j a t e I iz Šentvida v Mengeš; — g. Mih. Zupan s š koči jan a v Šentvid; g. And. Petik od sv. Križa pri Kost. v Skocijan; g. dr. Jož. Rogač s Kerke v Polje. — g. Fr. II c rg aut iz Rov t v Kamnik. Gosp. Alešu Kos-u, fajm. v II o t e de r š i c i. je dano privoljenje v pokoj sc podati, in ta fara torej 20. u. ui. razpisana. Cmeri je 12. t. in. g. Aleš Okoren, duh. pom. v Polji. R. I. P.
V	terzaski škofii. G. France Čebula rje izvoljen fajmošter v Karkaucih, gosp. Aut. Mesic, pa v Cepiču Cinerl je g. Juri Baroh, duhoven v pokoju. R. I. P.!
Dobrotni tiaro r i.
Za gosp. Riharjev spominek. Gosp. fajm. Jo/. J—c 1 gld. 23 kr.; — gosp. J. P. benef. na G . . .č . ci 2 gld.; -- Dr. lleidrih 3 gld.
Za sv. Očeta. J. P. benef. na G ... č. ci 1 \ tolar srebr ; — G. Jož. G—č 1 gld. 23 kr.; — G. fajm. Aut P—ru 5 gld. (5 gld. pa za g. mis. Godca ravno ta gosp.)
Za duhovsko matico. Gospodje: J. Lesjak 15 gld. M. Perčič 15 gld.. P. Klemene 10 gld.. J. Kaplenk 10 gld., M. Smolej Ki gld., A. Thelian 5 gld., R. Kalan 5 gld Neimenovan lo gld.