Gospodarske stvari. Lesnika in njena korist. Dolga leta sem se je v sadjereji nujno priporočalo, žlahtniti in cepiti sadno drevje, ter tako vse od narave zasejano mladičje prenarediti. Čudno se bode morda komu zdelo, da sedaj začnem hvaliti — lesnike, češ da sem v napredku nastopil — rakovo pot. Ali tako hitro se ne dam ugnati, temuč v naslednjem hočem pokazati, da je tudi lesnika drevo, ki v rodnih letih mnogo koristi v gospodarstvu ter v nekaterih lastnostih še celo presega žlahtno sadje. Potrebe gospodarstva so mnogotere, zato se tudi pridelki različno uporabljajo. Tako se tudi sadje na več naCinov izdelmje, nekatero stiskamo za mošt, drugo posušimo, nekaj ga pa svežega shranimo. Ali še nekaj je jako potrebnega pri hiši, namreč k i s, brez katerega ne morejo naše gospodinje izhajati. Dobimo ga sicer nekaj iz tropin, ko smo mošt že iztisnili, ali rado nam ga hodi premalo, pa večkrat je ta tudi tako sladek, da ni skoraj za rabo. In prav tu nara pride na pomoč lesnika s svojim moštom, kateri je navadno precej grenek. Ako ga kollčkaj primešamo ostalemu kisu in pustimo posodo odprto, da more zrak vanjo, zraven pa skrbimo za primerno toploto v kleti, kmalo bomo imeli kis močen in neškodljiv, ki povsem presega tovarniško esenco. Marsikatera vrsta lesnik pa daje tudi tako okusen mošt, da mu dajejo prednost nad hruškovim. Zlasti hvalijo, da vstraja po več let in da je čedalje boljši. Seveda je tudi vse to odvisno od umnega kletarstva, brez katerega tudi najboljše sadje ne daje okusne pijače. Pri dobrih vrstah lesnik nam navadno še tropine dajo precej dobrega kisa, samo da ga znamo napravljati. Mimogrede omenjam, da je napačna navada, tropine koj po stiskanju namočiti in to še na hladnem prostoru. To velja le, ako imamo dotično posodo primerno na gorkem, ker le od gorkote se nareja kislina. Boljše je v hladnej jeseni, da pustimo tropine po nekai dnii skupaj, da se same ugreiejo, potem jih pa sesekamo, prilijemo primerno vode in pretolčemo kakor prvokrat. Nato pa jih koj stisnemo in kis shranimo v primerno toplej kleti v odprtej posodi, kjer se bode kmalu iz slabega mošta prenaredil v močan kis. Toliko o tem, sedaj se pa vrnimo k lesniki in poglejmo še druge njene vrline. Glavno pri njei je pač trpežnost njenega drevesa. Bodi si še toliko krivenkasta in slabotna na videz, vendar je ne poruši veter, niti ne polomi sneg. Nihče se ne briga zanjo, le ako je polna sadja, če tudi grenkega, takratjo pride kdo stepavat s kako prekljo, da ji stolče z drevesa ne samo sadje, nego tudi gosto listje. Sicer se pa navadno pozabi jo obrezovati, nikar da bi ji Se sneg otresali, enako drugemu drevju. Vendar poleg vse te zanemarjenosti ona zadovoljna tiči kje v kakem parobku, in ko napoči rodno leto na sadje, tudi ona prinese kmalu v dar vsaj nekaj pridelka. Njena skromnost pa je še večja zato, ker ne zahteva toliko varstva, kakor druga žlahtna drevesa. Nihče je ne ovije, da bi jo branil mraza in požrešne živadi, tudi ji zategadelj puste prostor na najbolj oddaljenem in samotnem kraju. Ako jo živad le ogrize — kar pa je redko, ker ima bolj grenko skorjo, — ne obveže je nikdo, nego rana zaceli, kakor ji pač narava dopušča. To se ji prigodi pa le v mladosti, na starost pa ji še ta nadloga odpade. Zraven tega pa je tudi zadovoljna s slabo zemljo, kjer bi drugo žlahtno drevje težko uspevalo. Vsled tega pa ji zraste tudi gost in močan les, veliko trpežnejSi od drevja požlahtnjenega. Rabi se posebno za napravIjanje varnih vitel (šravfov) in trdi se, da je za to orodje najboljša. Še jedna lastnost lesniko priporoča, da namreč njeno sadje dolgoprsti ljudje puste rajše na miru, nego ono od žlahtnega drevja. Zato jo tudi brez skrbi imamo kakor na samotnem kraju, tako tudi ob potih in cestah. Da sem s temi vrstami tukaj priporočal lesniko, ne mislim z njo izpodrivati druge žlahtnejše vrste sadja. Opozoriti sem hotel njene prednosti le z namenom, da ji pridobim priznanja, katero ji bo pameten kmet izkazal s tem, da ji prepusti na kakem samotnem kotu nekaj prostora in da jo bo ob zgodnjej spomladi obrezal in očedil. Prepričal se bo, da bosta ta mala skrb in trud sčasoma obilno poplačana. Pohorski. Sejmi. Dne 7. maja v Polju. Dne 10. maja v Šmarju, Arnožu, Brežicah. Dne 12. maia na Planini, Ptuju (svinjski), v Slov. Gradcu. Dne 14. maja v Poličanah in Brežicah (svinjski).