Franjo Baš Mali grad т Ptuju Danec oorrigeretiir... »Zgodovinski časopis« (II.—III., Ljubljana 1948—1949, str. 206—238) je odprl diskusijo o problemu slovanskega svetišča na Ptujskem gradu. V diskusiji gre za tolmačenje, (kaj predstavlja 1947 izkopani, približno 3 metre 'široki, zunaj 2 im in znotraj 1.45m globoki, v zunanjih stranicah 12 m ter v notranjih približno 6 cm dolgi kvadratasti jarek. Vodja arheo­ loških izkopavanj umiv. prof. dr. Jos. Korošec ga je v. stroko'vmem poročiliu »Slovansko svetišče na ptujskem gradu« (Ljubljana 1948) proglasil za slovansko svetišče iz VII. stoletja. V svoji ooeni te publikacije v Zgodo­ vinskem časopisu sem podvomil v to tolmačenje, ker da ga ne dovoljuje nejasno in nedoločeno objavljena vsebina izkopanine in nezadostno gra­ divo, ki pri tem ne vsebuje značilnosti svetišča, razen oddaljene podobnosti s prav tako kvadratastim tlocrtom slovanskega sveMiča iz XL stoletja v Arkoni. Avtor je proti 'knjižni recenziji svoje prvotno stališče branil. Vendar pa niti recenzent miti avtor nista s svojimi izvajanji mogla vseh stro­ kovnih krogov prepričati o pravilnosti' svojega stališča, tako da se je poja­ vilo umemije, da je treba zadevo ponovno pretresti (prim. Djuirdje Bošković, Problem slovenskog brama u Ptuju. Starinar, organ Arheološkog instituta. SAN, n. s. I. Beograd, Srpska akademija nauka, 1950, str. 39—46). V oceni sem 'podal samo kritiko avtorjevega 'mnenja, ker (še ni bilo na razpolago- vse gradivo za argumentacijo mojega lastnega tolmačenja izkopanega objekta. Zato podajam to tolmačenje v naslednjih izvajanjih. * Prvo, kar ugotavljamo pri našem poizkusu, so 'Zigodovinske navedbe- o ptujskem gradu, kjer izkop leži. Vischerjeva1 podoba Ptuja predstavlja ptujski 'grad po končani Leslijevi obnovi in utrditvi v drugi polovici XVII. stoletja z izrazito bastijsko renesančno zunanjostjo,, kakršno je dobila pri modernizaciji za obrambo proti Turkom .tudi večina drugih naših gradov, čeprav v manjših izmerah. V okolici našega izkopa najdemo^ na Vischerjevi podobi poleg starega zahodnega stolpa še dvoje gradbenih elementov: najprej žitnico na severu od zahodne ravne ter zgradbo utrd­ benega značaja, ki gleda izza grajskega vznožja in ki leži severozahodmo pod našim izkopom. Starejši načrt iz srede XVII. stoletja2 kaže ptujski grad sam v tlocrtu z obliko podkve, ki pa še ne obsega/obeh današnjih zaključnih 'kril z viteško dvorano v severnem in tremi reprezentančnimi 1 Topographia Diuoatas Stiri»©. (Graz) 1681. 2 CZN XXVIII. 1933, str. 103. 127" sobanami v južnem prvem nadstropju. Na mestu teh zadnjih, torej na .prostoru, kjer sta danes v pritličju drvarnica in pralnica, imajmo stolp s pravokotnim ti očrtom, kjer je ibila po poročilu S. Povodna? grajska -orožarna. Zahodno od oibzidja mad današnjim dovozom na vzhodno grajsko ravno in ob njem pa je potekal proti orožarni ašelon, ki je z današnjim zidom nad imenovanim dovozom tvoril cvinger, ki je imel po poročilu istega S. Povodna gotski arhitektonski značaj. Obzidnih podrobnosti načrt sicer ne upošteva, razen da izrecno imenuje današnji zahodni stolp stari stolp, današnjo zahodno ravno po vrt. Starejši viri opisujejo ptujski grad brez upodabljanja; navajamo izmed njih samo tiste, ki omenjajo posa­ mezne grajske sestavine ali značilnosti. Santonino4 poroča 1487 o dobro utrjenem in nezavzetnem ptujskem gradu. Ptujska graščaka Hartnid in Friderik naštevata 1433 salziburške fevde v Ptuju5: grad, grajski stolp, hišo in vse, kar je na gTaj;ski gorici, ter 12 stražarskih posesti okoli nje. 1428 zapušča Friderik Ptujski v nasledstvenl pogodbi z Johannesom Sehaumburškim svoje salzlburške fevde: hišo in grad Ptuj ter posesti pod hišo in v ptujskem mestu. V zvezi s ptujskimi dominikanci se 133&' o-menja hiša0 na graj^siki gorici, katero je kupil Friderik iz Jablanja. V spoiu ptuj'skih gralščakov s salzburškimi nadškofi v zvezi z odkupom Ptuja od Rudolfa I. Habsburškega se 1280—1286 govori o mestu Ptuju in o ptujskih gradovih (Vesten7). Po salziburškem pojmovanju tega spora 18. julija 1280 so ptujski gradovi (Vesten) nedeljivi in dedni ter posedujejo s kastelanstvom tudi 12 posesti na ptu j sk »grajski gorici z vrtovi za stra­ žarje. V času salabuTŠko-niadžarsikih pogajanj za Ptuj poroča kronist Otokar8 o dveh salzburških ptujskih gradovih. 1235 je Friderik Ptujski ( podelil patronat nad Veliko Nedeljo nemškemu viteškemu redu »in castro domini Hermanni9«, v gradu viteza Hermana Ptujskega. Po> pogodbi med Friderikom Ptujiskim in saMmTškim nadškofom o medsebojnih fevdalnih odnosih 18. julija 128010, ki pa ne uvaja novosti, temveč obnavlja staira razmerja po pojmoivanju salzburškega deželnega kneza, od katerega se je poizkušal kaštelan na ptuj'slkem gradu čimbolj osamosvojiti, je moral salaburšiki ptujskograjski ministerial ptujski grad v času, kadar je prišel salz'burški nadškof v Ptuj, zapustiti ter mu ga (predati za bivanje v celoti. Poleg tega je moral ptujskograjski ministerial vzdrževati za salzburškega nadškofa na ptujskem gradu žitnico; po tej pogodbi spada h kastelanstvu na ptujskem gradu 12 stražarskih posesti okoli ptujskograjske gorice. 1230 3 Powoden Simon, Bürgerliches Lesebuch. Prepis v Mestnem muzeju v Ptuju. 4 Santomiiino P., Reisetagebücher 1485—1487. Prevedel R. Egger. Klagenfurt 1947, str. 147. 5 Lang A., Die Saüaburger Lehen ki Steiermark ibis 1502. I. Graz 1937, str. 53, 54, 57, 60, 65. 6 Kovačič Fr., K gospodarski zsodovini dominikanskega samostana v Ptuju. ČZN X. 1913, str. 62 ss. 7 Pipper O., Burgenkunde. München 1895, str. 3: Veste = Burg. 8 Semüller J., Ottokars Oesiterreichische Reimchronik. Hannover 1890. Verai 5781—83: ... swaz das gotesMs het, | beide bürg und stet | die solden im offen vvesen. | 0 Kos F.r., Gradivo. V, St.. 633. 10 Prim, poleg Langa, 1. c. tudi Bischoff Ferd., Das Pettauer Stadtreoht vom Jahre 1376. Wien'l887, str. 10 ss. 128 se je pričela gradnja ptujskega dominikanskega samostana na zemljišču, kjer je stai dvor11, ki ga je v ta namen podarila Matilda, vdova po Fride­ riku Ptujskem starejšem. 1203 je podaril safeiburški nadškof Eberhard II. salzburški dvor12 v Ptuju admontskemu samostanu. V letih 1121—1147 je salzburški nadškof Konrad I. obnovil stari, a že dalje časa raEirušeni13 ptujski grad. Posebni mali grad, častnim minus, v Ptuju omenjata Muehar in Zahn14 1249. Arnulfova listina iz 890 iter njej sledeče potrditve iste iz X. ter XI. stoletja pa omenjajo v Ptuju dvore. Iz navedenih zgodovinskih izvlečkov sledi: 1. Dvori, to so z okopi, jarki in palisadami utrjene, predvsem lesene agradbe, so predstavljali v Ptuju od IX. do XIII. stoletja bistvo salzburšMh oporišč in to kot razvojni tipi zgodnjefevdalnih fortifikacijskih naprav pred gradovi; grad kot na­ prednejša utrdba od dvora se pojavi v XI. istoletju in nastopa do XII. sto­ letja vzporedno z dvorom, nakar ta preneha. Lokalizacija Matildinega dvora kot predhodnika dominikanskega samostana oziroma današnjega ptujskega arheološkega muzeja kaže, da je vršil nalogo zapore v ptujsko mesto ob Dravi od zahoda; kot tak je bil MatiLdin dvor prednja utrdba ptujskega gradu, na katerega zahodnem vznožju je ležal. Gradnja domini­ kanskega samostana pomeni likvidacijo za XII. stoletje že primitivne ze­ meljske utrdbe in nje nadomestilo .z zidano, ki se je vključila v obzidje mesta ter v utrdbeni sistem gradu po vzoru Noumberg-Hohensadaburga ali matičnega dominikaniskega samostana v Brezah. 2.. Kot eastrum minus je moral prvi imenovani zidani grad imeti dvojnika v castani mains, ki ga viri sicer neposredno ne omenjajo, ki pa je vključen v pojmu eastrum samem, in to ali kot spodnji grad ali pa kot predgrad. Terenska izoblika v neposrednem okolju .ptujskega gradu in ptujskega gradu kot takega pa kaže, da ni prirodnega izvora, temveč da ga oklepajo umetni okopi na vzhodu, jugu in zahodu; renesančni tako zvani zaporni stolp je postavljen prav v okope, temelji.starega severnega pročelljnega zidu stojijo na pirvotni pri­ rodni ravni in vse kaže, da so kaeiemate samo vkopane v ženijo in na vrhu pokrite s prsteno plastjo; vse to in pa izoblika celotnega grajskega okoliša kaže šolski primer gradišča, kar priča o zelo zgodnjem nastanku fevdalrfe utrdbe na kopcu [ptujskograjske gorice. To potrjuje tudi ime gradu, ki je isto kako.r ime mesta in kar kaže na vzporedni razvoj ptujskega mesta in ptujskega gradu. Geografsko vsestransko pomembni položaj 4 ptujskograjske gorice je razvijal satobuirški fevdalni gospodar v osrednjo salzburško podravsko postojanko z dvema gradovoma, enim salzburškim nadškofovskim in dragim kaštelanskim upravnikovim. Dvoje gradov na ptujskograjski gorici je posledica fevdiataopravnega razmerja fevdalnega gospodarja do njegovega kaštelana in obratno. 3. V XIV. stoletju prenehajo navedbe o dragem gradu ali o gradovih (Vesten) ter se na mesto teh navaja poleg gradu in stolpa hiša. Medtem ko je stolp utrdba brez palacija in drugih pritilklin, ki 'bas sestavljajo v tem času pojem gradu, pa je hiša 11 Kos Fr., Gradivo. V, št. 529. 12 Kos Fr., Gradivo. V, št. 46. »! 13 Kos F-r., Gradivo. V, št. 109. , 14 Mucbair A., Geschichte des Herzogthaims Stetormamk. II. Grae,tz 184o, str. i\). — Zahn J., Urkimdembueh des Herzogithums Steiermark. II. Graz 1903, st. lo. 129 Zgodovinski časopis — 9 zidano upravno poslopje, toi je v dobi dvorov imelo značaj, utrdbe tki pa ie z razvojem gradov ta svoj značaj izgubilo ter se v pojmovanju strnilo z značajem zidane .poslovne zgradbe. 4. Za zgodnjefevdalno fortifikacijo dvorov nastopi v Ptuju najfcasneje v XI. stoletju koncentrata utrdbenih oporišč na ptajskograijski gorici z dvema gradovoma, nakar se v XII sto­ letju m pozneje istočasno z rastjo moči ptujskograjskega kaštelana in pa­ danjem moči salzburškega nadškofa strnejo utrdbe ptujskega gradu z novo sistematsko trdnjavo ptujskega mesta. Ta fortifikaeijski razvoj v Ptuju je tudi vzporeden s fortifikacijskimi dogajanji v Srednji Evropi ter se je na ptujskem gradu kazal na dva načina, gradbeno in politično Gradbeno je po izgraditvi dominikanskega samostana na zahodnem grajskem vznožju ptujski grad moral doseči z njim utrdbeno zvezo, kar se je zgodilo z zidavo današnjega zahodnega stolpa. S padanjem salzburškega madškofovskega vpliva v Ptuju in z istočasno rastjo moči ptajskograjskega kaštelana je pri izostanku isalzburških nadškofovskih obiskov v Ptuju postal ptujski grad dejansko kastelanov ter je potreba- po dveh gradovih via facti odpadla Tako je z osredotočenjem dejanske oblasti na ptujskih salaburških po­ sestvih v rokah ptujskega kaštelana i-astel ptujski grad kot sestav enega samega kompleksnega gradu z vzporednimi utrdbenimi in upravnimi ter pritMinskimi zgradbami. • Vprašanje je sedaj, da li je za starostovansko svetišče proglašeni izkop v kakemkoli odnosu do nakazanega razvoja ptujskega gradu v visokem srednjem veku? Arheološko moremo na to vprašanje odgovoriti preko datiranja izkopa ter preko analogije izkopovih gradbenih in topografskih lastnosti z drugimi sodobnimi sorodnimi pojavi. Datiranje, od katerega odvisi v veliki meri rešitev celotne proble­ matike ptujiskograijskega izkopa, je mogoče na podlagi malih keramičnih najdb ter .po razmerju izkopa do gradbenih elementov v njegovi neposredni okolici. Po poročilu13 o izkopavanjih samih je .'bilo v izkopu poleg rimskih zidnih fragmentov največ primerov keramike — in to v vrhnjih plasteh — iz poznega srednjega veka oziroma iz periode po opustitvi stairoslovenske<*a pokopališča, po avtorju torej iz čaisa po XI. stoletju. Čeprav se je avtor tu nekoliko nejasno izrazil, moremo vendar glede na njegova prejšnja izvajianja o slovanski keramiki iz časov po porušenju svetišča — torej po VII. stoletju — Tazlikovati -slovansko keramiko iz zgodnjega srednjega veka (ali po porušenlju piroblematičnega svetišča) ter slovansko keramiko iz poznega srednjega veka (ali po opustitvi staroslovanskega grobišča.); o obeh vrstah keramike .bomo gotovo @e podrobno poučeni v oibjaivi "o izkopavanjih. Tako Ibi mogli po keramičnih najdbah postaviti s poznim srednjim vekom terminus ante quem za datiranje ptojskograjskega izkopa. Za to nas opravičuje še dvoje ugotovitev: 1. renesančni tlocrt ptujskega gradu za modernizacijo ptujskograjskih fortififcaeij, ki kaže na mestu našega izkopa vrt;ls 2. pa 1946 izkopani odlomek pesčenca17, na katerem 15 Korošec Josip, Slovansko svetišče na ptujskem gradu. Ljubljana 1948 Slo­ venska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljana. Dela 6 str 25 " Prffloga HS 9225 f. 29 -v nacdonalni biblioteki ma Dunaju ' * i- iQ^Tf/09^' Р<хгоШо ° izkopavanju na ptujskem gradu leta 1946. Ljub­ ljana 1947. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Poročita 3, str. 20. 130 je bil vklesan križ, ki je Ibil v grušču, s katerim 'je bil zasut zahodni Jarek izkopa. V ptujskem muzeju med grajskimi izkopaninami takega peščenca sicer ni, pač pa je tak 'marmor, izkopan prav tako v zahodnem! jarku; na njem pa vidimo fevdalnodofbno ali gotsko kanmairsko znamenje. Tako nas renesančni tlocrt ptujskega gradu z vrtom na prostoru našega izkopa in gotsko kamnoseško znamenje iz globine zahodnega jarka v izkopu opravičujeta, da postavimo terminus ante quem v pozni srednji vek. Terminus post quem pa dobimo še bolj jasno, če primerjamo položaj izko-, pa samega z nijegotvo neposredno okolico in to z izkopanimi gradnjami; male najdbe moramo v naš namen izločiti, ker so ali kronološko nejasne ali pa niso bile izkopane in situ in ker segajo prav vse v pozno antiko. Izkop z okolico kaže na jugu pri zadnjem dremažnem 'jarku in na jugovzhodu v kotu stebra, nameravanega za zaščitno lopo, nedvomen pozmorimski zid, ki je popolnoma podoben poznoantičnemu, izkopanemu na bližnji Pano­ rami 1940. Od tega pozmorimskega zidovja pa se Sirijo proti severu in severozahodu mlajši zidani ostanki (barbarske arhitekture, tako zvani »kastei«, ki sestoji iz temeljev (barbarskih zidov. Nad razvalinami te barbarske arhitekture niso izkopavanja odkrila mdkakih statroslovanskih grobov, ki so se pojavili šele tam, kjer barbarska arhitektura preneha. Pri dejstvu, da ležijo slovanski 'grobovi na ptujskograijski ravni povsod na raz­ valinah, razen na ostankih barbarske arhitekture ter na problematičnem svetišču, dn pri dejstvu, da se širijo staroslovainsfca groblja tudi drugod1, n. pr. v Središču, Veržeju ali na Puščavi nad Slovenjim Gradcem predvsem prav na starejših ruševinah, moramo razumeti, da je barbarska ptujsko- grajska arhitektura18 še obstajala v svoji funkciji, ko BO stari Slovenci Okoli nje pokopavali svoje mrliče in da so jih zaradi tega mogli pokopavati tudi samo do njenih napuščev. Tretja in najmlajša arhitektura pa je, za svetišče proglašeni izkop, ki je vdelan ali vkopan v razvaline barbarske arhitekture in tako mlajši od nje. Ker 'je 'barbarska arhitektura istočasna s staro slovanskim pokopališčem, bi mogel naš izkop niastaM šele ob njeni likvidaciji in je ali istočasen ali pa mlajši od staroslovenskega pokopališča. Staroslovemsko .pokopališče je avtor datiral z X.—XI. etoletjem. Glede na pozno avtorjevo datiranje staroslovenskega pokopališča bi bilo X. sto­ letje terminus post quem, ko je mogel nastati ptujskograijski izkop. Za to datacijo izkopa kot svetišča, torej za čas od X. stoletja do viso­ kega srednjega) veka, ibi govoril tudi družbeni razvoj s stanjem, kakor ga najdemo v arkonskem svetišču in ki je bilo preko njega uporabljeno tudi za ptujsko. Posebna pravica svečenika, dia more in sme edino on sam v sve­ tišče, medtem ko so bili verniki izven njega, priča za visoko .razredno diferenciacijo, ki je v predfevdalni slovenski družbi VII. stoletja kratko in malo nemogoča in ki bi domnevno ptujsfcograjsko svetišče dovoljevala šele v fevdalizmu pofrankovske dobe, kar pa je političnozgodovinsko za Slovenijo izključeno. Kakor je arkonsko svetišče izraz fevdalnih prilik pri baltskih Slovatnih, podobno je tudi ptujskograjski izkop s svojo datacijo 18 Prim, datacijo Btaoslovanskega groblja in kultne arhitekture, ki grobove seika oziroma jih vključuje v svojo notranjost v Starem Mestu n» Moravskem: Arbeiologiobe rozhlledy. Praha 1949, str. 109 ter skica št. 49. 131 v visoki srednji vek posledica fevdalnega razvoja na slovenski zemlji ter je popolnoma mogoče, da sta si časovno blizu. Za nadaljnja razmotrivamja, kaj predstavlja ptujskograjski izlkop, je potrebno ogledati si njegove cm ere. Zunanje mere izkopanega jarka so v strokovnem poročilu navedene približno z višino 2 m. Če pa premotrimo barbarsko arhitekturo pobliže, .vidimo, da sestoji ne iz zidov, temveč iz temeljev, ki so jih arheološka izkopavanja odkrila do dna tako, da sedijo danes na prsti, ki je bila 1947 tlakana s fomalitskimi kockami. Mere globine oziroma višine izkopa 2 m so navedene torej od nivoja, na katerem sedijo barbarski zidni temelji. Vprašanje, kje pa je bil zemeljski nivo v času, v katerem j.e nastal izkop, oziroma v času, ko so bili kopani temelji za zidovje 'barbarske arhitekture, je mogoče približno rešiti z nivojem, v katerem ležijo in situ na ptuijislkograjski ravni, zahodno od izkopa, staroslovenski grobovi.19 Ne da bi s tem poizkušali prejudicirati stratigrafijo terena, ki jo bo gotovo podalo poročilo o staroslovamskem pokopališču, pa moremo vendar v zvezi z nivojem, na katerem sedijo temelji zidov barbarske arhitekture, in v zvezi z nivojem, na katereni ležijo trije na kraju samem v prvotnem položaju .konzervirani starosloivan- ski grobovi, ugoitoviti,da je bil v tej do-bi zemeljski nivo na ptujskograjski ravni približno za Ini nad današnjim tonalitskim tlakom okoli izkopa. To se pa pravi, da bi 'bilo svetišče imelo zunanje prstene stene visoke ne 2 m, temveč približno 3 m, ako me še več. Nivo temeljev 'barbarskih zidov in nivo, kjer ležijo trije staroslovanski groibovi in situ dokazujeta, da ni sodobni nivo zemlje v času, ko ibi svetišče obstojalo», sedanji tlakami nivo, odkoder se je izkop meril, temveč da je višji. Zunanja višina iakopovih sten približno 3m in 'notranja približno 1.5 m nas opravičuje, da mislimo prLnašem izikopu na jašek za temelje grajskega stolpa, ki so navadno imeli dna znižana20 pod zemeljski nivo. To pa iz razloga, iker je s to mero v razmerju do sodobnega zemeljskega nivoja svetišče konstruktivno še mnogo manj verjetno in v svoji funkciji nemogoče. Primera airkomskega svetišča kot prostora, lesene arhitekture im zbirališča ljudstva domne- vanega svetišča odpade z ugotovitvijo sodobnega zemeljskega nivoja na ptujskograjski ravni in opravičuje hipotezo, da je ptujiskograjski izkop negativ temeljev fevdalnega zidanega stolpa. # Doba od desetega stoletja dalje do poznega srednjega veka je v naši gradbeni zgodovini — in ptujskograjski izkop je gradbeni element — čas, ko postaja zidarsko stavbarstvo splošni sestavni del kulture fevdalcev, ki začno z njo omejevati tesarsko in prsteno stavbarstvo na podložnike. Najprej se je zidarsko stavbarstvo uveljavilo — poleg cerkev — v utrdbah, v gradovih. Prav razvoj gradov kot osnovne gradbenozgodovimske značil­ nosti dobe od X. stoletja pa do poznega srednjega veka mam nalaga dolžnost, da ugotovimo pri vprašanju ptujskograjskega izkopa vsaj analo­ gijo pri zgodnjih gradovih, ki (kronološko ustrezajo ptujsfcograjskemu 19 Na lego grobov zahodno od izkopa me je opozoril po Dyggveju ravnatelj dr. Jože Kastelic. 20 Prim, zadevno Piper, 1. c, str. 219 ss.; rekordno pogloibite-v notranjega nivoja pod zemeljskim izkazuje okrogli stolp iiz XIII. stoletja v S tolpah na Pomor- janskem, kjer znaša IS m! 132 izkopu. Če je bilo dovoljeno uporabiti analogijo Arkone z merami zunanjih sten -19.5 m, smemo primerjati v zvezi s sodobnim nastajanjem in razvojem gradov po X. stoletju s ptujskim izkopom mere grajskega stolpa21, ki je igral vlogo stražarja alpske ceste, Vaz pri Ohuru. v Švici iz XII. stoletja z zunanjimi stenami v približni dolžini 12 X 12 m in z zidovi, debelimi približno 2.5 m. Kakor se mere tega švicarskega grajskega stolpa skoraj skladajo z merami ptujskograjskega izkopa, tako moremo 'podobnosti najti tudi v inaisi ipolitiöni fevdalni soseščini. Grajski stolp na upniškem gradu22 iz X. ali XI. stoletja je imel nad 3 m debele zidove ter zunanje stene dolge približno 13.5 m X 13.5 m. Tako zvani Konradov grajski stolp na Petersbergu mad Brezami iz prve polovice XII. stoletja meri zunaj 13.2 m X 9.4 m in znotraj 11.55 m X 7.3 m. Od manjših oibsegov s tanjšimi zidovi navajam iz naše soseščine grajska stolpa na Strassburgu in Geyers- bergu na Koroškem iz XII. ter Gébbardov grajski stolp na Peterslbergu iz XI. stoletja23. Za razumevanje medsebojnosti tločrtnih obsegov in debelin zidovja je potrebno upoštevati gradbeno tehniko visokega srednjega veka. Ta je uporabljala neko sorazmerje med obsegom stolpa in debelino zidovja. Cohausen in drugi in končno Piper24 so z vrsto meritev preračunali, da je odnos dolžine zunanje grajske stene stolpa do debeline zidu približno isti ko zunanja dolžina stene krat 0.3; če pa ni stolp samo olbramibni, ampak tudi stanovanjski, potem pa je sorazmerje med debelino zidu ter stolpne stene v luči 1 : 3. V primera ptajiskograjslkega izkopa imamo po teh merah primer grajskega stolpa, ki ima prehodni značaj obrambnega in stanovanj­ skega stolpa, kakršnega moremo še danes videti v tako zvamem Konirado- vem stolpu, donžonu v Peitersbergu nad Brezami. Poleg tega pa je gradbena tehnika visokega srednjega veka gradila aid na širše temelje, iz katerih se je zidovje polagoma zoževalo, dokler ni prešlo v vertikale, ali pa kjer je rastel zid v stopnicah iz širšega zidanega temelja. To moremo' v malem opaziti že v Ptuju n. pr. na južnem okoljnem obzidju vzhodno od zahodnega stolpa', drugje pa zlasti tam, kjer niso zidovi utemeljeni na živi skali. Tako se n. pr. v Vrsarju obrambni stolp razširi proti zemlji navzdol, to je proti temeljem, v stopničasti prizmi, ki se tik nad zemeljskim nivojem konča z razširitvijo v pločnik kot temelj. V Pulju se prizmatični kampanile razširi navzdol proti zemlji tako, da stoji -ko na prisekani piramidi, ki se s široko osnovno ploskvijo znižuje v temeljih pod zemeljskim nivojem. Podobno se zožujejo stolpi iz širših zidanih temeljev v ožjo višjo prizmo 21 Schucbardt C, Die Burg im Wandel der Zeiten. Museum der Weltge­ schichte. Berlin 1931, sto-. 212. 22 Baravalle R.-Knapp W., Stsilrische 'Bürgern und Schlösser. Graz (1936), preris tlocrta fe XVII. stoletja v seikcevskem škofijskem arhivu. Dehio G., Die deutschen Kunsrtdenkmäler. Steiermark. 23 Hauser H., Illustrierter Führer durch die Stadt Friesach. Friesach 1905., str. 52; je dopolnjeni posnetek studïje Essenwem A., Die miitteiatterlichen Bau­ denkmale der Stadt Friesach Sin Kärnten. Mitt. d. k. k. Zentral-Comrnlssion zur Erforschung und Erhaltung der Biajudemkmale. Wien 1863. Jg. VIII., str. 149—73, 190—205. — Ginbant Karl, Die Kunsitdenkmäler des 'politischen Bezirkes St. Veit an der Gian. Die Kumstdankmäler Kärntens. Bd. VI/1. Klagenfurt 1930, str. 33 ss, 93. — Zedrosser Th., Me Stadt Friesach in Kärnten, 2. izd. Friesach 1939, str. 55 ss. 24 Piper O., 1. e. Hfcr. 212 ss. 133 stolpnega1 trapa v Bujah, Örezu, Barbami ali v Kopira Porta (Mia Muda. TemeljГ stolpov z 2.25 m—2.80m25 močnimi zidovi v romanski katedrali Krka se v zemlji podobno -razširijo kot obrambni okolni zid na jugu zahodne ptujskograjsbe ravni. Iz te gradbene tehnike visokof evdalnih zidanih stolpov je dovoljena rekonstrukcija, po ikateri T>i širina 3m v temeljih ptujiskograjskega izkopa ustrezala zidu e približno debelino 2.5 im, kakršnega ima grajski stolp fevdalne cestne zapore v Vazu, oziroma kakršna debelina je deloma tudi značilnost romanskih stolpov katedrale v Krki, S tem tudi proglašamo ptujskograjski izkop za negativ donžonskih temeljev. Za to smo nesporno upravičeni tudi po izkopu samem: 1. po apnenem mleku na njegovih stenah, ki izvira odi zidave temeljev z živim apnom; 2. po ojačenih zidanih vogalih temeljev, kjer je malta kot vezivo med kamni in vogelni kamni z njihovo obdelavo dokument ne samo za zidarsko tehniko, temveč za ostanek zidu kot takega; 3. z ostanki z živim apnom zidanega najnižjega temelja, ohranjenega v današnjih izkopovih tleh; 4. trinietrska globina temeljev, ki s poldrugmetrsko poglobitvijo v notranjosti pri svojih horizontalnih merah din pri svojem časovnem izvoru ne moire imeti nikakih drugih, razen utrbenih nalog in namenov, kakor jih združuje donžon. Za globino donžonskih temeljev uporabljamo analogijo v romanskem donžonu znanstveno pirecej raziskanega -gradu Habsburga. Ta grad je za 'analogijo s ptujskim posebno pripraven zlasti zato, ker je ohranil prav spodnji del, ki se s svojo okolico da primerjati ptujski ravni in kjer je tudi ohranjen donžon v položaju ptujskograjskega izkopa, medtem ko je višji del na kopcu, ki ibi se dal primerjati z današnjim ptujskim gradom v ožjem smislu besede, izginil. Do danes ohranjeni, po svojem izvora romanski donžon Halbsburga ne temelji na skali, temveč podobno ko ptujski v prsti, za kar ga se prav posebno smemo in moramo gradbenotehničho primerjati s ptujskim. Ta okoli 10 m v kvadratu obsegajoči in 24 m visoki stolp- temelji v zemlji priibližno najmanj 3m pod današnjim terenskim nivojem (pnm. 4d Stephanie, Die Stammburgen des Alerdurohlauehtigsten Kaiserhauses. Die Halbsbum und die Kyburg im Mittelalter. 1900, str. 11.); to se pravi, da je globinsko fundiranje tako ptujskega kakor habsburškega donžona bistveno enako. Donžon je zidan večnadstropni stolp, ki je v političnem območju Velike Karantanije po primeru na Peterslbergu istočasno (utrdba, stanovanje, kapela in tudi ječa. Je prva stopnja v razvoju fevdalnega gradu, ki še ne združuje v sebi uprave, temveč služi samo utrdbenim in stanovanjskim namenom. Kot tak je -tehniški razvojni člen med dvorom, utrjenim z oko­ pom, nasipom ali lesenim stolpom, ter zidanim gradom kot er.eddSoem fevdalne uprave. Donžon je nastajal na obrambno najbolj izpostavljenih mestih višinskih postojank ter je ta: geografska lega tudi ena njegoivih prvenstvenih značilnosti. Ptujskograjski izikop se nahaja skoro na severo­ zahodnem irdbu zahodne ptujskograjske ravne, od koder je pregled na zahod in sever čez Dravo in Grajeno, ob katerih potekajo k Ptuju najvažnejši dostopi s severa. Od izkopa- samega se ptujskograjsko pobočje najpoložneje • 25 Gi-iüiart K., 1. c. str. 68. 134 in najdalje razširja proti severu, proti današnjemu grajskemu inarofu ali stari grajski pristavi; tako zavzema pobočje na iseveru od. izkopa najmanjše strmine vsega ptuijskograjskegä grebena ,in tako je po njem dostop na ptujskograjisko gori«) bil in ostal najlažji. Poleg tega omogoča položaj, izkopa z njega dober pregled čez vse severozahodno pobočje, na vzhod pa tudi do najvišje in obenem osrednje kope ptujskograjskega grebena, na kateri stoji današnji ptujiski grad v ožjem smislu besede. V mrtvem polju izkopa pa leži na jugu pod .strmim južnim pobočjem med ptujsko^ ' grajskim grebenom in Dravo mesto Ptuj, kamor utrdbena vloga z izkopa ne sega. Če primerjamo sedaj to lego ptujiskograjskega izkopa z najfbližjimi visokofevdalnimi stolpi, najdemo po­ dobne položaje v GetohaJrdoveim in Kon- radovem donžonu na Petersbeirgu ter v severnem donžonu strasslburškegagradu; z izjemo mestai v mrtvem poliju za hrbtom pa 'tudi v Geyersbergu nad. Bre­ zami ter na Upniškem gradu, kjer je še 1385 stal grajski stolp2 ' na enako izpostavi jenem položaju v sestavu da­ našnjega predgrađa Polheima. Čeprav ne ©bstoiji nikako pravilo • za lego donžona v sklopu .zgodnjesred- .njeveškega gradu, vidimo, da se baš z njo pojavljajo sorodnosti med Ptujem, upniškim gradom in Brezami v grajskih utrdbah, od katerih spadata Gefohardov in Konradov donžon nad Brezami med najpomembnejše spomenike romanske grajske arhitekture sploh. Ptuj, upniški grad in Breze se omenjajo vzporedno od IX. stol. dalje kot last naškofov v Salz- burgu, ki so iz teh postojank obvladovali prodiukcijisfca sredstva in dokaj enotno usmerjali način produkcije na koroških ter posestvih v dolnjem Pomurju in Po- dravju. V zvezi s tem najdemo tudi prve skoro vzporedne omembe že obstoječin gradov v Brezah 1121, v Ptuju in Lipnici pa pred 1131 ter istočasna gradbena dela na gradovih v Ptuju, Lipnici in nad Brezami za nadškofa Konrada. Strassburg je sedež saizlburških sufraganov, krških škofov. Ptujski, Upniški in ibreški gradovi so središča velikih salaburških zemljiških posesti, katera ti gradovi istočasno 'branijo. Pri dejstvu, istih fevdalnh posestnikov, časovno sodobne navedbe vseh treh gradov v zori njihovega nastajanja ter podobnosti v legi .ptujskograjskega izkopa z- don- žoni na Upniškem gradu ter na Peterebergu smo prav izzvani, da ugoto­ vimo tudi ostale gradbenorazvojne sestavine posameznih saizlburških po- loooooood Shematična rekonstrukcija ptujskograjskega donžoma (prerez jug—sever) 28 Baravalle R. - Knapp W., 1. c, str. 42 + Uočrt. 135 sto jank v «visokem fevdalizmu ter poizkušamo z analogijami tolmačiti ptuj^- skograjski izkop. Mesto Ptuj se je razvilo v trikotu med Dravo, grajskim grebenom ter mokrim svetom ob dolnji Grajeni ma njenem historičnem — verjetno umetnem — sotočju v Dravo; samo pri tem Mstoričnogeografskem položaju visokofevdamega Ptuja je tudi razumljiv Wolframov27 opis Ptuja db Dravi in Grajeni. Podobno leži sedež fevdalnega posestnika Ptuja v trikotu med Salzacho, Hohen-sadztargom in Mönchsbergom. Pri tem so očividne vzporednosti Drave s Salzaoho in ptujskograjskega grebena s Hohen- salžlburgom; edino Mönchsberg nadomešča v Ptuju grajenska nižina, ki pa je pri historičnem srednjeveškem toku Drave28 prav tako gotova. Ne- ustaljeni tok obeh rek Die landesfürstilchen G esamini* are der Steiermark aus dem Mi'ttelalter. Wuen—Leipzig 1910, str. 60, 67. ... "s Burghaus, Burgsess. Prim.: Haberkern E. - Wallach J. F., Hilfswörterbuch iur Histonilker. Berlini 193S, str. 65. 141 1 5 -ч O «Î O I- *Л s. Ч) £ ^ è !-- -1 s s .- . š o $, S a т o J ^ -л * а s .- - *• ^ $ S N« w «o" trt * S -s 5 « Q. S « ^.- 9- 5.7* lanske pogodbe 1280 salzburški ministerial hi'l dolžan ob nadškofov em prihodti v Ftuij staviti mu na 'razpolago celoten grad, moramo predpostav­ ljati, da je 'kaštelan v takem primeru preselil upravo v drugo poslopje, ker upravno grajsko poslovanje ni moglo prenehati, ko so taki obiski trajali dalje časa in Mi zvezani s poslovanjem nadškofovskega upravnega štaba. Če pravno razmerje med nadškofom in ptujskim ministerialom do­ voljuje podmeno o drugem ptujskem gradu, pa točno izpričujejo drugi ptujski grad kronist Ototoar in poleg njega navedba drugega ptujskega gradu viteza Hermana, kakor tudi Mueharjeve navedbe ca&trum minus, ki ga M. Kos naziva manjši grad; visokofevdaine množinslke navedbe ptujsko- grajskih utrdb (Vesten) BO samo nadaljevanje teh dveh gradov, dokler se z modernizacijo v XIV. stoletju grad ne vključi v ptujsko mestno trd­ njavo. V zvezi s fevdalno upravno prakso39 je bil mali grad sedež uprav­ nega pomočnika ptujskega ministeriala, ki ga je zaradi obsežnosti svojih upravnih nalog nujno potreboval. Lega izkopa in s tem malega gradu govori za istočasni nastanek s petersberškimia donžonoma. Iz tega bi izha­ jalo, da je dobil ptujski ministerial svojega upravnega pomočnika že zelo zgodaj, za kar bi ga upravičevala obsežnost njegovih funkcij. Mali grad bi po tem mogel nastati zelo zgodaj v pokarolinški dobi 'in obstajati do konca v XIII. stoletju, torej v času, 'ki je tehmičnozgodovinsko na naših gradovih dolba donžonov; tudi tako bi tehničnozgodovinsko mogel biti ptujskograjski izkop z donžonskim tlocrtom približnih 12 m X 12 m negativ temeljev ptuj'skega malega gradu. Da je zgodnije- in visokofevdalni ptujski grad obstajal iz dveh gradov, iz večjega nadlkofovega in manjšega ministerialovega, moreuno (skle­ pati tudi po drugih salzburških gradovih. Paralele za to imamo zopet na Upniškem gradu v PoHieimu ter na Petersburgu v tako zvanem Lavan- tinskem gradu; oba ta dva sta predstavljala upravno poslopje prvega kakor drugega gradu.. Kje je sedaj stal v Ptuju imali grad, bomo mogli zopet izvedeti po analogiji z jlipniškim gradom in s Petersbergom, kjer je bil nadškofovski grad v osrednjem najvišjem delu gradu in pod katerim se je nahajal upravni grad. Da 'je salaburški grad bil osrednja grajska utrdba na najvišji kopi ptujskograjskega grebena, za to govori poleg analogije s Petersbergom in Lipnico tudi njegov osrednji položaj v celot­ nem utrdbenem sistemu, obenem s tem pa tudi večja starost. Ta izhaja iz okopanega položaja njegovih temeljev ter iz celotne njegove lege v okopu na vzpetini, ki ima zgodnjesrednjeveški40 značaj gradišča. Ta gradiški položaj osrednjega najvišjega dela ptujskega gradu je gotovo tudi povod, čeprav tega ne navaja, da mu v njegovem izvoru pripisuje Zahn41 zanes­ ljive slovenske temelje. Iz islovenskega gradišča je роипеје fevdalni Salzburg .preko dvora razvijal nadaljnji zidani ptujski grad s središčem 39 Meill A., L c, str. 257 ss. 40 Brim.: Schmid W., Zur frühmittelalterlichen Besiiedtang der Steienmairk. ZhVStmk XVIII. 1922, str. 40. — Baravale R.-Knapp W., i.e. 151 (Turmbaiuern- kogel). 41 Zahn J., Älteste Burgen in Steäeimiairk. Graiz 1905. Styriaca. NF IL, sifcr. 57: ... unbedingt auf wendischer Grundlage fussenid... — 0 agođnjeisrednjerveškem Peterabergu prim. Kohla Fr. X., Zu iden Grundnissen der sipätantiken Burgen in Kärnten. Carinthia I. CXXXII. 1942, str. 70, 72 ss. 143 na osrednji kopi ptujskograjskega grebena in ga na najbolj ogroženem mestu zavaroval z donžonoim ali malim gradom. Poleg obeh gradov je spadalo v sestav ptujskega gradu še 12 stra­ žarskih posestev, žitnica in hiša. Pri kontinuiteti fevdalne zemljiške posesti smemo poznejše navedbe uporalbiti tudi za starejšo dobo grajske utrdbene tehnike in to še posebno zaradi dejstva, da so morala stražarska posestva biti neposredno v zvezi z gradom. Dvoje od teh 'Stražarskih domov z vrtna­ rijami je stalo pozneje »na Kamnu«.42 Po tem nazivu jih moramo z geografijo ptujskograjskega grebena lokalizirati na vzhodno ravno, kar potrjuje tedi dominikanski zapisnik43 iz 1443, ko govori o hiši na ptujsko-- grajskem grebenu nad stopnicami. Vzhodna ptujsfcograjska ravna pa nima več prostora ko za dvoje stražarskih domov z vrtnarijami, zlasti če [upoštevamo, da prisojna južna lega višjih pobočij tik pod ravno ne do- dopušča vrtnih fcuiitar, razen v zgodnji pomladi, in da je tako služil v vrtnarske namene samo hrbet na ravni saimi kot taki. Ostalih 10 stražarskfli' domov pa je stalo na južnem in severozahodnem vznožju ptajsbograijskega grebena, kjer si je do polpretekle dobe ptujski grad delil posest z mestno župnijo in z dominikanskim samostanom. Izven južnega in severozahod­ nega vznožja grebena pa zopet ne dovoljuje vrtnarstva pedologija tal in dolomia tudi ne strmina. Od 12 stražarskih domov jih moramo tako dvoje lokalizirati na vzhodno ravnoi, ostalih 10 pa deloma ma južno, deloma pa na severozahodno vznožje gradu okoli pristave, kar vse kaže tudi njih ч najbolj ekonomsko razmestitev z vidika strašne priročnosti. Glede »hiše« na ptujskem gradu se maramo zavedati, da se to ime pojavi šele potem, ko je izginila navedba o drugem gradu. Ta »hiša« je upravno poslopje, ki se je prvotno kot upraviteljevo stanovanje zvalo grajska hiša (Burghus, Burghaus) in polagoma z izoblikovanjem zidanega gradu kot takega enostavno hiša (Haus). Upravno poslopij e je v večini gradov stalo redno čim Miže vhoda na grad. Zaradi tega smemo, postaviti podmeno, da je poznejše upravno grajsko poslopje na renesančni bastiji nad Karlovim portalom tudi nadaljevanje sedeža poznosrednjeveškegrajske uprave. Kajti to je — razen mesta za žiltnioo — edini prostor na vsem ptuj- skograjsfcem pobočju, ki ni ogroižen od zemeljskih plazov, razen kongio- meratskih strmin, ki pa kot take za stavbe ne pridejo v pošitev. Pri tem geografskem položaju ptujskograjskega grebena prostora za »hišo« pri upoštevanju malega gradu in žitnice ikratko in malo nimamo*, razen na mestu današnje bastije nad Karlovim portalom. Po lokalizaciji stražarskih posesti na "vzhodno ravno in na južno ter severozahodno vznožje gradu ter upravne »hiše« na mesto južne basti j e je tukaj izrabljena vsa za stavbe in selišča sposdhna površina. Zaradi tega moramo prostor z žitnico in malim gradom iskati drugje. Južna pobočja zaradi strmih konglomeratskih pobočij za naš namen izpadejo. Prav tako severna zaradi peščenih glinastih strmin, predvsem pa zaradi plazovitosti. Tako preostane samo zahodna ravna s terasami na severu ped njo. 42 Lang A., 1. c, str. 65: Item auf dem Stain sunt due desolate... 43 Zahn J., Ueber das Daminikamerkloster zu Peittau. BzKstGQ XVI, 1879, str. 16 ss. 144 Na zahodni ravni pa moramo zopet kot prostor, kjer bi mogla stati visoko!evdalma žitnica in malli gTaid, izločiti vso zahodno ravno s terenom, kjer so bili izkopani istaroslovenski grobovi. Staroslovensko pokopališče je bilo v času fevdalnega pojmovanja, da je človeško truplo bivališče duše, ki bo s truplom vstala na sodni dan, obravnavano kot pravi mirogoj, ki se pojavi kot vrt že 'v resesansi in ki je tak ostal vse do arheoloških izkopavanj 1909 oziroma 1946; saj so staroslovenski grobovi ostali v bistvu nedotaknjeni, dokler niso bili arheološko in situ izkopani. Tako ostanejo kot prostor za visokoievdalne sestavine ptujskega gradu samo ruševine z barbarskimi zidanimi temelji tako imenovanega »ikastela« s kvadTatastim izkopom v njegovem severnem delu. Ta izkop je vdelan v glinasto, malo peščeno zemljo, kar govori ва .zgodnjo tehniko grajskega stavbarstva, ki še ne išče za temelje žive skale in ki s temelji v prsti še vsebuje tradicijo gradiške forülilkaoije. V dobi razvoja gradov, zlasti v XII. in XIII. stoletju, postavlja grajsko stavbarstvo alasti stolpe običajno na skalo. To je primer tudi pri najstarejšem ohranjenem delu .ptujskega gradu v notranjosti ključa ali podkve v pritličju pod stopnicami, ki je zidan na živi skali. To dejstvo nas v zvezi z naslonitvijo tlocrta na stare gradiške okope opravičuje k sklepu da je ta najstarejši del današnjega ptujskega gradu v svojih temeljih iz dobe Konradove obnove, torej iz prve polovice XII. stoletja. K temu nas opravičuje tudi debelina zidu po primerjavi z ostalmami Kon- radovih zidov na Peterabergu. Po svoji vdelavi v glinaste .zemeljske plasti pa je ptujskograjski izkop v barbarskih ruševinah na zahodni ravni sta­ rejši Tudi nas s svojo lego pred zaključnim nosom zahodne ravne spo­ minja na položaj karolinških cerkev na Krnskem gradu ter sv. Petra nad Brezami pod Konradovim donžonom. Kot negativ stavbe, ki je po svojem izvoru starejša od Konradove ptujskograjske obnove, pa spada v dobo, ko v veliki meri grad še ni sestavina stolpa, palacija, kemenat, cvingerja itd., temveč ko je grad še to, iz Cesar se je razvil, in ko je na svoji prvi zidani razvojni stopnji, to je, ko je grad donžon: zidani stolp, kjer se od ieče v pritličju ali podzemlju dvigajo v nadstropjih stanovanje, kapela, stražnica in okoli katerega so najpotrebnejše pritikline.« Po svojem na­ stanku spada donžonski negativ v dobo pred Konradom, po takratnih obce- z^odovmskih razmerah najmanj v čas investitumega "boda, to je v dobo Gebharda v drugi polovici XI. stoletja. Mogoče pa je celo starejši, za 'kar bi tovori! severni zaključek zahodne ravne, ki sestoji iz okopa, v katerega ie vzidana žitnica in na straneh od nje okdM œid, na katerem je vodil poznejši cestni dostop na zahodno ravno m verjetno tudi dalje na osrednji srad V vsakem primeru se nastanek donžona, to je malega gradu, bliza obstoju staroslovenskega .pokopališča in načenja novo pokopališko proble­ matiko- v kakem odnosu je gradišče na današnjem ptujskem gradu s staro- slovenskim pokopališčem. V zvezi s Konradovo obnovo ptujskega gradu pa ie treba, tudi ugotoviti, da je Konradova doba zadnja, fei je tehnično še mogla obnoviti donžon kot tak, ne da ga bi istočasno modernizirala, kar bi nastopilo ž6 eno ali dve generaciji za njo. П^^епђаоп H., Кш1 und Geschichte. BeÄi (1939) II, si. 71 (Qbertarg - Rüdesbeta) - Kndex W., Deutsche Burgen und feste Schlosser. Komgstem- Leipzig. St. 60 (Finsteirgrün pri Ramingstetau). " • 145 Zgodovinski časopis — 10 . Pri historičnogeografski nujnosti, da je ptujski mali grad moral ležati samo ла izahodni grajski ravni, tukaj zopet edino izven staroslovenskega pokopališča in tako samo prav v našem izkopu, moramo še enkrat pouda­ riti, da se mere ptujskograjskega izkopa skoro skladajo z merami graj­ skega stolpa, donžoma v Vazu; da so tanjši zidovi donžonov v Brezah ali Strass'burgiu utemeljeni v svojih temeljih na živi skali, iz katere rastejo, medtem ko je ptujski donžon s svojo rastjo iz glinaste zemlje potreboval globlje in širše temelje in iza temi tudi zidove; da je lega ptujskograjskega donžoma sorodna legi Gebhardovega in Konradovega donžoma na Peters-, bergu ter historičnega polheimiskega srednjeveškega stolpa na upniškem gradu; in da je odnos ptujskograjskega donžona do osrednjega gornjega ali večjega gradu prav tako soroden odnosom na lipniikem gradu in na Petersbexgu. Historična geografija ptujskograjskega grebena ter sorodnost ptujskega, Upniškega in petersberškega gradu, ki sestavljajo v svoji iz­ gradnji kot središča vlade' nad salzburškimi fevdalnimi posestvi enoten utrdbeni ali grajiski sestav, razlagajo pri pomanjkanju sodobnih zgodo­ vinskih virov funkcijo ptujskograjskega izkopa ter ga vključujejo z don- žonom v ptujiskograjski razvoj kot castrum minus aid mali ptujski grad­ ce je bilo tako mogoče iz historičnogeografskih razlogov na ptujskem gradu ter iz analogije z drugimi sodobnimi salzburškimi fevdalnimi sre­ dišči postaviti tolmačenje, da predstavlja ptujskograjski izkop negativ temeljev donžoma, ki je mogel nastati najkasneje v XI. stoletju za Gebharda, preostane še vprašanje, do kdaj je ta donžon obstajal kot sestavni del ptujskega gradu. Gradbenozgodovinsko so prenehali donžon i (kot sestavine gradov v XIV. stoletju z razvojem fortifikacijske tehnike, ki so jo povzročile zlasti z uvedbo cvingerja križarske vojne: praktično v Ptuju pa z vključitvijo dominikanskega samostana v utrdbeni sistem ptuj­ skega mesta,. To zopet [ustreza splošnemu sodobnemu tehničnemu razvoju utrdb, kakor jih moremo še danes opazovati n. pr. v Passau-u,45 kjer ustreza zveza utrdb na griču in ob Donavi utrjeni povezavi dominikan­ skega samostana s ptujskim gradom preko današnjega zahodnega stolpa. Z nastankom zahodnega stolpa kot zveze med gradom in dominikanskim samostanom je bila naloga donžona izvršena, potem ko je donžon kot forti- fikacijski element zastarel in je s XIV. stoletjem gradnja donžonov pre­ nehala. Tako tudi po XIV. stoletju ne najdemo več med sestavinami ptuj­ skega gradu omenjenih niti »Vesten« niti drugega gradu, temveč stopi na njih mesto upTavno grajsko poslopje »hiša«. Ptujski fortifikatoTJi pa so tudi za tem in pri tem posvečali pozornost položnemu severnemu grajskemu pobočju. Omenili smo že smodniški stolp,46 ki smo ga videli z gornjimi deli pri Vischerju in ki je stal kot mestna vrata severozahodno pod našim izkopom. Poleg njega pa kaže vse znake utrdbe, in to zlasti v spodnjih delih, grajska žitnica. Če se vprašamo, kje je mogel salzburški nadškof postaviti žitnioo, ki jo navaja kot svojo tradicionalno posebno pravico v ptujskem gradu že pred XIII. stoletjem, potem moremo odgovoriti, da je mogla stati v času dvorov kjerkoli; z raz- 45 Bkider W., 1. c. Körnigstem—Leipzig 1913. Š!. 104, str. 26. s 46 Janisch A J., Topographisch-eiatistìsches Lexicon von Steiermark. Graz. 1878, str. 462. 146 vojem gradu pa se je vključila vanj kot grajska pritiklina, ki je mogla stati . samo, na zahodnem grajskem grebenu, kjer pa zopet izpade zahodna ravna kot nedotaknjeno pokopališče z grajskim vrtom. Na sever se zahodna ravna . končuje v časovno še nedoločenem okopu, pod katerim se razprostira naj­ obsežnejša ravnica na vsem ptujskograjskem grebenu. Na njej je mogla in morala nastati grajska žitnica že zelo zgodaj, ker nosi v svojih današnjih kletnih zidovih gradbene značilnosti iz predrenesančne dobe. Zaradi raz­ položljivosti prostora za žitnico je bilo tako nujno, da je morala nastati na svojem današnjem mestu že v fevdalni dobi, ker zanjo iz razlogov geografske izoblike ptujskograljskega terena drugje mesta ni bilo. Pri tem ni važno, ali je nastala ravnica^ na kateri stoji, prirodno ali z umetnim izravnianjem. Važno pa je drugo dejstvo, da je (bil okop od zahodnega stolpa do žitnice in nato dalje na vzhod 'do zapornega stolpa in sever­ nega vhoda v grad v renesančni dobi utrjen z zidom, tako da je sestav­ ljala žitnica tudi eno izmed severnih grajskih utrdb; žitnica sama in zid proti zahodnemu in proti zapornemu stolpu so samo mlajše in grad­ beno naprednejše nadaljevanje okopa na jugu od nje, in to okopa, na katerem leži naš izkop, torej okopa malega gradu. Ker dejstvo je, da ni šele renesančna modernizacija ptujskih grajskih utrdb zgradila okopov, ko je zgradila grajski zid in modernizirala žitnico, temveč, da so okopi starejši, kar kaže mnogokje njih antična vsebina; zemeljski nivo, v katerem ležijo staroslovenski grobovi, m raizšiirjenost starosloivenskih grobov proti žitnici, kjer na robu, to je na okopu samem, prenehajo, pa bi govorila za to, da je okop s svojim nastankom povezan z obstojem staroslovenskega poko­ pališča. Poznejši dovoz na grad se je na ta okop samo naslonil. Ta dovoz je likvidirala leslijska obnova ptujskega gradu, ki je dala žitnici njeno današnjo obliko. Po svojih gradbenih značilnostih, zlasti po opornikih, pa je žitnica starejša; s svojo lego v okopu na severu od zahodne ravne je- •istočasno tudi utrdba, ki je. severne okope ojačfflai, obenem pa prevzela po izgraditvi zahodnega -stolpa tudi obrambno nalogo,- da varuje dostop po položnem severnem grebenu na zahodno rarwno im na severne grajske okope. Nastanek žitnice kot utrdbene sestavine ptujskega gradu v času pred renesanso- pomeni zadnje dejanje v razdeljevanju funkcij nekdanjega, malega gradu na nove, času in fortifikacijskemu in gradbenemu razvoju ustrezajoče sestavine na ptujskem gradu. Lega žitnice pa je v Ptuju svojevrstna ter se razlikuje od žitnice na Petersburgu in je samo od daleč sorodna žitnici na Upniškem gradu, tako da kažejo žitnice izjemo v siceršnji očividni sorodnosti vseh treh salz- burških gradov. Pri tem je ugotoviti, da breško salzburšlko ozemlje ni bilo in ni žitorodno, temveč zaradi svoje planinske lege predvsem živinorejsko in rudarstvo'. Lipniški grad pa je bil sedež salzibuirškega vioedoma in je kot tak' imeli še večje gospodarske naloge ko -ptujski, kar je prišlo na lipnišlkem gradu do izraza v posebni utrditvi žiAniškega poslopja s po­ sebnim zapornim zidom. Razen te izjeme pa je sorodnost vseh treh gradov jasna v geografski izotoliki grajskih grebenov, v istem fevdalnem lastniku, skoro istih časovnih navedbah o grajskih pojavih ter po ohranitvi najsta­ rejših gradbenih elementov zlasti na Petersbergu. Sorodnost v pravem grajskem razvoju pa moremo poudariti še z istimi grajskimi upravniki v 147 Ptuju in na Lipnici. To so bili dalje časa tudi na upniškem gradu ptujski ministeriali do začetka XIII. stoletja, ko prevzamejo ,1219 od njih del Upniškega gradu sekovski škofje, katerim predajo Ptujčam tudi gornji, po njih imenovani ptujiski stolp. Dejstvo, da je 'bil na Upniškem gradu sailzburški štajerski vicedomatt, h kateremu je spadala "tudi salzburška ptujska posest, zaradi tega ne govori za raznolikost grajskega razvoja na Upniškem gradu in v Ptuju, temveč z vicedami Ptujčani istosmernost v razvoju obeh gradov celo potrjuje. Metodično bi mogel naša razmotrivanja kdo odklanjati iz razloga, da imamo zgodovinske navedbe o dveh ali več ptujskih gradovih iz XIII., ne pa tudi iz XI. stoletja. To je res, ali za to pa imamo za čas po X. stoletju arheološki 'dokument v izkopu samem z donžohskimi menami in gradbeno- zgodovinski razvoj sailzburških gradov z donžonoma iz XI. in XII. stoletja na Petersbergu v fortifikacijskem položaju arheološkega ptajskograjskega spomenika. Ta spomenik je gradbeni element in obravnavanje njegove problematike je metodična naloga zgodovine stavbarstva, ki more cezuro med X. in XIII. stoletjem izpolniti z gradbenorazvojnimi analogijami, kar smo v našem 'razpravljanjiu tudi izvedli. Naše obravnavanje ptujskograj­ skega izkopa je tako pripeljalo do naslednjih zaključkov: 1. Izkop je datirati v čas med X. stoletjem in poznimi srednjim vekom. 2. Tloris izkopa se v tem času sklada s tlorisom domžona, kateremu ustrezajo tudi izkopne horicoratalne ÌIL vertikalne mere. 3. Lega in sestav salzbuTŠkega ptujskega gradu sta sorodna legi in sestavu drugih dveh salziburških gradov na Petersbergu in nad Lipnico. 4. Zgodovinske navedbe o visokoifevdamem ptujskem gradu pričajo, da je toil sestavina velikega in malega gradu. 5. Lokalizacija posameznih sestavin ptujskega gradu kaže, da je moral biti mali grad istoveten z donižonom na mestu izkopa iz leta 1947. 6. Stavbenozgodovinsko se je ptujski grad razvijal vzporedno s salz- burškima gradovoma nad Lipnico in na Petersburgu, kjer sta1 donžona iz XI. in XII. stoletja ohranjena do danes v legi ptujskograljskega izkopa. 7. Ptujski grad je rastel z osrednjim velikim gradom iz gradišča na osrednji kopi ter iz barbarske arhitekture z malim gradom kot donžonom na mestu izkopa iz 1947. 8. Z vključitvijo ptujskega gradu v ptujsko mestno trdnjavo ter z istočasnim razvojem grajske tehnike je malograjski donžon zastarel do XIV. stoletja ter je bil z izgraditvijo naprednih sodobnih grajskih utrdb koncem srednjega veka porušen. S tem seveda vprašanja, ki se porajajo iz ptujskograjskega izkopa kot malega ptujskega gradu, še dolgo niso izčrpana. V prednjih izvajanjih so vprašanja načeta samo v toliko, kolikor mi jie to dopuščal čas ot> mo­ jem muzejskem delu v Ptuju, ki je vključevalo tudi upravo izkopa. Pri tem sem poleg gradiva iz poročila o izkopu samem mogel upoštevati samo zgodovinske vire, gradbenozgodovinske lastnosti v zgodnjem razvoju gradov in današnjo geografijo ptujskograjskega terena. Prvotno zemlje­ pisno izobliko ptujskograjske zahodne ravne bomo doznali šele iz bodočih poročil o izkopavanjih, kar bo gotovo marsikaj razjasnilo, zlasti ko bo objavljen zemeljski nivo terena v času staroslovenskega pokopališča. Ugo- 148 toviti je pri tem treba, da je ptujskograjski izkop tako pomembno arheo­ loško odkritje, da moramo zanje vodstvu arheoloških izkopaivanlj iz inte­ resov naše domače zgodovine isamo čestitati. Obravnavanje celotne proble­ matike, ki izhaja iz odkritega izkopa, pa bo mogoče šele, ko bo pred nami objava o izkopavanjih ter najdbah, zlasti malih: že nakazana razlika med keramiko po VII. ter po XI. stoletju bo za dobo, kjer nam zgodovinski viri skoro popolnoma manjkajo, več ko dragocena. Podobno Je z vpra­ šanjem, v koliko je severni okop na zahodni ravni barbarskega in v koliko slovenskega izvora, z odnosom barbarske arhitekture do staroslovanskega pokopališča, z odnosom gradišča na vrhnji kopi do staraslovanskega pokopališča, z odnosom izkopa do starosilovenskga pokopališča Md. 2e to pa, kar imamo danes na razpolago za razmotrivanja o pitujskograjskem izkopu kaže, kako potrebno je sodelovanje vseh historičnih disciplin od arheologije preko gradbene in politične zgodovine do jezikoslovja, ki bi pri reševanju tega vprašanja gotovo mogle izpregovoriti tehtno besedo. Kakor vsaka človeška aktivnost, je tudi nastanek ptujskograjskega izkopa posledica najraznovrstnejšAh komponent svojedobnega človekovega živ­ ljenja, ki bi jih mogla določiti samo ustrezajoča historična disciplina, v sintezi pa strniti zgodovina. Z rešitvijo vprašanja ptujskograjskega izkopa bo rešeno tudi vpra­ šanje staroslovaneke arhitekture, ki jo J. Korošec veže z arhitekturo staro­ slovanskega ptujskega svetišča. Ko je bilo prednje poročilo že zaključeno in predano uredništvu ZČ, je izšlo dvoje objav o našem problemu. B. Saria je v analizi J. Korošče- vega strokovnega poročila o staroslovanskem svetišču v Ptuju (Carinthia. I. CXL. 1950, 384—9) prišel do zaključka, da je izkop ostanek srednjeveškega donžona. Ko primerja lipniški stari ali ptujski stolp s ptujskim izkopom, navaja za oba iste mere ter se v tem loči od mojih navedb; razlika izvira verjetno od tod, da sem 'jaz meril upniški obseg po W. Knappowem prerisu, Saria pa menda po izvirniku v seikovskem škofijskem arhivu. V primeru, da Saria moje innere korigira, je to samo novo potrdilo za postavljeno rešitev in mere Upniškega »ptujskega« stolpa, ki so po mojem nekaij večje. L. 1949 je Slovenska akademija znanosti in umetnosti med drugimi povalbila tudi Dj. Boškovića, da poda strokovno mnenje o vsebini ptujsko­ grajskega izkopa. V ta namen je študiral izkop na kralju samem v družbi dr. J. Korošca in sedaj objavil zaključke (Starinar. Nova serija, knjiga I. 1950, 39—46), po katerih ni podmena za staroslovansko svetišče uteme­ ljena iz tehničnih in konstruktivnih razlogov. Interesenti sami bodo zavzeli stališče do stvarnih Boškovićevih izvajanj. K njim pripominjam samo, da vztrajam na trditvi, da je na stenah apneno mleko in ne malta, ki je pa v vogalih in v sestavu tal. Pri črpanju gradbenega materiala iz izkopa so pač uporabljali gradivo, ki jim je prijalo za novo gradnjo', ostalega pa so puščali na kraju samem; tako tudi sip in vse temelje, to je ruševine v okolici izkopa, ki so sestavljene iz drobnega materiala. Od gradbenega materiala pa so cenili predvsem antičnega, ker je bil že obdelan. Tako je tudi zahodni stolp v veliki meri iz antičnega kamenja in tako je v izkopu ostal samo sip. Da pa ni bilo v izkopu keramike, je vzrok v tem, 149 da tu ni 'bilo 'bivališča v času od druge antične zgradbe pa do nastanka donžona. Popravljam pa Boškovićeva izvajanja (str. 42), da izvira zahodni stolp iz XVIII. stoletja in da bi bil mestna opazovalnica in ne sestavni del ptujskega gradu. Že na renesančnih graj sikih načrtih je imenovan za­ hodni stolp »istari« stolp; kot mestno opazovalnico: pa ga je Boekovic verjetno zamenjal z mestnim — cerkvenim stolpom, objavljenem na str. 44. Dr. Jos. Korošec je objavil 1950 v izdaji Slovenske akademije znanosti in umetnosti podrobno inventuro najdb iz staroslovenskega groblja na Ptujskem gradu (Staroslovansko grobišče nai Ptujskem gradu. 8°. 368 str. + zemljevid). Ker pa ne objavlja stratigrafije grobišča, poročila nisem mogel upoštevati. Castrum minus Poetovionense (Résumé) .The problem of tihe square ditch excavated on the Castle hill of Ptuj in 1947 was examined in Z. C. II—III. 1948-49, pp. 206—238, but not salved. The archaeo­ logical material 3s too scarce far ascertaining whether the ditch represents an Old Slav sanctuary. For this reason the author considered historical allegations on the Ptuj Castle of later Middle Ages. As the archibishop of Salzburg was the feudal Lord of Pituj, the author compares 'the plan of the town of Ptuj with that of Salzburg, and, likewise, the gaographiiciail situation and constituent parts of the Castle of Ptuj with the Salzburg Castles of Petersberg above Friesach and Seggauberg above (Leibnitz connecting his statements with the history of castle building, especially that in Eastern Alps between the X'th and the XIV*h centuries. These are the results: (1) The excavated ditch must be dated between the XHi century and the late Middle Ages. (2) The ground-plan of the excavation is according with the ground-plan of the dungeon as weill as the horizontal lamd vertical ground measures. (3) The situation and constituent parts of the Salzburg castle at Ptuj are nearly related to the situation and constituent parts of the Salzburg castles of Petersberg laind Seggauberg as well as •— partially — also the groundnshapes of the towns of Ptuj and Salzburg. (4) Historical allegations on the high feudal Castle of Ptuj prove that it consisted of a Major Castle and a Minor one, (5) Localization of particular constituent pairts of ithe Ptuj Castle proves that the Minor Castle was identical with the dungeon in the place of the Ptuj Castle excavation of 1947. i (6) Historically the building of the Ptuj Castle developed in a parallel way with the Salzburg castles of Seggauberg and Petersberg where the two dungeons of -the XP century lamd the Xllth have been preserved till now in a situation similar to that of