KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGA Gospod Doropoljski! kražem, kakor bi bile skregane med seboj. nikov Ijubega mi BZvončka' v Ljubljanl. Pri pa pojae- * Marijj sem se spomn.l v molitvi tudi na Vas, gospod, težko pričakujoč priftodnje ^Zvončko- Cenjeni g. Doropoljski! ve" števUke. Dovršila sem II. razred Mhdike. Ker Po2dravlja Vas sem imela vl.polovid prav dobro izpričevalo, Avgust Tancar mj je papa naročil _ZvonCek\ Obijubil mi z Jesenic. je, Le se bom še nadalje pridno ufila, da me Odgovor: vzame v počttnicah na Laglto. Tu Vam po- Ljubi Avgust! šiljam svoj dnevnik, ki sem ga pisalavza- Lepa Ti bodi hvala v imern. vseh, ki Si ^^CrSo^^ozdravIia mislil nanje, ko si se na Blejskem otoku v brCno Vas P°z<"avlJa molitvi klanjal nebeški Oospž! Pravi|o, da se Vera Dostalova, izpolni vsaka želja tlstemu, kdor jo goji v "«enka III. r. Mladike v Ljubljani. svojem srcu takrat, ko pozvanja z zvončkom Moj dnevnik. v cerkvici na Ble]skem jezeru. Naj se zgodi Čedad 14 VII. 1918. tako sTvojiini zeljami. ki so « - kipcJ proti w . pripeljala s papanom v nebu - pr,)azno ,„ Ijubeče oklepale tudl na- čeda(j K(jmaj Jem ^ [akJaIa| k()H L, odpe. Sega .ivončKa . .^ ]jem -z , jub]Jane Na kolodvor je naju spre- mila mamica. Ob pol 8. uri zjutraj sva se Česliti gospod Doropoljski! odpeljala z brzovlakom. Bil je lep dan. Med S prvo beScdo Vas prav lcpo pozdravUan,, «*"{««« ^tpZi^ L?Jbi|.«k. - HoCem v.m napisati neka, vrs ic. ako b. taj ^ je vozll vtak Cez vilik most hoeh deti v svoi kotiček. Čitam jako rada, riJBorovnid }ak most lmenujenio viadukt n.,ljub5l pa m, je Va5 ZvonSek . Stara sem Pma,u sm0 risIi na ^r3s. Tam ,e 10 lcl m pol. V šolo hodim 6. leto. NaSa Sola kamenja, pa malo rodovitne zeml|e Tv "% Z We"S Parare'k°". 3az hoi"V- in malo vodc. Vldela sem Iz vlaka Postoini, v IV. raz. 2. oddclek. Ker pa dobivamo v šol, R , . kaza, kje se haJl >m_ kni.ge. )- Tam je velik kolodvor. Potem zemliep.sa. zgodovme. branja ,n pe,«. Imam , ' Di {| srf ( , sestra, ki se v sol, tudi pndno uii. ObJmah po,em sm0 p[i51| v Nabrežino. Srčno Vas pozdravlja vdana Vam Tukaj sem v\fa\a prve tazslreljene hišc. u,,riin n . , v A*al,« Kmalu za kolodvorom sem prvič v življenju Manja Bezjakova-Kordiševa, ,eda)a morje Najp,sj sem raj5|jtei da je v Malem logu pri Loškem potoku neb0. Na morjL sein vidcla ladje jadtnice. (Dolenjsko.) Mislila scm, da so ptiči. Odgovor: Pri Tržiču (Monialcone) smo piiSU blizu Ljuba Mariia ! morja. Mesto je popolnoma v razvalinah. Od tu smo se obrnili proti Gorici. Ves čas sem Vcš, kaj Ti povera ? Da bi kol učenka videla ob progi strelske jarke in žične ovire. 2. oddelka IV. razreda vendarle lahko maio Kmalu sem videla Soio. Potem smo prišli lepše pisala! Vrste in črke stojc tako križem- v Oorico. Bila jc huda vroJina. Na kolodvora 44 sem pila vodo. Bila je jako gorka. Okolica prijatelj mojega papana. Drugi dan sem se Gorice je vsa razrušena, posebno Podgora. petjala z avtom nazaj v Čedad. V Kobaridu Ob eni popoldne smo prišli v Krmin ]e dobra in hladna voda- Tukai v Čedadu (Cormons). Tukaj sva izstopila. Dalje sva se Je )ako gofka voda. peljala z vozom. Na vozu je bilo jako vroče. V nedeljo smo naredili izlet v Fojdo. Pri majhni reki je meja med bivšo Avstrijo Lasko se P"»vi Faedis. Voztli smo se med in Italijo. Tam so stali orožniki, ki so pre- samimi vinogradi in koruzo. V teli krajih je gledali potne liste. Dalje smo se vozili skozi veliko koruze. V Fojdi sva biia v UaVijanski laSke vasi. HlSe Imajo posebne oblike, namreč hiši- Tani sm0 JedH JaJca in kr"h- Tam so jako nizke strehe. Do Čedada smo se vozili tudl slovenske vasi. Včeraj sem se peljala 2 utj na avstrijska tla do reke Idriie. Laško se Žvečer sem si ogledala mesto. Bila sem imenuje Judrio. v mestnem paiku in na kolodvotu. Tam sem Cedad, 5. ViH. 1918. videla topove, ki so jih uplenili avstrijski Solnce je ravno vzhajaio, ko smo se vojaki. V tnestu je samo malo prebivalcev. odpeljali v Videm (Udine). S papanom sem Drugi so vsi zbežali pred avstrijskim vojaš- šla na grad, s katerega se je lepo videlo tvom noter v Iialijo. Veliko hiš je popolno- mesto. Bila sva tudi pri gdč. Jerici Zemlja- ma praznih. Nekatere so čisto razrušene in novi in v Uavarni. Vročina je bila iako huda, pogorele. 2ato sem tudi bila vedno žejna. Oosenic je Danes sem bila pri vojažki maši v stolni tam jako veliko. Ljudi ]e v Vidmu mnogo, cerkvi. Cerkev je čisto drugačna, kakor so a vendar ni tako prijetno kakor v Čedadu. naže cerkvc. Ljudje so sedeii med mašo po Z ctektrično sva se peljala na kolodvoi. Tam stopnicah in po tleh. Danes zvečer smo na- sva počakala na voz, ki so nanj naložili redili izlet v Prcstento. Tam sem pila hladno blago. Nato sva'sedla s papanoni na voz. vodo. Tukaj je huda vročina. Samo zvečer Čedad 11 VIII 1918 moiem iti ™ izprehod p sn]Q Sfi nfl St3rQ ' ^ (pQ ja§ko Ccdad, 16. VII. 1918. Castelmonte). Pripeljali smo se do pod gore. Sedaj sem Že tri dni tukaj, kier jeveliko Tam so izstopili papa in Še dva druga Čast- sadja. Jedla sem; smokve, murve, hruške, irika ter Šli peš. Jaz pa sem se peljala. Osa maline, maretice, črešnje, jagode, slive. Po- je priletela v voz. Hitro sem skočila h koči- sebno dobre so murve, ker so jako sladke. jažu, vzela vojke in bič v roke. Tako sem Na drcvesili se tukaj glasi cikada. To ]e po- jaz kočirala. Ob potu so bile lepe slike, sebne vrste hroži. Giasi se podobno kakor predstavljale so Jezu^ovo trplienje. Ko ie žaba. Videla je pa še nisem, ker jo je težko bila pot zopet ravna, so se papa in gospoda videii na drevcsu. Tukaj je tudi veliko niar- tudi peljali. Ko smo se pripeljali na Staro tinčkov._ Tudi vcliko lastovic leia po zraku. goro, smo najprej jedlt. Potem smo šli v Skozi Čedad teCe reka Nadiža. Laško se cerkev. Cerkev je jako lepa. Šli smo tudt v imenuje Natisone. Reka ima globoko strugo. kapelo. Neki kapucin mi je dal za spomin Cez reko je lep, visok kamenit most. Danes sliko Stare gore. dopoldne sem bila spodaj pri vodi. Reka je Čedad 20 VHI 1918 !«ttTpok«°ni^%we2 ^ikfskaie813' °3nes smo se ^*U v ^ Po ^ ter se iepo peni. v reki so veiike skaie. bj kma)u MVO2,U v reko idrjjo kjer je bj, Stanujem v visoki hiši, ki so jo poško- razdrt mos, Moraij smo se obrnjti in peilati flovali avstn)ski letalci, Ito so bili 5e Lahi (ez drug most. Spototna smo videli tri lepo tukaj. oblečena slovenska dekleta, kt so Šla k sv. Cedad, 24. VII. 1918 magi, Na nekem hribčku je tako lepo zvo- V sredo in Cetrtek v preteklem tednu nilo, kakor že dolgo nisetn slišala. Pripeljali sem bila v Kobaridu. Peljala sem se z ozko- smo se do reke Soče. SoČa je lcpa voda. tirno Železnico do postaje Sužtd. To želez- V Soči so bile razbite ladje. Hiše so tam nico so naredili Italijani med vojno. Peljala razstreljene. Na Podgori je padlo veliko vo- sem se 2 in pol uri. Od postaje smo hodili jakov. Prišii smo v Gorico. Sli smo v hotel Še pol ure. Kobarid je lep slovenski trg. ,Pri pošti". Potem sva Šla s papanom kupit Tam je dolina Soče. Žvefer smo šli dol k grozdja. Bila sem ves dan v Gorici. Po ko- reki. SoCa teče po jako globoki strugi. Tam situ sem se peljala k Stresovim. Zvečer smo sem bila v strelshih jarkih in kavernah. Na se odpeljali. Ko je bila Že tema, sem videla drugi strani Soče se vzdiguje Krn. Gori so žarom€t. V Krminu smo se ustaviii v kavarni. se bojevali več kot 2 leti Avstrijci in Itali- Potem smo se odpeljali dalje. Papa me je jani. Stanovala sem pri Gruntarjevih. Tam ogrnil s kocem in sem zaspala. BUzu doma sera se igrala z BekŠevo Anico. Kjen oče je sera se zbudila. 45 Trst, 26. VIII. 1918. ki govore, delajo in se vedejo kakor Ijudje. Prav težko sem se odpeljala \z Čedada. ^ tel ^asni si nameravala pokazati, da je Peljala sem se s papanom v Trst. Stanovala res- **akor pravi narodna prislovica: .Kadar sva v hotelu HBalkanu. Trudna sem btla, ni mačke doma, mišj plešejo!" (Kadai mi . preden sem pdSta v sobo, ker je bila tako Z0Pet piSeŠ, piŠi vsaj za spoznanje lepše!) visoko. Bilo je Že zvečer, ko sva prišla v Trst. Zjutraj sva žla k morju. Videla sem * AmSApSi % z vZTve^o^K?): Dn«<1 ^ D°'°""i*! uebelejSa od moje joke. Videla sem Jadie Kmalu bo konec Solskega lela, in ob ki vo2ijo kakor avto. Popoldne scm se šla koncu ptiredimo šolsko veselico. Veselico v moije kopat. Morje ie slano. Zvečer sva vodijo gospod Trobec, ki nas ufi petja, go- zamudila vlak. Meni je bilo Ijubo, da sem spodična Birsova, kl nas uči rajanja, in go- še ostala v Trstu. ZveJer sem §!a zopet k spodiina Paliorjeva, ki vodi igre. Moja dobra morju, ki se je svetilo kakor zlato. učiteljica se zove Iva Sabadmova. Za risanjc Odgovor- imam gospodično Birsovo. V mojem razredu i- h u.,,1 vse deklice rade fitajo zsbavne knjige !n Muoa vtu. zal0 sm0 sk|eni|ei dj bomo nabira|e dtnar Priobčujem Tvoj dnevnik, da tudi drugi za ^abavne knjige. In najprvo smo naročile kotičkarji zvedo, koliko sveta si videla. Mar- -Zvonček". Meni je jako všeč povest ^Kekec sikdo Te bo zavidal. Vkl]ub strašni vojni na 'lu<^' poti". Z veseljem pričakujem pri- dobi Ti vendarle ostane prijeten spomin do ^odnje številke. Moja mama se imenuje Ivana. konca dni! babica pa Ana. Jaz nimam ne bratcev ne * seslrrc. Dne 10. junrja 1918 je bila procesija za prfljubi mir. Tistikrat, ko je prišel dr. Velecenjeni gospod Doropoljski! K°'0!eC k SY-Ivanu. ie bil vrt svctoivanskega 6 r Narodnega doma do zadnjeea kotlčka na- Sestavila scm to-le povest: polnjen. Oli, kako srečna sem bila ko sem Kako sta pajek in polž potovala. "la v P'U«no obllčje dr. KoroJca. Imela bi «. ,« paiek' ,„ po,, PaiLPk i? W, PH So ^'a L S^,WL da pe na potovanje. Pa res se napoti in Stin0 Vas Pozdr«lii! pajku reče, da naj bo le priden doma. No, Vilma Bradačeva, pa gre. Pajek je pa rekel: BJaz pa tuiii ne učcnka VI. r. pri Sv. Ivanu ostanem doma!" Pa tudi gre z doma. Na poleg Trsta. poti srefa mravljo; mravlja ga vpraža. kam Odgovor: gre. Pajek pa reče: Potujem I- ter gre naprej. i iuha vilm= l Holž pa pride do holela in tam prenoii. ' V a! Pajek pride tudi do hotela, ko je bil polž Takrat, ko si ini pisala to pismo, ni bil še tarn. Polž ga zagleda ter reče: BKaj ti ^rs* še zaseden od Italijanov. Daues Cutlte nisem rekel, da bodi doma? No. naj bo!" tržaSki Jugoslovani njegovo trdo pest, a In gresta domov. Ko pridela domov, pa reče "pamo. da zmaga naposled pravica in se polž pajku: ,Kje je pa kljuf?- Pajek se iznebite tU|Ca. Bog daj, da se to kmalu zgodi! ogleda od vseh strani ter mu refe: .Izgubil Takrat bo zopel lepo v Trstu in tudi pri sera ga!' Polž hitro pošlje po kljuialmčarjs, Svetem Ivanu! Ako li prideio le vrstice v da pride. Pajek gre ter ga dobi. Ključalntčar I0^e' i^oči moie srčne pozdrave vsem, ki — rak je bil obložcrt s kladivi, ključi ter J''1 imenuješ v svojem pismu! Naj živi jugo- kar ima ključalniCar še orodja za potrebo, slovanski Trst! in je odprl vrata. Ko prideta polž in pajek y v sobo. kaj zaglcdala? Miši okolo mize ^ . _, ..... skaCejo. Kar obslala sta od strahu. Gospod Dotopoljski! Vanda Uhlifeva Danes Vam prvikrat piševa. Upava, da v Ljubljani. najinega pisma ne vrzcte v koš. Midva sva Odgovor- oba Eori?lia begunca, toda upava, da bomo n..i.. v.^m.i kmalu 5li nazaj v milo domovino. Ljuba Vanda! Sedaj pa zbogom! Objavljam tvojo ,povcst", ki je prav. Ljubivoj Skrt in Matko Jonko zaprav basen, k« nam prlpoveduje o Jivalih, uienca V. raz. v Radovljici. 46 Odgovoi: Za razrednika imatn g. prof. dr. Šlebingerja. Ljuba Ljubivoj in Matko! Najbotj mc veseli risanjc in prirodnslovje. _ Imam šc enega brata v Litlii, ki hodi v Trdo je begunsko življcnje — vem! Vl.razred. Jako radberem .Zvonček«. P,osim, Toda v tako lepem kraju kakor ]c Radovliica fe bi nalisnili to pisemce v svoj kotiček. s svojo slikovito, naTavnost očaiujoto okolico, _ . „ nozdravlla človen nekoliko pozabi iw ležave, kcr ga Frav lep0 vas P°MravUa lepota naše zemlje dvlga iz inrakti Upljenja Albin Darajan, in bednosti! Tudi jaz upam z vama vred, Ljubijana. da se kmalu vrneta na solnčno Goriško. Odgovor: * Ljubi Albin! Ccnjeni gospod Donpoljskl! prof dr. šlebinger, Tvoj razrednik, je Sedaj Vam ptšem nrvlč, ker Selc lelos prljatelj našfga .Zrančka" in sc za njegov dobivam .ZvonfekV Hodim v ponavljalno napredck jako zanima. Zakaj to pripove- šolo. Jako rad bi šel naprej v šolo, pa sedaj duiem ? Zato. ker sem uverjen, da je vsak še ne moiem ili. Tukaj sem samo jaz naroi- Pr'ialel) našega l.sla obenem pnjatclj naše nik .Zvončka". Jako rad ga beiero, pcscbno uiefe sc mladine. - Risanje je lep pcedmet, na zastavice rcšujem in slike gledam. a nič raanj važen m zanimiv predmet ni Moia dva brata sta že dolgo časa v prirodoslovje. Ootovo si se žc sam prcpričal, vojni. V tcm času sta nam umrla dragi start L» lisanje dobro služi prirodoslovju inobratno. ala in pred nekaj tasom tudi naša Ijuba Povei "ara. 2*^1' mama. Velika žalost je zdaj pri nas. Vsi * komaj čakamo, da bo vojna konfana. Rad pomagatn zunaj pri delu, posebno Blagorodai g. Doropoljskt'. sedaj. ko kosiroo Naš ata je rekel, da Vas T di . se Vam namenjam piMll ismo pozna. Ka| tudi V, njega? Hodim v A ¦ ra2rcd rM,ne glmna^ v Lepo Vas pozdtavjja Ljubljanl. Imira še dva brata in eno scstro. „>.." «\i?™»,L,, Tudi i« sem nan>Lnik .Zvončka-. Najbolj nfenec v Kntžafeu. mi ugaJa latinšjina in s|ovenš4,na. Odg°vor: Pozdravlja Vas Liubi Ivan! Milan Rodi, Sedaj, ko odgovarjam na Tvoje pismo, učenec II. a r. SHS realne gimn. je vojne že konec, a vendar je Tvoj rojstni Odgovor: kra] v oblasti našega starega neprljatelia ,, h, Mn , Italiiana. Toda ta obiast je le zaEasna. Ko L|nM začne .Zvonček" svobodno prihajati v Tvojc Kadar boš dobro umel latinščino, boš roke, bo naša jugoslovanska zemlja že opro- lahko z velikim užitkom prebiral znamenita SCena laškega neljubega gosta. Takrat se Ti dela pesulkov in pisateliev starih Rimljanov odpre pot v šole, kamor si želiš. In vsi se Sitoznal pa boš obenem. da presega naS združite na Ijubem domu, ki ga poznam, materinski jezik v lepoti govorico sfanh kakor poznam tudi Tvojega očeta. S srčnimi Rimljanov. Slovenska bcseda — naj!ep3a poz<1ravi itiislim nate in na vse, ki se radi beseda! imamo! * ... . . p. .. ... Vse dosedanje kotičkarje vljudno vabim Veleceniemg. Doropoljsk,! k sotrudniStvu 'žcMmi na\ se j,ra pridruzi Danes Vam pišem prvič Star scm 13 let mnogo novih prijateljev in prijateljic, da se in hodim v II b razred Ijubljanike realke. razvije naš krog po vsej Jugoslaviji! 47