R55'+ 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 66001 KOPER Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 200 lir Leto XXXIII. St. 98 (9706) TRST, nedelja, 1. maja 1977 v^Govcu^nri fiorerrtTTr,*tu .194S’ Prevodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» — J . . septembra x944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Mina in praznili dela Kot še nobeno doslej se tudi letošnje praznovanje 1. maja "*' bo omejilo le na proslavljanje uspešno izbojevanih bitk sin-ikalnega gibanja. O tem smo še posebno letos prepričani, ko Se zavedamo, da naša država preživlja izredno težko situacijo, ln ko opažamo odkrit provokatorski napad na enotni delavski sindikat ter na organizacije delavskega razreda, ki si naj-°lj vneto prizadevajo, da bi država prebrodila krizo in razši-rda že desetletja omejno in nezadostno produkcijsko bazo. V teh rila že desetletja omejeno in nezadostno produkcijsko bazo. V teh tori večkrat sumimo, da jo kdo res spretno režira, se tudi zavedamo komu je lahko v korist, da se študentje prepirajo z delavci ali pa brezposelni z zaposlenimi. Zato pa naj bo letošnji 1- maj poleg praznika dela tudi ponovna priložnost za zahtevo po novih delovnih mestih, za zaposlitev trenutno brezposel-nih, za zaposlitev mladih in žensk, ki jih tržišče delovne sile Tedno zapostavlja. Priložnost naj bo za to, da se izredno število delavcev, študentov, brezposelnih, žensk poda na ulice in tako najbolj zgovorno dokaže, da je strategom napetosti načrt sPodledel, ker jim ni uspelo ljudi terorizirati do take mere, Ai se takega slavja kakršno je prvomajsko ne udeležili. Trst je v perspektivi, kar se problemov zaposlitve tiče, *rnesto z bodočnostjPodpis osimskih sporazumov in načrt za lz(]radnjo proste cone na Krosu pomeni precejšnjo možnost zaposlitve za kvalificirano delovno silo, ki je sicer v Italiji najbolj prizadeta, saj je znano, da tako višje srednje šole, kot univerza, odstavljajo ogromno število mladih, ki ne dobijo dela, bi ustrezalo njihovim željam in njihovi šolski pripravi. P>a so se ustvarjanju teh novih delovnih mest upirali krogi storega Trsta, ki jim je vsakršen razvoj mesta v napoto, ker }e niih logika parazitska in prav nič podjel -iška, nas ni presenetilo, pač pa je bilo dvoumno ali celo oportunistično stališče skupm, ki se postavljajo na levo. od KP1, ki niso ocenile pozitivno te’1 novih izvidov za zaposlitev, pa čeprav so mladi, ki jih 3 Problem teži, blizu. Osimski sporazum nam je v tem prime-Tv dokaz, kako na polifčno-geografskem utesnjenem prostoru, okršen je naš, more le sodelovanje sosednih držav zajamčiti stabilen in zanesljiv gospodarski razvoj našega mesta. Udeležba mladih je na prvomajski manifestaciji vedno pre-Cejšnja in zelo občutena. Poleg mladih delavcev je v vrstah te Praznične manifestacije iz leta v leto naraščajoče število dija-7°A in študentov. Ob tej priložnosti so mladi, ki sicer zahajajo na v šje srednje šole, v neposrednem stiku z delavskim svetom, od katerega jih drugače šola dan za dnem odtujuje. *iano je, da šola uči in vzgaja v duhu nekdanje elitne šole, je smisel in poslanstvo te bilo priprava le omejenega šte-vHa vodilnih kadrov. Mladi, ki stopajo na tej manifestaciji z delavstvom ob strani, se borijo za odpravo te izkrivljene miselnosti o razliki med ročnim in umskim delom ter za premostitev kvarnih vplivov, fci jo ta že povzroča. Medtem pa je PPiverziletni ■študentje vedno pridružujejo takim shodom s svojimi zahtevami po zaposlitvi ob dokončanem študiju; sindikalno Oibanje je, po včasih ostri konfrontaciji s študenti, dojelo nuj-n°st svojega posega tudi na tem področju. Pobudam in bojem delavskega razreda se mladi vedno radi Pridružujemo, de er v njegovi organiziranosti, v njegovih smotrih m v njegovem načinu boja vidimo edino pot za napredek druž-e _ in medčloveških odnosov pri nas pa tudi za zagotovitev Paše narodnostne enakopravnosti. V združitvi prazničnega vzdu-Ja z jasnimi cilji in z načrtovanjem za prihodnje dni čutimo, 3 je praznik dela tudi praznik nas mladih, ki ne sprejemamo spornosti v kateri živimo, kot nekaj kar naj nam bi bilo usoje-n°. temveč se po zgledu starejših generacij borimo za stal-ni napredek. Načini boja so se nedvomno v desetletjih spremenili, kot s° se vse okoliščine v katerih živimo korenito spremenile, spremenil se je način življenja, lestvica vrednot je največkrat rogače sestavljena. Pogoji, v katerih živimo, delujemo in se °rizno mladi na šoli, na delpimem mestu, na univerzi, so to-znatno spremenjeni. Šele ko potrpežljivo pretehtamo in pre-arimo vse nove okoliščine in vsa nova vprašanja, ki se pokljajo, • ter nove težave, ki tarejo mlade, moremo našo pri-tnost in našo aktivnost oceniti pravično in se tako izogniti P°vršnim zaključkom. P zadnjih letih smo, vsem težavam navkljub, priča novemu ZTPahu mladinskega udejstvovanja v vasi in v mestu, v Portu in v prosveti, na šoli in na univerzi. To je dejstvo, ki J*. ne Ore podcenjevati in ki ga mora vsakdo upoštevati, ker B !nafo v življenje nas Slovencev v Italiji nove poglede na s° stvarnost ih nove predloge za njem razvoj. ^ Mladi smo s svojimi vprašanji, svojimi težavami in s pred-Prisotni na proslavljanju letošnjega praznika dela. Primi smo na tem edinstvenem praznovanju, ki je prepleteno z ementi domačnosti ljudskega praznika in ki navdaja vse, še sebej pa mlade, z zavestjo in ponosom, da pripravljajo pre-v drugačno, pravičnejšo družbeno ureditev. BRANKO JAZBEC PRAZNIK OSVOBODITVE IN MLADOSTI SLAVA PAOUM &08CEM N. 0,8 Lama nato dodaja, da so sindikalne organizacije že sestavile svoj program o novih naložbah in družbeni preureditvi, ki so ga predoči-le vladi in o njem razpravljale z demokratičnimi strankam':. Sindikati hočejo, da se pristojna o-blast, upravna in zakonodajna, resno začne ukvarjati z vprašanji zaposlitve, mladine, žensk in predvsem z brezposelnostjo na Jugu. "■uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiuitAiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiin šem nedavnem govoru v Trstu se je nanašala na nasilje in na javno varnost. Stališče sindikata o vprašanju nasilja poznamo: gre za odločno in jasno obsodbo. Toda kako je mogoče streti nasilje v Italiji: samo z ukrepi javne varnosti, ali pa z rešitvijo tudi tistih problemov, ki nasilje povzročajo, torej tiste socialne negotovosti, ki je omogočila prevratniškim skupinam, da so se vrinile s svojimi provokatorskimi in prevratniškimi akcijami? ODG. Že v vprašanju je zapo-paden logičen odgovor. Jasno je, da mi ne mislimo, da so problemi javnega reda v Italiji in demokratičnega življenja zgolj problemi javne varnosti. Mislimo, da so vzroki tega nemirnega položaja, ki obstaja in ki jih je treba odstraniti tako v šolah, kjer morajo biti predlogi za tako i-menovano reformo ministra Mal-fattija radikalno spremenjeni, ...............Iiimiin.■iiimimHiimllllllllMliiiiitlllimimiiiiiiiiilimillHiiiMiuii.i,.umni.m...■■■■■■.■ m................... PRAZNOVANJE 1. MAJA V ITALIJI IN PO SVETU DELAVSKI PRAZNIK V ITALIJI V ZNAMENJU BOJA ZA ZAPOSLITEV IN GOSPODARSKO RAST v V Španiji prepovedani prvomajski javni shodi, čeprav so sindikati prepričani, da vlada ne bo uporabila sile med manifestacijami - V Čilu zahteva po sindikalni svobodi in pravici do stavke Prvi maj je praznik dela in mladosti. Pri nas je tudi praznik osvoboditve, ko se naš spomin in naša misel hvaležno vračata k tistim, ki so darovali svoja življenja za narodno svobodo in za mir v svetu. Zato ob Prvem maju — slava našim padlim osvoboditeljem. Toda življenje teče dalje in postavlja v svojem razvoju nove zahteve, ki se uresničujejo le z vsakodnevnim delom in bojem. Zato čast delu in zvestoba boju za vedno lepšo, pravičnejšo človeško družbo. Na vseh, v prvi vrsti na mladini je, da je v delu in boju nenehno prisotna, da ji bo danes lepša mladost in jutri pravičnejša starost. Zato ob prazniku mladosti — pozdrav mladim. LUCIANO LAMA, GENERALNI SEKRETAR CGIL, ZA PRIMORSKI DNEVNIK Osimski sporazum odpira nove pobude za tržaško gospodarstvo Vprašanje zaposlenosti je danes prvenstveno vprašanje Odločilen pomen bratstva med delavci in med narodi Generalni sekretar CGIL Lama je v času, ko se je mudil v Trstu na pokrajinskem kongresu CGIL, odgovoril našemu uredniku na vrsto vprašanj v zvezi s splošnim političnim, gospodarskim in socialnim položajem v državi, pri nas v Trstu in posebej o vlogi slovenskih delavcev v sindikalni drganizaciji. VPR. Ena glavnih točk v va- RIM, 30. — Italijanski delavci praznujejo letošnji L* maj v znamenju boja sindikalnih organizacij in vseh naprednih in demokratičnih sil za izhod iz hude gospodarske krize, za večjo zaposlitev in za gospodarski napredek Juga. To so osnovni predmeti poziva, ki ga je vsedržavna sindikalna federacija naslovila na italijanske delovne sile ob jutrišnjem delavskem prazniku. Sindikati napovedujejo v vseh velikih in manjših središčih v državi delavske shode s kulturnimi prireditvami in srečanji. Glavni tajnik CGIL Lama je za letošnji delavski praznik napisal uvodirik za glasilo KPI «l’Unita», kjer opozarja delavce in vse italijansko prebivalstvo na dramatičen položaj v državi, ki se odraža predvsem v hudi gospodarski krizi z naraščajočo inflacijo in s postopnim zmanjšanjem števila zaposlenih. Sporedno s tem pa se pojavljajo napadi na demokratični red in zagotavlja, da so delavci pripravUnui na odločen nastop proti vsem prevratniškim silam. W —»11111111111111111111111111111 AKACIJE NA PREDVEČER PRVOMAJSKIH PRAZNIKOV vrsta bombnih atentatov er°risti se znašajo predvsem nad vojašnicami karabinjerjev 30. — Medtem ko i?j Nadina r*d’ ?'ndikati, naPrecl-L.l'sdveaLVseA barv !a in demokratične sile na praznovanje pr- Olai”’ 1,0 praznovanje pr-b^štorii a’ na dingi fronti pro-Vseh barv ne mirujejo, fza sk Prvomajskih praznikov De1'9 prti ne Provokatorjev bila V1 novo °Žnost> Z//JFf ZA VAŠO POROKO EGON Uglasile se pravočasne telefon «93-295 TRST, UL Oriani 2 (Barriera) FOTO - KINO MATERIAL De Stefani in 91-letni Giuseppe Savron. OKLICI: delavec Franco Forna zaric in uradnica Tiziana Ienko, uradnik Salvatore Carriplio in u-radnica Serenella Simčič, varilec Giordano Forza in strežnica Ornel-la Trevisan, delavec Walter Pau sche in uradnica Sol dea Pellegri-ni, uslužbenec Luciano Basiaco in uradnica Susanna Agarinis, čuvaj Salvatore Dussoni in gospodinja A-nita Simichen. uradnik Paolo Di giovanni in bolničarka Norma Nor-bedo, šofer Mario Pelagasei in bolničarka Steliana Stanciulescu, skladiščnik Maurizio Fiordispinj in bolničarka Ccstanta Stanciulescu. u radnik Mario Lebani in učiteljica Lucrezia Scelsi, uradnik Riccardo Giuseppe Raimondi in trgovka Anna Rita Camillot, uradnk Giorgio Co vi in Uradnica Daniela Giuditta Maria Motta, delavec Roberto Co-tide in uradnica Daniela Sinigoi, šofer Giovanni Lo Surdo in učiteljica Franca Vattovaz, prodaja lec Bruno Pussini in gospodinja Luciana Varcounig, skladiščnik Fabio Gulievscig in delavka Ga-briella Berton, veterinar Giovanni Metlika in bolničarka Adriana Lubich, uradnik Savino« Sancin in uradnica Pierina Stanchi, delavec Livio Bartoli in gospodinja Diana Zanotti. delavec Lucio Petronio in gospodinja Laura Giacomelli, u-radnik Aldo Kete in uradnica Lo-redan* Sossi, težak VValtor Pertout spremljevalka Armria Pulsaf.or, lekarnar Franc Bole in uradnica Nadja Kriščak, kovač Dario Gio-vannini in prodajalka Ada Giurge .«.*»** Donatella Te™*.. '-S.fi geolog Fulvio Gasparo in fizioterapevtski tehnik Cristina Semori-le, tapetnik Mario Malagnino in prodajalka 'Liviana Ferluga, delavec Renzo Primo Bescapč in uradnica Anna Maria Pasquazzo, štu dent Roberto Martini in gospodinja Ivone Biason. uradrik Massimo Gallio in uradnica Sabrina Righi, mehanik Gino Clun in uradnica Ful via Gospan, elektrikar Enrico ira-ni in uradnica Alida Zudich, mehanik Luciano Pieri in uradnica Morena Grimani, uradnik Giovanni Massalin in uradnica Loretta Cum-bat, avtoprevoznik Claudio Placi-do in delavka Renata Gavetti, smetar Edi Umanj in frizerka Pa-trizia Ursich, obrtnik Mario Fabi in gospodinja Julie Sara Gowing, stražnik javne varnosti Marziale Franzi in gospodinja L vija D«.bri-lovič, ravnatelj carine Francesco Saladino in profesorica Giuliana Martellotti. delavec Fulvio Cocia-ni in uradnica Giovanna Lazzari, mizar Lodovico Stefani in trgovka Antonietta Bombonato, knjigovodja Graziano Lorcnzut in knji-govodkinja Silvia Motz, uradnik Franco Peric in študentka Antonietta Turturiello, upokojenec Dante Bulian in upokojenka Giuseppi-na Breščak, mehanik Augusto Fi-lippi in prodajalka Maura Scher, SEIKO Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750%u Tehnični servis SEIKO z garancijskim listom. Urarna in zlatarna LAURENTI Trst — Trieste Largo San torto 4 Aido Bernardon in uradnica Giclia De Falco. pomorščak Giuseppe Le-giša ih uradnica Vesela Starc, u-radnik Luciano Tonon in profe sorica Dirce Zippoui, mehanik Giancarlo Roitero in prodajalka Gabriella Holzinger, uradnik -Erne-sto Cociancich in uradnica Corina Sferco, elektrikar Marino Sokolic in prodajalka Giul.ana Catagnoti DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Erta S Anna 10. Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. In od 16. do 19.30) Ul. Ginnastica 6, UL Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, UL Cavana 11. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM. INADE1.. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. BARI LOTERIJA 48 20 77 87 52 CAGLIARI 88 67 27 M 38 FIRENCE 61 69 37 4 88 GENOVA 61 56 66 13 29 MILAN 39 79 56 31 63 NEAPELJ 39 12 82 44 9 PALERMO 54 37 21 45 «11 RIM 27 35 3& 58 26 TURIN 67 90 3 77 7 BENETKE 19 69 55 70 35 ENALOTTO XII SXX Ul 1 ux Z AVTOBUSOM NA DUNAJ Dve možnosti 2 dni: od 21. do 22. maia 3 dni: od 21. do 23. maja OB KONCERTU TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA ki ga organizirajo koroški demokratični univerzitetni študentje. Ogled parkov in mestnih zanimivosti. Informacije in prijave pri združenju UNION v Ul. Valdirivo 30 (tel, 64-459) od 17.30 do 19.30. PRAZNOVANJE 1. MAJA V KRIŽU DANES, 1. MAJA: Ob 6.00 budnica. Ob 10.30 sprevod s polaganjem vencev ter sindikalno zborovanje na Križadi. Ob 17.30 tradicionalna manifestacija v Ljudskem domu s priložnostnimi govori ter nastopom moškega zbora Vesna in mladinske godbe. Delovali bodo dobro založeni kioski. Ob 20. uri ples z ansamblom Praprot. Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča Verdi so na razpolago abonmaji za spomladansko simfonično sezono. Sprejemajo tudi potrditev lanskoletnih abonmajev, V redu B so predvideni posebni popusti za dijake in študente. ROSSETTI Danes ob 16. uri ponovitev Kohouto-ve »ROULETTE*. Abonmajski odrezek št. 4. Rezervacije pri Osrednji blagajni v Pasaži Protti. Zadnja predstava. Od petka, 6. maja, izven abonmaja, Cooperativa Teatro Uomo iz Milana: »UNA MADRE* Gerkega. Igra Adriana Innocenti. Režija L. Puggelli. A-bonenti 30 odst. in 20 odst. popusta. Rezervacije pri Osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA ANDREJ HIENG VEČER ŽENINOV Dramaturgija Marko Slodnjak Scena Slikarska obdelava scene jCostumi Glasba Korepetitor . Jezikovno vodstvo Niko Matul Gregory Hill Alenka Bartl Darijan Božič Brane Demšar Janko Moder Režija ZVONE ŠEDLBAUER V četrtek, 5. maja, ob 16. uri ABONMA RED H V petek, 6. ,maja. ob 16. uri ABONMA RED I - ob 20.30 A-BONMA RED A-premierski in RED D-mladinski v sred« V soboto, 7. maja, ob 20.3» ABONMA RED B-prva sobota po premieri. RED E-mladinski v četrtek in RED F-sindikalni V nedeljo, 8. maja, ob 16. uri ABONMA RED C-prva nedelja po premieri in RED G-okoliški Sporočamo cenjenemu občinstvu, da smo bili primorani združiti nekatere abonmaje, ker ima Mč-stno gledališče ljubljansko na razpolago prekratek rok za gostovanje pri nas. Iz istega razloga smo abonma red D programirali na dan petka, abonma red E pa na dan sobote. Prosimo za razumevanje. Razna obvestila UPRAVA , NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE v Trstu sporoča, da Je otvoritev knjižnice v novih prostorih v Ul. sv. Frančiška 20/1 odložena do ponedeljka, 16. maja 1977, zaradi nepredvidenih tehničnih in birokrat skih ovir. La Cappella Underground 17.00—19.0^ 21.30 »Le jeune homme et la modr Rudolf Nurejev in Vizi Janmadre. " »Eloge de la folie*. Roland P® in Pariška opera. V ponedeljek h* Movie Club 77. Zaprto. Ariston 15.30 »I giomi del '36*. Benf Thodoros Anghelopulos. ~ Mignon 15.30 »H male*. Režija Al* Warhol. Carol Baker in Perry Prepovedan mladini pod 18. le®* Nazinnale 14.15 »Ben-Hur*. Gbarijf Heston. in Jack Hawkins. BarT Grattacielo 15.00 «11 margine*. Sjf Kristel in Joe Dallessandro. P1*** vedan mladini pod 18. letom.: Fenice 16.00 »La collina degli sživ**11, Bud Spencer in Terence Hill. Excelsior — matineja 10.00—11.30 ‘S"' guljčica*. Risani film. Excelsior 16.00 «Autostop rossO gue*. Franco Nero in Corinne O*" Prepovedan mladini pod 18. leW? Eden 15.30 «Quinto potere*. Fas® K naway, William Holden, Peter 'F®* Ritz 15.30 «Rocky». Sylvester S talk®* Auroda 15.30 «L'altra metš del cfcjj Adriano Celentano in Monica *'*’ Capitol 15.00 »Un borghese piccolo*. Alberto Sordi. Prepo*'e"f mladini pod 14. letom. Barvni 6* Cristallo 15.30 «L'inquilinb del piano*. Režija Roman Polanski. vin Douglas, Shelley VVinters, P** povedan mladini pod 14. letom. Moderno 15.00 »Mister Miliardo*. renče Hill. Barvni film. .- ^ I ilodrammatico 15.30 »Una Bolo(0J! a Parigi*. Prepovedan mladini ™ 18. letom. Barvni film. , Ideale 15.00 »Arniči piu di Franco Franchi in Ciccio ltnpero 16.00 »Charleston*. Bud cer. Barvni film. j. Vittorio Veneto 15.00 »Cattivi PcnSI~f Edvvige Fenech. Ugo Tognazzi. povedan mladini pod 14. 1®**^ Barvni film, j Iladio 14.30 »Paperino & company Far West». Walt Disney. Abhazia 15.00 »Basta con la ^ ra... facciamo 1'amore*. J. P" in Dagmar Lassander. Barvni ‘ Astra 16.00 «11 soldato di ventu Bud Spencer. Philip Leroy. y Volta (Milje) 15.00 «Taxi driver*. v bert De Niro. Barvni film- SPDT priredi v nedeljo, . maja PIKNIK NA VREMS*»W Zbirališče bo ob 9. uri pred stavracijo v SENOŽEČAH, n*“ pa bo skupni odhod na VrJJ ščico. Na sporedu bodo gon in ex tempore za otroke troskih vrtcev, osnovnih in niwj" srednjih šol ter nogometne telm? za odrasle. Za zmagovalce šte™£ ne nagrade, za vse pa bo r skrbljena jedača in pijača. Izleti Prosvetno društvo IVAN GRB^jj Skednja priredi v nedeljo, 8. izlet v bolnico Franjo ter na \ J (spomenik pisatelju Ivanu Tav^' ^ v Foljanski dolini. Odhod izpred ^ denjskega pokopališča ob 7. uri« ^ sovanje se zaključi jutri ob Prijave sprejemamo v društ* sedežu. «y Rektor, akademski senat, ^ svet. upravni /avnatelj ter ose^J žaške univerze se pridružuj* ob smrti gospoda NUNZIA CAPRI* Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da je trenutno -brez telefonske zveze ter da bo predvidoma 20. maja začel poslovati v novih prostorih v Ul. G. Gallina 5/3 — tel. 37465. dolgoletnega, cenjenega sodel*^ niverzitetne splošne knjižnice. Dne 24. aprila nas je zapustila naša draga mama, in sestra V 000» IVANA ŠČINK0VEC roj. GABROVEC 8» žalostno vest sporočajo po pogrebu hčere Otilija, Ivanko. Anica, zet Herman z vnuki in pravnuki, sestra Marija ter 6*®^ sorodniki. Prisrčno se zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem, ki S° * kojnico spremili k zadnjemu počitku! Nabrežina, 1. maja 1977 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, Ip so z nami sočustvovali Izgubi naše predrage tete NINE SANCIN Posebna zahvala g. župniku Marju Gerdolu In vsem d31,0 cem cvetja. . M in Sestri Marija in Milka, nccaK1 drugi sorodniki Botač — Boljunec, 1. maja 1977 PnmorsJatlnevmk 1. maja 1977 5 NEDELJSKEGA občnega zbora članov —------ v Posojilnica v Nabrežini zabeležila močan napredek Denarno vlogo preraslo 1 milijardo 700 milijonov lir Prihodnje jeseni končno preselitev v lastno prostore Preteklo nedeljo je imela svoj ietni obe ni /bor tudi Kmač-k* ,‘.n. obrtniška posojilnica v Na-rezini. v poročilu upravnega od-je predsednik Mirko France-jenini naglasil, da je bilo tudi leto • ™ polno negotovosti in problemov n to na vseh področjih, od gospo oarskih do političnih. Tudi bančni S'odj so-se znašli, kakor tudi v Prejšnjih letih, v nekakšnem vrtin-obrestne mere so vse leto pa-S® * 'n naraščale, kar je znatno ote-~Yalo bančno poslovanje. Kakor j®*"10 — je dejal predsednik — pa č® °abrežinska posojilnica' ubrala "terno pot, ne da bi prehajala iz su skrajnost' v drugo. Kljub ve-1,^rn o bajno visokih obrestnih rac-> j — do 18 ali celo 20 odst. —, »J *° se v določenem trenutku razjej0 .tudi na našem področju, so ruščini ostali zvesti svojemu za-jn njso tem govoricam na-Ok. Kar se tiče aktivnih obresti, POUČEVALA JE TUDI NA OPČINAH 85 plodnih let Mare Rakovščkove sa iPlav' ol,rest' na dovoljena po-J_s. je hranilnica ostala na nižji kakor drugi zavodi: za pojila članom in za hipotekarna rojila je lani veljala obrestna ?era 16 odst., za nečlane in za fssojila na tekoči račun pa 18 odst. Iudi v lanskem letu so se de-wne vloge močno povečale, in si-®1- za približno 500 milijonov lir, J?a 54 odst. v primeri z letom ‘a. Obseg dovoljenih posojil pa ij. !e povečal za približno 250 mi-Wnov, ali za 45 odst. . ^ nadaljevanju svojega poročila, j* Predsednik poudaril, da je po-I Junica končno prišla do svojih skl "'h prostorov. Po odborovem *®PU z dne 28. maja lani je poslanica odkupila od občinske u-prave stavbo na nabrežinskem trgu tj! ;io začela preurejati. Načrte je k a* 'nK- M- Sosič, zidarska dela j® posojilnica zaupala podjetju Ivan k®j. ureditev ogrevalnih naprav j* Prevzela tvrdka Ladi Abram, iz-r®‘avo oken in železnih konstrukcij J? Josip Pipan. Vsa ta dela so j rai opravljena in pripravljena j? 'udi oprema. Selitev v nove pro-Predvidoma letos jeseni, aJbrž za svetovni dan varčevanja *• oktobra. Upravni odbor posojilnice jc tr v ’° prepričan, da sc bo poslovanje novih prostorih še znatno pove-'j°- Zato sc z vso nujnostjo po-. a'Ua problem, da b; število u-tonikov povečali s 3 na 4. Že zdaj Uatnreč uradniki posojilnice ore-^roiOenjeni % delom, obseg poslo-ania pa sc veča iz leta v leto i razmerju 50 odst. , Predsednik Franceschihi se je na 0 zahvalil Hranilnici in posojil-IC| Ua Opčinah, ki je tudi v lan- SLOVIiNSKA PROSVETNA ZVE/A vabi na VEČER DALMATINSKIH PLESOV IN PESMI nastopata skupina JED1NSTVO folklorna iz Splita in «ktcl DALMACIJA CEMENT iz Solina ^ četrtek, 5. t.m„ ob 20.30 v uitui-nem domu v Trstu. , ^ Petek, 6. t.m„ ob 20.30 v ovadnici v dolini Korna (Go- v' nedeljo, 8. t.m.. ob 17. uri Dolini »na Gorici». skem letu nudila vso pomoč na-brežinskemu zavodu. Končno se je zavhal.il sodelavcem v upravnem in nadzornem odboru, ki so lani na številnih sejah opravili zaupano jim delo. Upravni odbor je na sejah vzel v pretres 146 prošenj za posojila. Sprejetih je bilo 137 prošenj, zavrnjenih pa samo 9. Promet posojilnice je znašal skupno 2 milijardi 750 milijonov lir. Hranilne vloge so do konca leta dosegle 1 milijardo 189 milijonov, vloge na tekoči račun pa 513 milijonov lir. Skupna vrednost vlog je po vsem tem presegla 1 milijardo 700 milijonov. Poslovno leto se je zaključilo s čistim dobičkom 8,546.239 lir. 1. maja 1927 sta se poročila pri Sv. Jakobu v Trstu MARIJA in PEPI MERŠNIK Ob zlati poroki jima iz srca' čestitajo hčerka z možem, sin z ženo, vnukinji in pravnukinja. Pretekli četrtek (28. aprila) je učiteljica Mara Rakovščkova dopolnila 85 let. še vedno čila in zdrava preživlja zasluženi počitek v Izoli. Po značaju zelo ^ivahna, vzgojena v narodnem duhu, je že v mladih letih stopala v- vrsti napredne mladine. Svojo borbenost jc pokazala ob vsaki priliki. Ob neki demonstraciji v Kopru jo je policaj aretiral, a ker jo je dobro poznal — oče je bil jetniški nadpaznik — je oj odpeljal v zapor, temveč domov. Vso pot ji je dopovedoval naj ne dela sramote očetu. Doma jo je priporočil mami, naj ji ne dovoli, da bi šla ponovno na cesto. Mara pa sc je čim je policaj od- iiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiitiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiifiiiiiiiiiiiiiiii GOJENCI DIJAŠKEGA DOMA «S. K0S0VEL» NA KOROŠKEM S pesnikom Jankom Messnerjem v Celovcu in pri knežjem kamnu Domači dijaki prisrčno sprejeli tržaške goste Domska skupnost dijaškega doma Srečko Kosovel je organizirala za gojence nižje šole, 24. in 25. aprila izlet na Koroško. Odpotovali smo zgodaj in prispeli v Celovec sredi dopoldneva. V Dijaškem domu sm: doživeli prisrčen sprejem. Po že v naprej pripravljenem programu smo se v spremstvu koroškega ponirka Janka Messnerja odpeljali na Gosposvetsko polje. Ob knežjem prestolu nam je tovariš Messner orisal zgodovino Koroške in pomen knežjega kamna. Obiskali smo tudi cerkev. Zelo zanimive so bile izkopanine iz rimske dobč. Od tu smo odpotovali na Ojstrovico, kjer smo si ogledali zairmiv muzej. Ko smo se vrnili v Celovec, smo si ogledali slovensko gimnazijo, ki je v nas vseh zapustila globok vtis. Še oolnili prijetnih vtisov ,.smo si |)QPoldne ogledali v mestnem gledališču Verdijevo opero «Ples v ma-skah» v izvedbi ljubljanske Opere. Predstava nas je zelo prevzela, saj smo bili prvič v operi. Prenočili smo v vasi Bilčevs, kjer nas je pričakovala vaška mladina, vendar na žalost srečanja ni bilo, ker smo v vas prišli prepozno. Mesto, ki smo si ga ogledali drugi dan našega bivanja v Celovcu, nas je presenetilo z obilico zgodovinskih zanimivosti. Spremljali so nas gojenci Dijaškega doma iz Celovca, ki so se izkazali kot dobri gostitelji. Z njimi smo navezali prisrčnč stike. Prisotna je bila obojestranska želja, da se srečamo in poglobimo prijateljstvo, z željo, da se prihodnjič srečamo v Trstu. -Gojenec LEKARNE V OKOLICI , Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114: Božje polje - Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197: Zavije: tel. 213-137; ^_________ Milje: tel. 271-124. Darovi in prispevki SPOMENIK PADLIM V NOB IV, SKEDNJA, s KOLONKOVCA Ob°D SV. ANE *ie» Putiki srečanja tehnikov »Motiš Jc U°SU in Borštu darujejo Bo-t^ačič 2000, Stanko Babič 2000, QwJ\ Jančar 1500, Albin Čotar ko Ku 1000 N-din. Marina in Branži«)SSL 70°0, Albcrt Gergolet (Tr-flobj vi®’ Milica Jelen (Dober-Boris Race 10.000, Fani JOOo 7 (Ljubljana) 500, Premru MarLJoiko Ušenič (Podlog) 1000, HogJ® *eh 2000, pevci iz Boršta J>ar sSit Peta ros, Rapotec in Za-nrj6č®°’ Nada Hrvatič 2000, Nevja ®00o »S. (kola) 2000, Ljubo Černe kt Žerjal (Boršt) 2000, A. S fJveker 2000. Celestina Hrovate VjPet) 50N-din in Aldo Anto-V £«*•) 2000 lir. ti|7*nin na drago sestro Franico Jjt sta moZa Pepota Mezgeca, j * * * ^a?evsi° .cvetja na grob Zofije riav<1- tok in Riharda Pecchia-** PD^Uje. Vil«torija Čok 4000 lir 0b cronjer-Katinača. ’ H Vd Q ci smrti Karoline Secj-Sk ih ' j ave darujejo sestra Ma-^ liP družini Settimo in Samero B^Uljrr.r za vzdrževanje spomenika ** Devsui ?°B v Križu in 5000 lir j V gJ*' ?b°r Vesna. F^ie Jrun. na Karmela Sedmaka ^ _r'kina Bogateč (Izola) 5000 v V/?J?evanje spomenika pa-.2a ski,0® v Križu. onost družina Opčine da-* 194, ,®rta Križmančič (Bazoci-groh p000 'ir- Namesto cvetja v^*rii»U cc ranča Škrinjarja daruje spoLCuk (Trebče 142) 5000 lir. iu'- Gina Ivanko Križmančič A8azovinl!r fiflruje družina Ražem kipijo <5 **r- V spomin na ’ 3ona r lC P°r’ Škabar daruje w Ur- V spomin na Ivanko Križmančič por. Grgič daruje N.N. 5000 lir. Namesto cvetja na grob Josipa Sile daruje N.N. 3000 lir. Namesto cvetja na grob Viktorije Kalc daruje N.N. 3000 lir Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu daruje tovariš Anton Štegel (Božje Polje 12) 10.000 lir. V spomin na prijatelja Vladimira Slavca darujeta Mario in Albina 5000 lir za TPPŽ. Savica in Ottavio Verginella darujeta 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Kamile Kalc darujejo Ivana Majovski in hčere 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Josipine Kralj darujeta Vanka in Mario Bri-ščik 5000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. Namesto cvetja na grob Zofke Čok roj. Pečar darujeta Angela Bo-čaj in Angela Zupančič 3000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje Angela Bočaj 3000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. V. spomin na moža in očeta Vladimira Slavca 1 darujejo Marta, Miranda in Vojko 10.000 za ŠD Breg, 10.000 za časopis Delo, 10.000 za Skupnost Družina Opčine, 10.000 za PD France Prešeren in 10.000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. OBVESTILO KMEČKE ZVEZE V zvezi z obvestili, ki smo jih objavili že v lanskem novembru, ponovno opozarjamo člane, ki plačujejo davke na zaščitene vozne prehode (passf carrabili), da se lahko reš- jo tega finančnega bremena, če sporočijo občini, da se odpovedujejo zaščitenemu voznemu prehodu. Zadevni davki so se v lanskem letu zelo povišali in mnogo naših ljudi jih plačuje, ne da bi sploh imelo pri tem pravico do zaščitenega voznega prehoda. Menimo pa, da je tudi pri ostalih ta davek nepotrebno breme, saj po naših vsseh 'ni- kakih večjih problemov v zvezi s parkiranjem vozil in šn zato tudi zaščiteni vozni prehod na ceste nepotrebni, razen redkih izjem. Zato pozivamo vse zainteresira ne, da se čim prej zglasijo v uradih Kmečke zveze. Ul. Cicerone 8/B v Trstu, z zadevno davčno kartclo. OS M I C E ANGEL KRA1JIČ, Prebeneg 73, toči belo in črno domačo vino. « # # Pri BOLETOVIH pri Piščancih črno in belo. šel, odpravila ven. Ne mama ne vojaki na konjih, ki so bili v pripravljenosti na jetniškem dvorišču, je niso ustavili. Kot mlada učiteljica je bila nastavljena v Golcu v okraju Volo-sko. Prišla je iz mesta in se je šele tu seznanila s težkim gmotnim položajem in z revščino istrskega kmeta. Pomagala je ljudem ob vsaki priliki, zato so jo tudi oni vzljubili. Ob volitvah je v Vodicah skupno s svojim upraviteljem pomagala in pojasnjevala ljudem, kako in koga naj volijo Ni se bala hoditi po vasi od hiše do hiše. Na dan volitev je trikrat prepeljala na loj-trskem vozu, starčke volivce na volišče. Seveda so jo karabinjerji lovili «quella maestrina con lo scialle rossos>. Župnik Čeh. ki je note! preprečiti njeno neizogibno aretacijo. jo je odpeljal v svoji kočiji iz vasi. Kot zavedna Slovenka je bila premeščena v najrevnejše kraje. Med drugim je službovala tudi v Trnju. Ljudje šo jo takoj spoznali kot narodno zavedno in kot žensko, ki se ji revno ljudstvo smili. Ob vsaki težavi so se zatekali k njej za nasvet, tolažbo in pomoč. Fašisti so bili o vsem obveščeni, zato so ji že pripravili četrt litra ricinovega olja. O tej fašistični nameri jo je obvestil cestni mojster Kos, ki je bil poročen z učiteljico. Da se izogne temu napoju, se je Mara skrila v župnišču v Pivki. Po premestitvi učitelja Martelanca iz Trnja, je prišla na njegovo mesto italijanska učiteljica. Ta je vohunila za njo in jo tožarila oblastem. V Postojni se je morala Mara zagovarjati pred oblastni za radi italijanskega vrtca, češ da je bila proti odprtju tega. Na zagovor je morala tudi zaradi slovenskih knjig iz šolske knjižnice in sledile so hišne preiskave po fašistih in karabinjerjih. Spominja se še, da so ji ob tej priliki odnesli knjigi: Slovenski fantje v Bosni in Medvladje Jožeta Pahorja. Ovadbe pa so bile na dnevnem redu, zato je rajžala tedensko v Postojno za zagovor. Končno je bila mera polha in kljub naklonjenosti in zaščiti s strani postojnskega italijanskega nadzornika Bensa, je bila 15. junija 1926 od puščena. Odšla je kot mnogi drugi tovariši v Jugoslavijo, kjer je dočakala po nekaj letih drugi odpust iz službe. Tokrht so jo odpustili Nemci, ki so ob vdoru v Jugoslavijo zasedli štajersko. Takrat je Rakovščkova službovala v Celju. Morala je v pregnanstvo. Po vojni se jc kot zavedna Pri morka, rojena v. Kopru, takoj od zvala pozivu, da pride pomagat r,b 1 navijat šolstvo na Primorsko. Tako jo srečamo v poletju 1945 v Trstu pri šolske mladine. Sodelovala je pri ustanavljanju po čitniških tečajev za učence, da jim ho lažji prehod na slovensko šolo. Sama je vodila tečaj pri Sv. Ivanu. Oktobra je bila nameščena na osnovno šolo na Opčine, toda tudi tu jc morala doživeti sicer kratko trajen odpust iz službe. Po fašistič nem in nacističnem odpustu, je sedaj sledil še »zavezniški* anglo-a-meriški odpust, ko je anglo-ameri-ška vojaška uprava ob koncu šolskega leta odvzela priznanje večini slovenskih šol in množično odpustila učitelje teh šol. No, »zavezniška* ujma se je kma- N AUTI - CARAVAN PRIKOLICE NOVE IN RABLJENE PRIKLJUČKE ZA PRIKOLICE POTREBŠČINE ZA PRIKOLICE Rio Ospo Milje - tel. 27-12-56 lu unesla in Mara Rakovščkova jc nadaljevala z poučevanjem' openske šolske mladine do svoje upokojitve 1957. leta. Openci se marljive učiteljice, ki ni izgubila svojega mladostnega zagona in vneme, še vedno spominjajo. Poleg tega, da je vodila učiteljski samoizobraževalni krožek, je vodila še pionirsko organizacijo in sodelovala pri vseh otroških prireditvah, še svoje počitnice je žrtvovala, da je šla kot vzgojiteljica v kolonije tržaških o-trok v Slovenijo. Zaslužni učiteljici Mari želijo ob njenem jubileju prijatelji. in znanci še veliko zdravih let. ' Mali oglasi NA KRASU iščem hišo aii majhno vilo tudi za prenoviti. Plačam vnaprej enoletno najemnino. Tel. 755926. PRODAM polovico trinadstropne hiše na Trgu Phecher (Trst): podstrešje, 1 trgovina, 3 skladišča. 1 prazno stanovanje, 'brez posrednikov. 'Neposredno pogajanje. Tel. 414-834. «CITKOKN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov " Ul. Rittmayer 4/a. ŽELITE se poročiti? Informacije a gencija « Conoscersi ». Ul. Pellicce rie 6. Videm — odprto ob sredah sobotah popoldan in ob nedeljah do poldan. Tel. 65-923. C4RL1 VIRG1LIO vas vabi. da obi ščete Autosalone Trieste za nakup novih avtomobilov FIAT vseh vrst. Imamo tudi rabljene 500 68 70 850 coupe 69, 127 71. 75. 128 71. 72. o pel 1000 71. 1300 66. 124 69. .aimca 1000 70. mercedes 220 D 69. capri 1500 71, 124 coupe 69. Obiščite nas v Ul. Giulia 10. IŠČEM uradnico za podjetje import export z znanjem italijanskega, srbohrvaškega in nemškega jezika. Tel. 38963 - 60859. IŠČEM za nakup v predmestju ali 0-kolici hišo — tudi v slabem stanju — s terenom. Ponudbe na tel. 34941J. UKRADLI so avto FIAT 850 TS 80006. Prosim vsakogar, ki bi ga videl, da me obvesti po tel. 757344. P v I PAM železnina M STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI import-export Sporočilo NUOVA CONCESSMNARIA I avtomobilistom Predmet: Zamrznitev cen avtomobilov Ford NC Nuova Concessionaria Srl — Ul. Caboto 24 — Trst je proučila in speljala formulo, ki predstavlja izredno priložnost za bodoče kupce avtomobilov Ford. v zvezi z nenehno rastjo cen vozil. Na osnovi finančnega sporazuma je bilo možno zagotoviti ceno, kakršna velja v trenutku naročila vozila, ne glede na datum njihovega prevzema. Ul. Caboto 24 - Tel. 826181/2/3 Ul. S.Francesco 11 - Tel. 755600 — SESLJAN (SS. 14) - Tel 20900 za Industrijo, kmetijstvo In za dom TRST (Indvtlrljtk« cona) D O M J O. 112 Tol. «4»7f Specializiran tehnični servis za popravila pralnih in pomivalnih strojev — hladilnikov — štedilnikov TELEFON: 763-663 Ul. Mulino u Vonto 10/B — Trst HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH - TRST zadruga z neomejeno zavezo OBRAČUN ZA POSLOVNO LETO 1976 PREMOŽENJSKO STANJE AKTIVA PASIVA Blagajna ........ Vloge pri bankah .... Banke ..................... Vrednostni papirji .... Portfelj.................... Aktivni tekoči čuni . . , Hipotekarna in menična posojila Oprema in stroji .... Nepremičnine............... Inkasni portfelj ..... Razni računi ...... 65.03G.578 50.907.725 1.524.792.388 1.616.088.095 801.155.478 922.601.911 6.503.900.657 112.745 364 ■ 70.093.680 140.516.596 451.517.616 12.259.355.888 Razvidnostni računi 5.917.318.393 Hranilne vloge . . . Tekoči računi . . . . Banke . ............... Cedenti menic na inkaso Razni skladi .... Amortizacijski skladi . Razni upniki .... Sklad odpravnin . . . Zadružno premoženje Družbena glavnica . . 2.706 000 Razni skladi in rezerve 295.523 442 Reeskompt aktive Cisti dobiček . . Razvidnostni računi 8.952.210.337 2,09'J.574.140 64.373.395 221.479.752 55.107.530 ' 78.527.847 293.038 237 68.274.406 U.826.635.704 298.223 442 12.124 850 146 2(1 153 310 114.343.432 12.259.355.888 5.917.318.393 RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA STROŠKI Pasivne obresti . . . Splošni upravni stroški Amortizacije .... Davki in takse . . . Poslovni dobiček DOHOPKI 99,142.536 1.049.24.U>76‘ 323.428.195' Akiivne obresti . . . . Obresti na vrednoKlnih pnnjriili . 16.664.138 32.921.357 Razni dohodki in aktive komisije . 43.704.090 1.472.257.566 114.343.432 1.536.600.998 1.536.000.998 feriKMido OBUTEV in TORBICE NAJNOVEJSA MODA POMLAD - POLETJE 77 V novi Pasaži CORONEO - S. FRANCESCO TRST - ULICA CORONEO 7 - TEL. 761-602 NASE CENE — UGODNO PRESENEČENJE ZMRZ0VALNE SKRINJE IGNIS od 70 do 610 litrov ■ V VAŠI KUHINJI VEDNO NA RAZPOLAGO SVEŽA HRANA ■ PRIHRANEK NA ČASU IN DENARJU Za pojasnila in cene obrnite sc na tvrdko KOSMINA SERGIJ NABREŽINA center 156 - Tel. 200-123 I vsaka tvoja izbira je utemeljena Po vsak letu dobiš moderno pohištvo, ustrezno servisno službo in predvsem IZREDNO UGODNE CENE D0MJ0 137 (Cesta Motori) • I : BTio Čekovni blankcti.................................... 242 808 015 Vrednotnice v hrambi................................... 4.275 180 892 Hranitelji vrednotnic,............................ . 1 726 677 248 Hranitelji vezanih depoz. za uvoz............... 1.038.149 535 21.891.895 963 Glavnica . .................................................. 600.000.000 Redni rezervni sklad......................................... 170.000.000 Posebni rezervni sklad....................................... 36.218.071 Sklad za tečajne razlike......................................... 845.893 Sklad za odpravnine..................................... 193.918.002 Sklad za amort. opreme in neprem............................. 42.348.599 Sklad terjatvenih rizikov ........................ . . 40.768.245 Obdavčena rezerva............................................. 29.750.310 Revalutacijski sklad (po zakonu št. 576 2. 10. 1975) 167.500.000 Banke........................................................ 508.220.985 Hranilne vloge............................................. 5.647.062.068 Upniki c/c................................................. 4.279.285.462 Pasivni predujmi.............................................. 45.929.150 Cedenti . . . .*............................................. 789.841.712 Jamstva..................................................... 629.958.740 Akreditivi N................................................ 286.844.737 Razni upniki.....................Lire 327.100.316 Valuta 683,143.436 1.010.243.752 Prehodna pasiva , ............................................ 8.489.371 Reeskompt aktive.............................................. 38.923.390 / Dobiček poslovne dobe........................................ 82.925.786 14.609.074.273 Banke za čekovne blankete ......... 242.808.015 Polagatelji vrednotnic..................................... 4.275.186.982 Vrednotnice pri tretjih.................................... 1.726.677.248 Polagatelji vezanih depoz. za uvoz...................... 1 038.149.535 21.891.895.963 RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA RAZH OD K 1 Pasivne obresti in razno . . . Plače in socialne dajatve . . . Razni upravni stroški , . . . Davki in takse............... Amortizacija opreme in neprem. Razvredn. lastnih vrednotnic , . Razvredn. naložb in terjatev . . Dobiček...................... 1976 DOHODKI 1976 884.984 724 291 234 083 77 794 950 54 075.194 9 277 207 84.263.313 19.307.379 82.925 786 Aktivne obresti Aktivne provizije .... Aktivne razne pristojb. . . Kuponi in dividende . . . Izkoriščene akantnnacije . Nepredvideni dohodki Dobiček pri izžrebanju ; . . 212.170 583 1.503.862 642 1.503.862.642 1. maja 1977 ■psf. OB TRIDNEVNEM PRAZNOVANJU V SOSEDNJI REPUBLIKI V teh dneh pričakujejo na sejmu Espomego velik dotok obiskovalcev iz Jugoslavije Včeraj sta bila posveta o obrti in živinoreji - Danes na sejmišču slikarski ex tempore - V sredo Dan Jugoslavije s kulturnim programom 'V včeraj predpoldne je bilo na gmškem sejmu Espomego veliko obiskovalcev, še več jih pričakujejo danes, ko bodo prišli na sejem Številni ljudje h goriške pokrajine. pa iz sosednje Furlanije, ter jutri in v torek, ko imajo v Jugoslaviji praznik. Danes predpoldne bo na sejmišču slikarski ex-tempr>re. Otroci, ki se bodo udeležili te manifestacije, naj se zberejo pred 10. uro pred glavnim vhodom v Espo-mego. Tam bodo dobli papir in zatem bodo lahko brezplačno stopili na sejemski prostor*in slikali, kar se na njem dogaja. Risbe bodo morali otroci izročiti do 12.30. Najboljše slike bodo nagradili v soboto, 7. maja, popoldne. Včeraj predpoldne sta bila v o-kviru goriškega sejma dva stro kovna posveta. V dvorani trgovinske zbornice so se sešli obrtniki iz raznih krajev dežele. Posvet je sklicala deželna ustanova za razvoj obrti, prisoten je bil njen nved-sednik De Natale. Govor je bil o možnosti urejanja obrtnih delavnic v starih zgodovinskih središčih, pa tudi o težavah, s katerimi se soočajo danes obrtniki. Omenjeno je bilo tudi, kako je težko dobiti specializirano delovno silo, ki je Vsak dan bclj primanjkuje tako na Goriškem kot v Furlaniji. V dvorani deželnih stanov na goriškem gradu pa so se sešli živinorejci. da bi analizirali nekajletno uvajanje novih metod v živinoreji na Goriškem. Kot smo že omenili, bo na sejmu živahno jutri in v torek, vendarle poleg jutrišnjega shoda gori-ških trgovcev, o katerem pišemo na drugem mestu, ne bo drugih prireditev do srede, ko je na sporedu dan Jugoslavije. Ta dan pridejo v Gorico številni gospodarstveniki iz Jugoslavije, zvečer bodo na sejemskem prostoru nastopili »Veseli planšarji* in »Goriški oktet*, napovedovala bo Bruna A-lessio iz Kopra. Deloval bo bife s slovenskimi specialitetami. Popoldne bodo v goriški kinodvorani brezplačno predvajali film »Ko-zara*. večine glasov, bo prišel tudi v Gra-dež, kot že v Tržič, izredni komisar. Občinski svet bo razpuščen, novembra bodo v obeh občinah predčasne občinske čolitve. Nj izključeno, da se ne bo nekaj podobnega zgodilo tudi v pokrajinski upravi. NA PREDVEČER 1. MAJA Goriški župan sprejel sindikaliste Včeraj dopoldne je na županstvu goriški župan sprejel voditelje sindikalne federacije. Gre za tradicionalno srečanje na predvečer 1. ma ja. Župan je izrazil- priznanje sindikalnim voditeljem za njihovo nesebično delo, omenil je pričakovanje, ki ga imamo v Gorici po sklenitvi osimskih sporazumov. V imenu sindikalnih voditeljem se mu je zahvalil tajnik CGIL Gianni Petrali. Jutri v Gorici trgovine odprte Na prošnjo goriške zveze trgovcev je goriški župan izdal odredbo, s katero ukinja jutri, 2. maja, obvezni dan počitka trgovin. Trgovci bodo lahko imeli odprto in tako u-streglj predvidenemu velikemu številu turistov in kupcev iz Jugoslavije, ki pridejo v Gorico na obisk sejma ESPOMEGO in ki bodo v ta namen izkoristili večdnevne prvomajske praznike v sosedni republiki. V PRIREDBI SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V petek v dvorani v Dolini Korna dalmatinske pesmi in plesi V goste pridela folklorna skupina «Jedinslvo» iz Splita in oktet ^Dalmacija cement», prav tako iz Splita - Prvič v Gorici narodre pesmi in plesi našega Jadrana Slovenska prosvetna zveza je pripravila v teh dneh Goričanom in okoličanom dva prijetna folklorna nastopa. Danes popoldne bo na prvomajskem prazniku v Števerjanu nastopila vojvodinska folklorna skupina iz Sombora. V petek, 6. t.m., ob 20.30, pa nastopi v dvorani v Dolini Koma dalmatinska folklorna skupina »Jedinstvo* iz Splita. Z njo pri de tudi oktet »Dalmacija cement* iz Splita. Obe skupini bosta nastopili v več krajih v .našem zamejstvu in SPZ gre zahvala, da je povabila v naše kraje tudi take folklorne skupine, ki nam bodo prikazale bogato folklorno bogastvo jugoslovanskih narodov. Slovenske plese v glavnem poznamo, prav pa je. da spoznamo tudi plese iz drugih krajev. Tembolj velja ta ugotovitev za na- NHiiitHitiiHiMiimfttmiiMimimliiiimiiiiitiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiniiiinmifiiHtfiiMfiiiiiiiiriiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiitifiiiiififiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinin OBČNI IBOR KMEČKO-OBRTNE HRANILNICE V DOBERDOBU Po zvišanju hranilnih vlog med 27 bankami na 5. mestu Zelo majhno povpraševanje po posojilih - 4,5 milijona čistega dobička - 453.000 so namenili v dobrodelne namene Tudi v občini Gradcž komisarska uprava Tudi v Gradežu “bo komisarska u-prava: V sredo ponoči so svetovalci glasovali o letošnjem proračunu in predlog enobarvnega demokristjan-skega odbora ni Rrodrl. Zanj je glasovalo le 14 svetovalcev, prav toliko jih je bilo proti (KPI. PSI, PRI, PSDI), misovec se je vzdržal, en svetoyalec pa je manjkal. Ker ni dobil osnutek proračuna absolutne V PRIREDBI SINDIKATOV IN DRUŠTEV Številni prvomajski shodi v raznih krajih Goriške Proslave v Tržiču, Doberdobu, Števerjanu in Opatjem selu Na 'rednem občnem zboru Kmečko - obrtne hranilnice v Doberdobu so odobrili obračun za lansko leto. Poročilo upravnega sveta je prebral predsednik Jožef Gergolet, poročilo nadzornega od-, pora pa je v imenu predsednika. Romana Lavrenčiča prebral dr. Maks Gergolet. Na občnem zboru so izvolili enega izmed dveh, novih članov upravnega sveta, kolikor jih predvideva pravilnik, in sicer Radislava Gereoleta, druge ga člana pa bodo izvolili na naslednjem občnem zboru, ki bo že 20. junija letos. Iz poročila upravnega sveta je razvidno, da je imela hranilnica v lanskem letu 696 milijonov hranilnih vlog. torej 202 milijona lir več kot v letu 1975. Naložbe so dosegle 143 milijonov lastni vrednostni papirji so znašali po realni vrednosti 110 milijonov (nominalna vrednost 127 milijonov) ter - so jo določili na podlagi borzne cene v Milanu v trimesečju oktober - .december 1976, deloma pa na podlagi cene, ki so jo plačali pri nakupu. Račun pri bankah je znašal 469 milijonov, odpravninski sklad za uslužbence znaša 1,4 milijona lir. Obrestne mere, ki jih določa u-pravni svet, so se za posojila sukala od 10.50 odstotka za člane do 15' odstotkov za nečlane, na vloge pa od 6 do 13 odstotkov, čisti Praznovanj 1. maja, praznika delovnih ljudi, bo danes kar precej. Predpoldne, kot smo že poročali, bo osrednja sindikalna manifestacija v Tržiču. Sklicuje jo enotna sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL. Zbirališče bo na Anconetti ob 9. uri; sprevod bo odtod krenil ob 9.30 po glavnih Tržiških ulicah do Trga republike, kjer bo ob 10.1j> zborovanje. Glavni govornik bo član osrednjega tajništva sindikata kovinarjev FLM Alberto Gavioli. Tradicionalni prvomajski shod bo predpoldne tudi v Doberdobu. Igrala bo domača godba' na pihala »Kras*, ob 9. uri bo sindikalni shod v središču vasi pred društvenim sedežem. Govorila bosta v imenu sindikalne federacije Gianni Petrali In Roman Di Batti. Po shodu gredo udeležfenci v Tržič. Popoldne pa je na vrsti več prireditev. V števerjanu bo tradicionalna veselica v priredbi domačega prosvetnega društva »Briški grič*. Ob 15. uri bo zborovanje na Trgu svobode, tu bosta govorila odv. Peter Sanzin in odv. Nereo Battello, igrala bo briška godba na pihala. Kasneje pa bo kulturna prireditev v Dvoru in tu nastopa z bogatim sporedom jugoslovanskih plesov folklorna skupina iz Sombora. Zvečer bo ples s priznanim narodnozabavnim ansamblom. Delovni ljudje Nove Gorice bodo proslavljali v Opatjem selu, kjer bo v popoldanskih urah velika prvomaj-ska veselica, ki jo prireja sindikalni svet iz Nove Gorice. Letošnja prireditev bo imela precejšnjo važnost, ker bo na njej govoril predsednik Socialistične zveze Slovenije Mitja Ribičič, ki bo brez dvoma prikazal ugodne momente nedavno sklenjenega jugoslovansko • italijanskega sporazuma. Urnik avtobusov ob prazniku 1. maja Ob današnjem prazniku bodo v av tobusnem prometu veljale nekatere omejitve. Tako nam jo ravnatelj- stvo pokrajinskega prevoznega podjetja (APT) sporočilo, da bodo avtobusi vozilj samo na progali Gori-ca-Gradež, Gorica-Gradišče-Tržič in Gradež-Trst in obratno. Urniki odhodov so naslednji: proga Gorica-Gradež, odhodi iz Gorice ob 8.15, 13.30, 19.30; Gradež-Gorica odhodi iz Gradita ob 7.10, 12.15 in 18.15. Proga Gorica-Gradišče-Tržič, odhodi iz Gorice ob 8.00, 12.30, 15.00 in 17.15; Tržič-Gradišče-Gorica, odhodi iz Tržiča ob 9.00, 13.30, 16.00 in 19.00. Proga Gradež-Trst. odhodi iz Gradeža ob 6.30, 8.00, 13.30. 18.00; Trst-Gradež, odhodi iz Trsta ob 8.15, 13.00, 17.45 in 19.30. , Mestno avtobusno podjetje v Gorici pa sporočajo, da danes avtobu si ne bodo vozili. dobiček v višini 4,5 milijona Ur so doiočiU tako, da so vplačali v odpravninski sklad 125.000 lir. v sklad za uravnavanje vrednostnih papirjev 7.4 milijona in v sklad za izgubo na posojilih 719.000 liri Čisti dobiček, ki je znašal, kot smo že omenili 4,5 milijona lir, so takole razdelili: 2,2 milijona (50 odstotkov čistega dobička) so položili v navadni sklad. 1.8 milijona v izredni sklad, 10 odstotkov, odnosno 453.000 lir, pa bodo namenili v dobrodelne namene. Lansko leto so čisti dobiček poklonili odboru za odpravljanje posledic potresa v Furlaniji, letos pa ga na meravajo, kot prejšnja leta, razdeliti tistim prosvetnim in športnim društvom v občinah, ki bodo banko zaorosile za prispevek. Na podlagi statistike o porastu hranilnih vlog v 27 tovrstnih posojilnicah v Furlaniji - Julijski krajini je doberdobska z 41,03 odstotka' zvišanja vlog v primerjavi •z letom 1975 na petem mestu. Sploh pa so Doberdobci zelo varčni in pridno polagajo svoj denar v hranilnico, veliko manj pa. ta. denar, to bomo videli iz primerjalnih podatkov, izkoriščajo za naložbe, za gradnjo hiš in sploh za proizvodne namene. Hranilne vloge v Doberdobu so v letih 1971 . 1976 takole naraščale: (v oklepaju navajamo tudi višino posojil): 1971: vloge 176 (posojila 70 miUjonov), 1972 : 250 milijonov (141 milijonov); 1973 ; 298 mUijonov (144 milijonov), 1974: 329 milijonov (187 milijonov), 1975: 494 miUjonov (161 milijonov). 1976: 696 milijonov (144 milijonov). Podatki nam povedo, da so se v šestih letih hranilne vloge povečale za preko 300 odstotkov, kar je pripisati predvsem razvrednotenju lire. Naraščanju hranilnih vlog pa po drugi strani ni ustrezalo povpraševanje po denarju ter je bilo, razen v nekaterih izjemnih letih, vedno zelo skromno. Samo leta 1972. ko je bilo 250 milijonov vlog, so Doberdobci pridno dvignili posojila ter dosegli skoraj 60 odstotkov hranilnih vlog. Vsa naslednja leta pa je povpraševanje pc posojilih naglo upadalo ter doseglo letos dno s približno 20 odstotki. Na banki si ta pojav razlagajo s tem. da v sedanjih kritičnih časih Doberdobci nočejo 'meti dolgov, predvsem zato ne, ker je gospodarski položaj nestabilen in ker se ne morejo zanesti, da bodo dolgove brez težav lahko 'odplačevali. Njihova zadržanost pri najemanju posojil obstaja kljub temu, da je domači denarni zavod v primerjavi z drugimi, ki uveljav- ljajo na posojila tudi 24-odstotno obrestno mero, zelo konkurenčen, če lahko uporabimo to besedo. Omejitve v prometu ob današnjem prazniku v Števerjanu Ob današnjem tradicionalnem slavju v Števerjanu je župan iz dal ukaz o ureditvi prometa v bližini prireditvenega prostora. Prepovedano je 'parkiranje avtomobilov na desni strani ceste Bukovje - Sovenca ter na desni strani ceste za Dvor v smeri od gostilne Dvor do Trga Svobode. IIIIIIIIIIIIHIIIIIMIIIIIIMIIIMItllllllllHininilllllllllimilllllllllMIIIIIIIIIHlinilllllllllMIIIMIIIIIllllUUIIIIIIIIIIIt OB 30-LET MCI ZVEZE TRGOVCEV Jutri nagrajevanje trgoveev v dvorani na goriškem gradu Nagrado dobi tudi precej slovenskih trgovcev . V okviru sejma ESPOMEGO ho jutri dan goriških trgovcev, na katerem bodo proslavili tridesetletnico ustanovitve goriške zveze trgovcev. Za to priložnost pride v Gorico pred sednik vsedržavne' zveze trgovcev Giuseppe Orlando, ki bo prisoten ob 17. uri v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu, kjer bodo podelili priznanja trgovcem in podjetjem. ki delujejo neprekinjeno 50 ih več let. Nagrade bodo prejeli trgovci iz vse pokrajine. Med temi je precej slovenskih pod jetnikov. Ti so trgovina A. Ko en (deluje od leta 1890), Jaromir Pod-bršček, gostiln... (1890); Edvard Fer-folja, jestvine (1872); Darko Šuligoj, urar (1897); Ivan Gregorčič, jestvine, (1898); Bratje Abuja. prodaja vin na debelo (1899); Edvard Bavcon, gostilna (1900); El;ja Čuk, dvo kolesa (1903); Ivan Žigon, čevlji, (1907); Ladislav Kogoj, mesnica (1908); Ana Briško, jestvine (1907); Katoliška knjigama (1910); Pierina Bensa, slaščičarna (1919); Marija Nanut, (1919); Andrej Saksida, jestvine (1919); A. Čotar, čevlji (od leta 1922); Danilo Kuzmin, gostilna (1922); Vladimir Lukežič, knjigarna (1923); Anton Nanut, gostilna (1923); Jožef Žigon, urarna (1923); Vida Pavletič, jestvine (1924); Jože Ko-mavli, jestvine (1924); Teodor Velišček, jestvine (1924); Štefan Via-tori, pekama (1926); Miroslav Bu-dilina, jestvine (1926); Klobučarna Leban - Gorkič (1927); Ivan Terpin. uvoz izvoz (1927). Z območja sovodenjske občine bo do prejeli priznanja Alojz Tomšič, gostilna (1889); Mihaela Devetak, M>stitna (1870); Franc Hmeljak, go stilna (1921); Danilo Ožbot, gostilna (1921). Iz Doberdoba bo dobil na grado Alojz Frandolič, jestvine (od leta 1912). > Smrtna nesreča pri Krminu .IM .ii . W Niso še znani vzroki zaradi katerih se je včeraj dopoldne pripetila smrtna nesreča na cesti med Gorico in Vidmom v bližini krminske opekarne, pri kateri je izgubil življenje 67-letni upokojenec Carlo Rapetti iz Vidma. Rapetti je vozil proti Vidmu, ko je silovito trčil v zagrebški tovornjak podjetja «Intertrans», ki je vozil v nasprotno smer' stop, ki bo v petek. Tokrat bodo na vrsti dalmatinski plesi in pesmi, ki so naši publjki manj poznani. Folklorna skupina »Jedinstvo* deluje že od leta 1919. Seveda se je prenavljala, gojila predvsem domačo folkloro, v svojem programu pa ima tudi druge plese jugoslovanskih narodov. V povojnem času je ta skupina sodelovala na številnih mednarodnih srečanjih in festivalih in dosegla precej uspehov. Leta 1964 je bila tretja na mednarodnem festivalu v Dijonu (Francija), leta .1965 pa prva na festivalu v Langollenu (Velika Britanija), leto kasneje spet prva na festivalu v Londonu. V letu 1969 so Spličani prejeli prvo nagrado na festivalu v Salernu v južni Italiji, leta 1970 jih je jugoslovanski predsednik Tito odlikoval z redom zaslug za narod s srebrnim vencem. Spet so leta 1970 dobili prvo nagrado v Veliki Britaniji, tokrat na festivalu v Midlesbroughu, nekaj drugih nagrad so bili deležni v naslednjih letih v Cosenzi in v Dijonu. Leta 1973 so bili spet prvi, tokrat v Burgasu v Bolgariji, lani pa so dosegli prvo mesto na mednarodnem folklornem festivalu v Gorici. Prihajajo torej k nam z bogatim šopom uspehov, kar pomeni da bo imela' goriška publika od te predstave zares užitek. Z njimi prihaja tudi oktet «DC», ki deluje že deset let in ki nam bo posredoval bogato zakladnico melodioznih dalmatinskih pesmi. Program se bo pričel- s starimi splitskimi plesi, t.j. z »Monfrinom*, »Šotič polko*, »Četvorko* in »Šaltin polko*. Sledilo bo »Vrličko kolo*, kolo ki ga plešejo v dalmatinskih gorah. Zatem bodo folkloristi nastopili z «Banatskim momačkim kolom*, s plesi severne Hrvatske, z vrsto srbskih plesov »Mala bašta* in z makedonskim: plesi »Vranjska suvita*. Kot zadnje bodo na sporedu »Vlaške igre*. Seveda bo vse plese spremljal dalmatinski tamburaški orkester s pevci. Kot vidimo iz programa, bomo v petek, 6. maja, lahko gledali zares zanimiv spored jugoslovanskih narodnih plesov, ki jih običajno ni v programu skupin, ki prihajajo k nam na obisk. Obenem naj bo to nekak večer prijateljstva in sodelovanja med našo publiko in dalmatinskimi kulturno - prosvetnimi delavci. Resolucija doberdobskega x *1 d občinskega sveta o rabi slovenščine Doberdobski občinski svet je na seji dne 1. aprila letos soglasno sprejel resolucijo, s katero obsoja zadržanje deželnega nadzornega organa, ki je zavrnil zahteve briške gorske skupnosti v zvezi s potrebami slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in ki je svoj Čas ..................................111■ 111 c11M *>111111■ 11111111111 ■ 11 f I ■ 111M11111J r t. r 111111111 r I> OBČINSKI SVET V ŠTEVERJANU Proračunski primanjkljaj za letos bo krila država , Spet spremembe v vodenju tajniških poslov . Zaradi prenizke izklicne cene nova dražba za popravilo žu. panslva . Razdelitev podpor dijakom zavrnil slovensko besedilo statuta kraške gorske skupnosti, češ da ni potrebno. Občinski svet odločno protestira proti takemu neupravičenemu zadržanju deželne uprave, ki ni v skladu s 6. členom italijanske ustave in niti s 3. členom deželnega statuta in toliko manj z duhom osimskega sporazuma. Podobno resolucijo je sprejel tudi občinski svet v Foljanu. V PETEK POPOLDNE V MEDANI Tisočglava množica se je poslovila od Ludvika Zorzuta Velika množica se je v petek popoldne zbrala v Medani, da se poslovi od Ludvika Zorzuta. Sorodniki, prijatelji, znanci, planinci z obeh, strani meje in predvsem domačini, Medanci in prebivalci drugih vasi tega konca Brd so tako pokazali, kako so pokojnika cenili in spoštovali. Skozi dvorišče hiše, kjer se je pred skoraj 85. leti rodil v druži* ni nadučitelja, se je pomikala dolga vrsta. Oh straneh venci, pred hišnimi vrati pa skupina pevcev. Iz hiše žalosti je krenil sprevod v bližnjo vaško cerkev, kjer je skupina duhovnikov opravila verski obred. Medtem se je iz sivih oblakov ulil gost dež, ki pa ni pregnal pogrebcev. Reka ljudi se je začela valiti proti vaškemu pokopališču. kjer si je Ludvik zbral zadnji dom. Ob odprtem grobu je spregovoril predstavnik kluba starih goriških šudentov Kazimir Savnik in orisal pokojnikov lik. Branko Marušič, ravnatelj novogoriškega muzeja, je izrekel priznanje pokojniku za njegove zasluge pri obnavljanju knjižničarstva na Goriškem in muzejske dejavnosti. Omenil je njegovo vsestransko zanimanje za zgodovino, etnografijo, zbiranje ljudskega blaga. Od pokojnika se je poslovil tudi predstavnik kanalske krajevne skupnosti, ki je poudaril, kako aktivno se je pokojni Ludvik vključil v življenje tega kraja ob Soči, blizu rojstnih Brd, blizu Gorice, s katero je bil povezan z nešteto vezmi. Skoraj sedem desetletij *je Ludvik posvetil planinstvu. Posebno je bil navezan na Slovansko planinsko društvo v Gorici, katerega član je bil žf pred prvo svetovno vojno, pred 30 leti pa eden glavnih pobudnikov obnovitve. V imenu goriških planincev je ob odprtem grobu spregovoril Bernard Bratuž in se pokojniku zahvalil za nesebično pomoč pri razvijanju in u-trjevanju planinske organizacije. Čez gomile se je spet razlila pesem Vigred se povrne, zadnji po zdrav briških pevcev. PROSVETNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ V ŠTEVERJANU ’ vabi na tradicionalno prvomajsko slavje DANES, nedelja, 1. maja: ob 15. uri zborovanje pred domačim spomenikom: slavnostna govora bosta imela Peter Sanzin in Nereo Battello; ob 16. uri na prireditvenem prostoru v Dvoru: nastop folklorne skupine iz Sombora. Sledila bo prosta zabava ob zvokih ansambla bratov Ar-nolt; nastopila bosta pevca Franc Koren in Janko Ropret. ODPRTA BO RAZSTAVA BRIŠKIH VIN. Vabljeni! STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU ■ SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA Andrej Hieng VEČER ŽENINOV Dramaturgija Marko Slodnjak Scena Niko Matul Slikarska 1 obdelava scene Gregory Hill Kostumi Alenka Bartl Glasba Darijan Božič Korepetitor Brane Demšar Jezikovno vodstvo / Janko Moder Režija ZVONE ŠEDLBAUER ■» V sredo, 4. maja. ob 20.30 v gledališču »G. Verdi* v GORICI (goriški abonma) Odhod avtobusa za okoliški a-bonma: Vrh ob 19.30 gostilni Devetak - Grilj; Poljane ob 19.30 gostilna Peric; Doberdob ob 19.35 pred občino; Jamlje ob 19.40 gostilna Pahor; Dol ob 20. uri — Ru-pa - Pet. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant'Antonio, Ul. Roma — tel. 40-497. Gorica VERDI 15.00-22.00 «Quinto potere*. F' Dunaway m L. Holden. CORSO 15.00—22.00 »La notte deli'A' quila». M. Keine ih R. Duvall. MODERNISSIMO 14.15—22,00 »Anin* persa*. V Gasman in, C. Denevue. CENTRALE 15.00-22.00 »Dersu Uzz*; la — (Piccolo uomo delle granfli pianure). Režiser Akiro Kurosawa-VITTORIA 15.00-22.00 »La collina d* g!i stivali*. T., Hill in B. Spencer. Tržič PRINCIPE 14.00-22.00 »La noti« dell'Aquila». EXCELSIOR 14.00— 22.00 «L’altra ta del cielo*. Nova Gorica in okolica SOČA »Kraljevi flash*. — ameriljj’ barvni film ob 16.00, 18.00. in 2O.011' SVOBODA «Avanture srečne lady»-"" ameriški film ob 16.00, 18.00 in 20.00-DESKLE »Nepremagljivi* - hongko°‘ ški film ob 17.00 in 19.30. nroaMl V počastitev spomina pol* Cergoleta darujeta Anita in Brun Metelko 5.000 lir za PD Jezero. Namesto cvetja na grob Jožefa G? goleta darujejo .Mara, Bianka, A'aj8' Marjetica in Magda iz otroškega vrt£ na Proseku 15.000 lir za ŠD Mlado® iz Doberdoba. V isti namen daruj61® Marko ih Zdravko Kante 10.000 lir za ŠD Mladost iž .Doberdoba. Priznano mednarodno avtoprevozniško podjetje ij^L, LA G O R IZ IA N A GORICA - Ul. Duca D’Aosta 180 - tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA SAM Cesta GORICA • TRST tel. 83-873 (nasproti letališča) Sovodnje - Gorica SOCIETA ARREDAMENT1 METALLICI - IZDELAVA KOVINSKE IN LESENE OPREME ZA URADE, • TRGOVINE, GOSTIŠČA - RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA - SESTAVLJIVE POLICE - RAZSTAVLJA TUDI. NA SEJMU ESPOMEGO Števerjanski občinski svet se je po poldrugomesečnem razdobju v petek zvečer spet sestal na redni seji. V tem času pa se je v vodenju občine marsikaj spremenilo. Tako je petkova seja potekala ob prisotnosti Jožka Prinčiča, ki po nalogu prefekture opravlja tajniške posle tudi v števerjanski občini, poljeg rednega mesta v Sovodnjah Najpomembnejša točka dnevnega reda na petkovi seji je bila razprava o spremembi proračuna za leto 1977, v zvezi z uvrstitvijo štever-janske občine v seznam po potresu oškodovanih občin. Na podlagi zakonskih predpisov namreč država v celoti prevzame kritje proračunskega primanjkljaja. Kakor smo te pred časom poročali, letošnji proračun predvideva okrog 80 milijonov lir primanjkljaja. Pokrajinski nadzorni odbor pa je črtal in zmanjšal nekatere izdatke in tako primanjkljaj zmanjšal na 55 milijonov lir. Sprememba proračuna je bila potrebna zaradi uskladitve z zakonom, kajti dokument je bil odobren pred uvrstitvijo Števerjana med po potresu poškodovane občine. Ker .obstajajo tudi nekatere ugodnosti za kritje primanjkljaja za leto 1976, bi tak ukrep najbrž temeni 1 veliko olajšanje za finančne težave števerjanske občinske uprave. V nadaljevanju seje so svetovalci osvojili predlog za podelitev podpor dijakom, ki obiskujejo slovenske višje in nižjo srednjo šolo v Gorici. Šestim višješolcem bodo izplačali po 40 tisoč lir, devetim nižješolcem pa 12.770 lir. Prav tako so svetovalci odobrili obračun stroškov za prevoz otrok v Gorico, ki ga mora občina poslati na deželo. Na podlagi zakona za odpravljanje posledic potresa, bo namreč dežela povrnila te izdatke. Župan Klanjšček je nadalje obvestil svetovalce o neuspehu dražbe za oddajo del za popravilo županstva. Občina je razposlala vabila 40 podjetjem, vendar dražbe se ni udeležilo niti eno. Iz tega izhaja, da je bila izklicna cena prenizka in jo bo treba zvišati. Seveda pa se pojavlja vprašanje, kje najti denar. Ena (in skoraj edina) možnost je ponovno potrkati na vrata briške gorske skupnosti. Župan je tudi poročal o popravilih občinskih poti, ki jih je v jeseni in pozimi močno poškodovalo deževje. Kmalu bodo začeti s popravilom na odseku Bukovje - Križišče, kjer so dela najbolj nujna, saj je cesta že nekaj mesecev zaprta za ves promet. Edina ovira, ki še ostaja, je ureditev imovinsko pravnih zadev z lastnikom zemlji šča v neposredni bližini, kjer se je sprožil plaz. Preko vinograda bi morali namneč speljati (pod zem Ijo) odtočne cevi do potoka. Pred zaključkom seje pa je bil govor še o nekaterih vprašanjih komunalnega značaja, kakor ureditev poti, odlagališč za smeti, nekateri svetovalci pa so menili, da bo mo ral občinski svet v prihodnje raz pravljati tudi o ustanovitvi gasilskih ekip. KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA Sestanek delavskih skupin PSI v petek zvečer so se v Tržiču sestaij zastopniki skupin socialistič ne stranke v goriških tovarnah, da bi razpravljali o krizi, ki je zajela tudi industrijo na Goriškem. Kon ferenca je predpriprava na vsedr žavno konferenco delavskih skupin PSI, ki bo v kratkem ,v Milanu. U vodni govor je imel tajnik federacije Trombetta, zaključne misli pa je povedal posl. Loris Fortuna. Iz po segov številnih delegatov je bila razvidna skrb za resen položaj, do katerega prihaja v tovarnah, kjer ne zamenjujejo, tistih, kj odhajajo v pokoj. Zaradi tega ni v tem trenut ku moč najti zaposlitve za mladino df.žurna lekarna v gorici Danes ves dan in ponoči je v Go rici dež.uma lekarna Marzini, Korzo Italija »9 - tel. 24-43. U l HOTEL NOVA GORICA HOTEL ARGONAVTI VAM ČESTITA ZA 1. MAJ TER VAM SPOROČA, DA BO S TEM DNEM ZAČEL STREČI NA VRTU, KJER BO VSAK DAN, OB LEPEM VREMENU, IGRALA TUDI PLESNA GLASBA. S 1. MAJEM JE LJUBITELJEM BALINANJA NA RAZPOLAGO TUDI BALINIŠČE. 1. MAJA 1977 ■ / / Jj espomego m Mednarodni sejem v Gorici od 29. aprila do 8. maja 1077 Tehnična pomoč pri prevozu Navtika/kamping Vina in likerji oglasi in ekonomsko-propagandne storitve v lastnih izdajah — jugoslovanskih dnevnikih in revijah — radio in televiziji ČASA DEL LAMPADARIO GORICA, Stradone della Mainizza 130 — tel. 390139 Velika izbira modernih in klasični!} lestencev Pričakujemo vaš obisk! romano donda Korzo Kotla 45, tetk 83878 % ■ • •' , i > .Y v h - IZDELKI NAJBOLJŠIH OBLIKOVALCEV - PREDMETI ZA SODOBNO OPREMO STANOVANJA - DARILA Objščite trgovino KONFEKCIJE MONCARO GORICA, Korzo Verdi 113/117 — Telefon 22-29 V lepo prenovljenih oddelkih nudimo veliko izbiro oblačil LETOŠNJE POMLADANSKE MODE Pri nas tudi JEANS najboljših znamk! F0T0CINETEX GORICA, Ul. Rabatta lfi telefon 3190.) prodaja — FOTOKINEMATOGRAFSKEGA MATERIALA in RAZVIJANJE BARVNIH IN ČRNO BELIH FILMOV I VELIKA IZBIRA MATERIALA ZA AMATERJE IN PROFESIONALCE. Firma NATALE TULLIO zastopnik NECCHI BROTHER predstavlja v ekskluzivi Novi pletilni stroj BROTHER 830, ki podaljša risbo in napravi novo luknjo. GORICA, Korzo Italia 35 TRST, Ul. C. Battisti 18 Mednarodni sejem ESPOMEGO v Gorici bo letos od 39. aprila do 8. maja, že sedmič. Sedma ponovitev ;n hkrati razširitev sejma po. meni uspeh zamisli, ki so jo dali goriški gospodarski krogi pred sedmimi leti in ki jo je uresničila goriška trgovinska zbornica. Na prvem sejmu, ali kot so mu takrat pravili razstava, je sodelovalo le malo trgov-skih podjetij iz Gorice in Nove Gorice, šlo je za poizkus sodelovanja na gospo-darsko-trgovskem področju med italijanskimi in jugoslovanskimi obmejnimi kraji. Gospodarstveniki so na. mreč hoteli tudi na svojem področju ponoviti to, kar so že leta in leta dtelali prosvetni delavci, športniki, krajevni politiki in upravi-telji. Uspeh prve razstave, ki je trajala le nekaj dni, pa je presegel vsa pričakovanja in skeptiki so se mora. li premisliti. Nad dvajset tisoč ljudi si je takrat ogle. dalo razstavo, ki so jo priredili v večji telovadnici v dolinici Koma. Nekateri so menili, da bo ESPOMEGO odvzel mesto starodavnemu Andrejevemu sejmu, ki ga že stoletja sem prirejo prvi ponedeljek v decembru v Gorici in ki ima, kot vsi sejmi, izrazito kmečki značaj, ki se je kasneje sprevrgel v komercialno-zabavi. ščnega. Ni bilo tako. Gospodarski krogi iz Furlanije pa tudi iz drugih dežel Severne Ita-lije so se začeli zanimati za ta sejem, ki so ga prirejali v Gorici, mestu, na 'meji z Jugoslavijo. Za italijanska last SELVA LUIGI GORICA, ul. Vittorio Veneto 65 — tel. 81-272 Opreme za gostinstvo in hotelirstvo Izdelki in opreme na področju sladoleda MARANGON GUIDO Anencija JOANNES GORICA, ul. Diaz 10 — tel. 87150 Gorilniki na plinsko olje, nafto, plin in mešano gorivo. Ogrevalne naprave iz jekla, litega železa in aluminija. Sončni panoji za gretje vode. Obiščite naš razstavni prostor na Espomegu! SPLOŠEN IMPORT-EXPORT CER - IMPEX ČERNIČ IGOR AtalBJl ,1: »ws, ' i Ul. Vittorio Veneto 49 — tel. (0481) 82-159 34170 GORICA (Italija) MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZI 34170 GORICA, Ul. Alviano 56 tel. 83677 - 83678 - 83162 p. p. 86 teleks 46119 KODERMAC SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PREVOZE NA BLIŽNJI IN DALJNI VZHOD LASTNA VOZILA u; rL nJ EKNOMEC ^3 GORICA. Korzo Italija 76 tel. 81-032 stroji za urade: OLYMPlA ' INTERNATIONAL ■ IBM stroji za fotokopije: NASIIVA COPVGRAFH pohištvo za urade — tehnični servis JEANS MARKET GORICA rja Travniku 40 — tel. 32253 ul. Nizza -2 - tel. 82160 Nudi v izbiri naslednje znamke jeans: USA MACHINE, BULLIT, OUTS1DKK, BALL, SKIN, OUARRV. CRASH, RIFFLE, LEVIŠ, VVRAN-GLER, KETCH, FITTIPALDI, JANTON. KMETOVALCI! za nakup: • TRAKTORJEV »PASQUALI« in »FERRARI« • MOTORNIH MOTIK »PASBO« • MOTOKULT1VATORJEV • KOSILNIC IN OSTALEGA POLJEDELSKEGA ORODJA se obrnite na firmo C0GL0T ALBERTO GORICA Ulica IX Agosto 16 i- tel. 20-66 (nasproti avtobusne postaje) gospodarske kroge pomeni Jugoslavija že dolgo vrsto let obljubljeno deželo, ki potrebuje zaradi svqjega nenehnega razvoja veliko stva. ri, od .najzahtevnejših industrijskih strojev pa do blaga široke potrošnje. Za goriški sejem pa je bilo veliko zanimanje tudi na jugoslovanski strani, to zlasti za trgovska podjetja, ki delujejo v neposrednem obmejnem prostoru in, tudi za turistična . in druga podjetja širom po Sloveniji. Tu so odprta vrata v Italijo in menjava blaga je seveda koristna za oba part. nerja. Ne smemo pa misliti, da se je sodelovanje omejilo na dve sosednji državi. Kmalu se jima je pridružila še Avstrija, v začetku sicer samo s turistično pisarno, za njo pa o prišli Madžari, ki so ponujali svoje živilske specialitete in želi veliko uspeha s svojo čardo, kjer so gostom nudili razna jedila in cigansko glasbo. Zatem so se javile še druge države evropskega vzho. da, Poljska, Češkoslovaška, Romunija, Bolgarija. Tako je goriški ESPOMEGO dobil popolnoma upravičeno naziv »Sejem za vzhod«. Pet let so organizatorji iskali pravo obliko, ki jo je bilo treba dati sejmu. V začetku so sicer sprejemali na razstavni prostor, za ka. terega jim je uspelo dobiti še nekaj drugih zasilnih prostorov, vse, ki so se pri. javljali. Vzporedno z razstavo so prirejali tudi razne simpozije, da bi potipali kaj ljudi in strokovnjake ter gospodarstvenike žuli. Hkrati so tudi skrbeli za gradnjo novih paviljonov in našli so možnost lokacije na delu Malih Rojc v ju-žnem delu mesta, ob mos-tu 9. avgusta, kjer vodi ce. sta naprej proti Vidmu in proti Benetkam, prostora je bilo za prvo silo dovolj, lani, tik pred otvoritvijo sejma sta bila nared prva dva paviljona in obsežni razsta. vni prostor na prostem. Le. tos so dvema dodali še mali paviljon, kjer bodo pisarne, konferenčna dvorana, servisi in restavracija. Ta ni še popolnoma končan, letos p ji že služi, vsaj delno svojemu namenu. V prihod, njih letih nameravajo zgra. diti še tri velike paviljone. Za to pa bodo morali podreti stavbo stare, tovarne, ki se bo preselila v go-riško industrijsko cono. Za gradnjo vsega razstaviščne. ga kompleksa bodo porabili, upoštevajoč sedanje gradbene cene, tri milijarde in pol Ur. Dovolj je že sedaj parkirnega prostora, še več ga bo v prihodnjih letih. Navedli smo iskanje spe. cializacije. 2e pred trenili leti je bilo jasno, da bodo na sejmu ESPOMEGO po- svetili pozornost 3 sektorjem: prvi zajema turizem, kampiranje in navtiko, drugi kmetijstvo s posebnim poudarkom na vinogradniš. tvv, tretji pa vse, kar je v zvezi s tovornim avtopre-vozom in predvsem s tehnično pomočjo avtoprevoznikom. Sledna specializacija je bila zelo dobrodošla avtoprevoznikom .italijanskega in jugoslovanskega obmejnega področja, saj se skozi goriški obmejni prehod še posebej: sicer pa vzdolž vse italijansko ■ jugoslovanske meje, veliko prometa pretaka prav s tovornjaki. Ljudje hočejo na počitni. ce in če so cene v hotelih marsikomu nedosegljive, bo drugače, če si, družina omi- sli šotor ali avtomobilsko prikolico. Veliko zanimanje pa je tudi za navtiko in na goriškem sejmu si . - letos ogledali čolne italijanske, jugoslovanske in polj. ske izdelave. številni razstavijalci bv,-prisotni z montažnimi hiša. mi, ki zanimajo ne le tiste, ki si želijo postaviti vikendi co, marveč ljudi na potresnem področju Furlanij(e. Goriška pa je priznano in cenjeno vinogradniško področje, tudi to \ na obeh straneh državne meje. Na jugoslovanski strani velja ta’ ugotovitev za Brda in za Vipavsko dolino, na itiljan. ski pa za Brda, za nižinsko področje Posočja, za bližnje gričevnate predele Furlani- je. Doslej so bile na goriškem ESPOMEGO priznane razsta^-e tipičnih . in zaščit" nih vin, 'ob tem so uredili razstave kmetijskih s:rojev namenjenih vinogradništvu in tudi simpozije o, raznih zakonih, ne le v Italiji, marveč v vsem Skupnem ev ropskem tržišču. Morda še nekaj podatkov o poteku letošnjega sejma Dan Jugoslavije bo 4. ma ja- Poleg modne revije, bo do na sporedu še planšar ji s svojo veselo in poskoč no glasbo, pel bo tudi Gori ški oktet. 5. maja bo dan Poljske, 6. maja Dan Avstri je, 7. maja pa Dan Madžar ske. Vmes bpdo tudi stro kovna srečanja. : L na vrsti posvet o ureditv obale in pristanišč v dežel FurlanijaJulijska Krajina Zadnji dan sejma^ t. j. 8, maja pa bo na sporedu po svet o uvajanju zakonskih predpisov Skupnega evropskega tržišča prt označeva nju kakovostnih vin z ge ografskim poreklom. Še prej, 30. aprila pa .. . svet o živinoreji na Goriškem. Razstavljenega blaga in posvetov bo torej dovolj za vsak okus in vsako potrebo. Prvomajski prazniki pa bo do brez dvoma v teh dneh privabili v Gorico še kar precej obiskovalcev iz raz. nih krajev in raznih držav. MARKO WALTRITSCH CENTR0 M0T0NAUTIC0 Import-Export , GORICA, ul. Rossini 11 — telefon 2480 — Izvenkrmski motorji: JOHNSON, EVINRUDE, CHRYSLER, TOMOS, WHITEHEAD — Čolni: FJORD, SAGA, GLASTRON, NIDELV, SOLCIO, GOBBI — Gumijasti čolni: ZODIAC, NOVURANIA Vse potrebščine. Prodaja na drobno in, na veliko,. C00PERATIVA GORIZIANA AUTOTRASPORTATORI ARTIGIANI S. A. R t GORICA, UL. ALVIANO 50 (RDEČA HIŠA) TEL. 81279—83394 MEDNARODNI PREVOZI GORICA Piazza Vittoria 50-51 (Travnik), tel. 2975 • tehnični izdelki USAG, VBW, FACOM • kopalnice in vse potrebščine za kopalnice IDEAL, STANDARD, GROHE, INDA • električno orodje STAR, SIMVI • cevi P1RELLI ČEVLJI KOSIČ GORICA Supermarket obutve »KOSIČ BENEDIKT«, Raštel 7 - tel. 51-62 Obiščite tudi našo novo podružnico, trgovino čevljev »KOSIČ K’« v ul. Oberdan, vogal ul. Morelli NAJVECJA IZBIRA VSAKOVRSTNE MODERNE OBUTVE PO VSAKOMUR DOSTOPNIH CENAH! FIRMA KOMJANC ALOJZ Vulkanizacija in prodaja gum GORICA, ul. Rossini 22 — tel. 2821 — teleks 46385 F & F. GORICA, Korzo Italija 85-87, tel. j 83-070 GRADEŽ, Viale MANTE 16, tel. 81-752 Usnjeni izdelki in čevlji najboljših italijanskih znamk CASSA Dl RISPARMI0 Dl G0RIZIA Goriška hranilnica ustanovljena L 1831 Na sejmu ESPOMEGO nudi storitve blagajne in menjalnice GLAVNA DIREKCIJA IN CENTRALA GORICA, Korzo Verdi 104 ODDELEK 7.A ZEMLJIŠKI KREDIT IN JAVNA DELA GORICA, ul. Carducci 2 tel. 5154 — teleks 46215 CARISGO Bančna okenca v: GORICI (Glavni sedež. Agencija št. 1, Agencija št. 2) — KRMINU — GRADIŠČU — GRADE2U (Podružnica, Agencija v Citta Giardino, Agencija v Grado Pineta) — MARIANU — TR21CU — PIERISU — ROMAN SU — RONKAH ■ ‘tbc Menjalnica v LISERTU in na LETALIŠČU VSE 'BANČNE STORITVE VSA POMOČ NA PODROČJU STORITEV S TUJINO . ' p- • rrh. SDli Inozemski servis hranilnice CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA BANKA-AGENT ZA ZUNANJO TRGOVINO VALPADANA lmport/Export GORICA, ul. IX. Agosto 7 tel. 30301/2 Izključni zastopnik za Jugoslavijo za: — EXCELSIOR harmonike — ELEX električe orgle Zastopnik za Gorico in Trst — klavirjev, BALTH0R in OFFBERG Obiščite našo prodajalno VALMUSICA Razstavljamo na sejmu ESPOMEGO POSEBNI STROJI ZA OBDELAVO LESA: Izključni zastopnik za Jugoslavijo: • ing. PAGNOZZI — vakuumske sušilnice za les • ELETTRA (Bologna) — vse potrebščine za brivce in frizerje • DALE (Bologna) — aparati za kozmetiko • T. Ev M. (Milano) — električne termoaplikacije • Š. I. R. A. (Milano) — električni magnetni ventili SULKO import-exporl last. R. MERKUZA, Gorica, Korzo Italia 229 tel. 5668 — 5265 CA Al IkV.** MEDNARODNI PREVOZI C0NS0RZI0 AUTOTRASPORTATORI ARTIGIANI IS0NTINI s. r. I. GORICA, Ul. Giustiniani 117/1 -- poštni predal 60 telefon 87151/2 — 87230 — teleks: 46219 consotra FIRMA C0ZZUTT0 GORICA Ul. Morelli‘21, tel. 83432 — PREPROGE moderne in klasične — ZAVESE — TAPETNIŠTVO Za kupce iz Jugoslavije veljajo znižane cene l IZBOR IZ DELA Velenjska notranjost Občani spet prihajajo na ulico in imajo čas za avto, televizijo in ostalo kulturo Pouk (foto Miško Kranjec) Na univerzo skozi tovarno Tretjina visokošolcev v Sloveniji studi ra ob rednem delu V Sloveniji so letos na vseh višjih in visokih šolah, na fakultetah in umetniSkih akademijah 29.603 študentje. Pred petimi leti, v šolskem letu 1972—73, jih je bilo 23.090, torej okoli 6-500 manj. V prvem letniku jih je letos 14.480, oziroma o.koli 2.900 več kot pred petimi leti. Posebno pozor nost zbuja podatek, ki pove, da se je število rednih študentov, to je mladine, ki ji je študij edina dejavnost, v petletnem obdobju razmeroma malo povečalo: od 16.987 na 19.334. V istem obdobju pa se je število študentov ob delu, to je tistih, ki poleg študija opravljajo še svoje poklicno delo, mnogo bolj povečalo: od 6.103 na 10.269. število visokošolskih študentov v Sloveniji se torej povečuje predvsem na račun študija *'oTT delu. To še pose bej izpričujejo številke o vpisu v prvi fetnik: število rednih študentov prvega letnika se je v petletnem obdobju zvečalo od 7.8S4 na 8.261, število študentov ob delu pa od 3 777 na 6.219 Vse visoko šolstvo v SR Sloveniji je organizacijsko povezano v dve uni verzi — ljubljansko in mariborsko. Podatki ljubljanskega centra za razvoj univerze kažejo, da je bil na ma riborski univerzi, oziroma na šolah, ki so združene v tej univerzi, študij ob delu prevladujoči način študija že pred leti: pred 5 leti je bilo na teh šolah 2.984 rednih študentov, ob delu pa jih je študiralo 3.817. Letos je to razmerje podobno; 4148 rednih in 5.079 ob delu. Bistveno drugače je na ljubljanski univerzi: v šolskem letu 1972-73 je bilq na ljubljanski univerzi v vseh letnikih skupaj 14.003 rednih študentov, ob delu pa jih je tedaj študiralo šestkrat manj (2.288). Letos je razmerje: 15.186 — 5.190. To pomeni, da se število študentov ob delu zadnja leta mnogo hitreje poveču Je na ljubljanski univerzi kot na mariborski (tam zadnji dve leti upada vpis v 1. letnik) in da je število študentov ob delu na ljubljanski' univerzi letos prvič večje kot na mariborski. Kljub tem gibanjem pa mariborska univerza še zmeraj ohranja svojo »posebnost«: da je na njenih šolah število študentov ob delu v povprečju večje od števila rednih študentov. Po posameznih skupinah šol je razmerje med rednimi študenti in študenti, ki študirajo ob delu, zeio taz-lično. Na pedagoških akademijah (višje šole) je bilo pred 5 leti enako število rednih študentov kot študentov ob delu (1-118 — 1.117), nato je število rednih naraščalo, število študentov ob delu pa je upadlo. Letos je razmerje 1.536 — 675. V drugih višjih šolah se je število rednih študen-tdv v 5 letih povečalo razmeroma malo (1.680 — 2.024), medtem ko se je število študentov ob delu podvojilo (1.496 — 3.197) in je njihovo število zdaj večje od števila rednih študentov. Podobna so gibanja na visokih •• šolah (redni 2.403 — 3.437, ob delu 2 825 — 4.708). Na umetniških akademijah študija ob delu doslej praktično ni bilo, v petletnem obdobju so se študentje ob delu pojavili prvič letos, in sicer 72 nasproti 254 rednim. Na fakultetah so bili redni študentje ves "'čas izrazito številčnejši: pred . petimi leti je bilo razmerje med rednimi študenti in študenti ob delu 11.476 — 665, letos pa je 12.083 — 2.117. Posebno podatki o fakultetnem študiju — razkrivajo, da se število rednih študentov v zadnjih 5 letih povečuje dokaj umirjeno, medtem ko je študij ob delu prav zadnja leta v velikem razmahu, saj se je na fakultetah število študentov ob delu v petih letih potrojilo. Vendar pa ugotovitve o razmahu študija ob delu ne bi mogli posplošiti na vse šqle. Zanimivo je, na primer, da se je študij ob delu na pe-I dagoških akademijah mnogo bolj učvrstil na ljubljanski kot na maribor-J ski pedagoški akademiji, četudi bi bi- lo nemara naravno, da bi bilo razmerje med rednimi študenti in študenti ob delu na obeh akademijah po dobno. Na ljubljanski pedagoški aka demiji je bilo pred petimi leti 521 študentov ob delu in rednih 768, na mariborski pa 596 in rednih 350. Letos je na ljubljanski pedagoški akademiji Študentov ob delu 494, rednih je 922,. na mariborski, pa samo 181, rednih je 614. Po razvitosti študija ob delu nasproti rednemu študiju so med visokošolskimi organizacijami v Sloveniji na prvem mestu: krpnjska visoka šola za organizacijo dela, letos 'mo 422 ‘ rednih študentov, študentov o*, delu pa 1.711, oziroma štirikrat več kot rednih; višja upravna šola v Ljuo-Ijani ima 453 rednih in 1.613 Študen tov ob-delu, oziroma tri in-polk.-at več; višja pravna šola v Maribo-u, rednih študentov je 254 in ob Jem 712, oziroma skoraj trikrat več; ter mariborska visoka ekonomsko komercialna šola ki ima rednih študentov 1.194, ob delu pa jih študira 1.654 To so edine šole, kjer je-študij .ob delu v večini Na teh štirih šolah :e več kot polovica vseh študentov ob delu: 5.690, medtem ko je študentov ob delu na vseh šolah obeh univerz skupaj 10.296. Izmed drugih visokošolških delovnih organizacij so. študij ob delu do kaj razvili na piranski višji pomorski šoli, kjer je letos 177 rednih študen tov in 163 ob delu, na višji agronomski šoli v Mariboru, rednih je 144. ob delu 84, na višji šoli za socialno delo v Ljubljani, kjer je 313 rednih štu dentov in 224 ob delu, na, ljubljanski višji šoli za zdravstvene delavce je 585 rednih in 368 študentov, ob delu, na ljubljanski višji tehniški varnostni šoli je rednih vpisanih študentov 98, ob delu'33, na ljubljanski visoki šoli za telesno kulturo, kjer je reden 301 študent, ob delu pa 106, na mariborski visoki tehniški šoli je rednih ■ 1520, ob delu 737, na akademiji za glasbo v Ljubljani je 99 rednih in 71 študentov ob delu, na ljubljanski ekonomski fakulteti je 1.604 rednih in 593 študentov ob delu na fakulteti za so ciologijo, politične vede in novinarstvo 708 rednih študentov in ob delu 276, na fakulteti za strojništvo pa je rednih študentov 790, ob delu pa študira 567. Drugod je študij Ob delu 'večinoma v manjšini ali ga pa sploh ni; medicinska fakulteta ter akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Zelo malo je študentov ob delu na primer na akademiji za likovno umetnost, samo eden, na biotehniški fakulteti jih je 48 ob 1.035 rednih, na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo 34 ob 1.032 rednih, na fakulteti za elektrotehniko pa 19 ob 992 rednih. Analiza, ki jo je napravila strokovna služba izobraževalne skupnosti Slovenije, kaže, da je v obdobju štirih šolskih let, od 1972-73 do 1975-76 v prvih letnikih pri rednih študentih v poprečju najhitreje naraščalo število študentov družboslovnih študijskih po-dročij, in sicer z letno stopnjo rasti 7,4 odstotka, nato pa' tehniških 3,8 od sfcotka in biotehniških 3,5 odstotka; sledijo pravno-upravna z 2,6 odstotka ter ekonomsko - poslovno - organizacijska študijska področja z 2,3 odstotka. Na ostalih področjih je vpis stagniral ali upadal. Pri prvih letnikih študentov ob delu pa je v štiri letnem obdobju letna dinamika rasti bila največja na biotehniških za 36,1 odstotka m naravoslovno-matemar.ič-nih študijskih področjih za 35,7 odstotka. Na pravno-upravnem študijskem področju je bila letna stopnja rasti pri študentih ob delu v prvem letniku 27,4, na ekonomsko-poslovno-organizacijskem 17,7, na tehniškem 13,7 Odstotka. Primerjava samo študija ob delu na posameznih študijskih področjih kaže, da je bilo v lanskem šolskem letu v prvi letnik vpisanih največ študentov ob delu na ekonomsko-poslov-no-organizacijskih področjih študija — 34 odstotkov od vseh, ter na prav-no-upravnih področjih — 27,4 odstotka; na obeh področjih skupaj pa 61,4 odstotka. V prvih letnikih šol za študij tehniških področij jih je bilo 17,1 odstotka in pedagoških 11,1 odstotka. Deset odstotkov študentov ob delu je bilo lani vpisanih v prve letnike drugih študijskih področij: družboslovnem, medicinskem, pedagoškem, nara-voslovno-matematičnem, medtem ko jih na umetniških, ni bilo. Razvidno, je, da je med študenti ob delu v prvih letnikih dele? na pravno-uprav-nih študijsteibv- področjih v zadnjih u treh letih precej naraščal in da je na tehniških ter na ekonomsko-poslovno-organizacijskih področjih upadal, medtem ko je na pedagoških in drugih' področjih stagniral. Iz naštevanih številk moremo potegniti nekaj zaključkov, Najprej je vse pozornosti vredno dejstvo,, da je na visokošolskih delovnih organizacijah letos več kot 10.000 študentov ob delu, da njihov delež v celotni strukturi visokošolskih študentov predstavlja tretjino ter da število študentov ob delu izredno narašča, mnogo nitreje kot število rednih študentov. Drugo, kar velja omeniti, je da je študij ob delu mnogo bolj razvit na višjih in visokih šolah kot pa na fakultetah in še zlasti na umetniških akademijah. Očitno je, da je v okviru mariborske univerze študij ob delu prevladujoč način študija; za šole v okviru ljubljanske univerze v glavnem velja ugotovi tev, da še je — z redkimi izjemami — študij ob delu začel intenzivneje širiti pravzaprav šele v nekaj zadnjih letih. Študij ob delu je prevladujoč način študija samo na mnogih šolah pravno-upravnih in ekonomsko-poslovno-or ganizacijskih študijskih področij in težišče študija ob delu je usmerjeno samo na ti dve študijski področji. Iz tega izhaja, da je na drugih področjih manj študija ob delu, da se močneje pojavlja še v nekaterih šolah na tehniških in pedagoških študijskih področjih, medtem ko ga je drugod večinoma zelo malo, oziroma na drugih področjih izrazito prevladuje redni študij. Prikličimo si ob taki ugotovitvi v spomin stališča o preobrazbi vzgoje in izobraževanja, ki jih je marca < letos sprejel izvršni komite predsedstva CK ZKS. Tam piše tudi: »Komunisti se morajo zavzeti za dosledno postopno uveljavitev načela, da se v visokošolsko izobraževanje praviloma vključujejo tisti, ki so bili že vključeni v delovni proces, oziroma jih usmerijo na študij organizacije združenega dela. — Načelo vključenosti v delovni proces ter poznavanje družbene prakse je treba uveljaviti tudi v visokošolskih organizacijah družboslovnih smeri...« Možnost neposrednega prehoda iz srednje šole v visokošolski študij bi potemtakem v prihodnje ne bila prevladujoča pot, kajti »možnost direktnega prehoda na visokošolski študij iz sred-, njih šol bi morala biti dana za tiste’ poklice, za katere obstoji taka potreba v združenem delu ali pa to zahteva specifičnost nekaterih poklicev, m za tiste, ki pokažejo izredno nadarje nost in uspešnost že v procesu vzgoje pred usmerjenim izobraževanjem. Za to je treba opredeliti kriterije znotraj posebnih izobraževalnih skupnosti in v izobraževalni skupnosti Slovenije.« Na takem načelu je načrtovan tudi sedanji srednjeročni -razvoj visokega šolstva v Sloveniji. Samoupravni sporazum o' osnovah srednjeročnega plana usmerjenega izobraževanja za obdobje 1976—1980, ki prav te dni prihaja kot predlog pred delavce v toz- dih, vsebuje tudi tale stavek: »V visokem šolstvu se bo povečalo le število študentov ob delu.« Res je ta sta vek še presplošen in se ta misel v celotni Zgradbi srednjeročnega plana razvoja usmerjenega izobraževanja sicer skoraj še ne pojavlja, je pa vendarle pomembno, da se je tako stališče o razvoju visokega šolstva v Sloveni ji v našem srednjeročnem^ planiranju pojavilo. Ob tem se praksa in načrt srečujeta ob nemajhnih težavah. Kajti visoko šolski študij ob delu, in iz dela kot načelo, izhajajoč iz sistematične kadrovske politike potreb organizacij združenega dela, za zdaj v srednjeročnih načrtih usmerjenega..izobraževanja še nima, MtgotoVljfeh^ttOTrezni’; materialne osnove; naš srednjeročni plan usmerjenega izobraževanja se namreč ukvarja pretežno le z načrtovanjem in financiranjem rednega izobraževanja, ne da bi imel moč in možnost tudi že za sistematično načrtovanje in financiranje študija ob delu in iz dela. Kadrovska politika organizacij združenega dela v gospodarstvu in drugih dejavnostih . se še mnogo premalo vpleta v načrte in delo usmerjenega izobraževanja, kar pomeni, da bo usmerjanje kadrov v visokošolski študij treba v veliki večini primerov šele razviti. Pač pa se s temi vprašanji zelo konkretno srečujejo visokošolske izobraževalne organizacije. Na eni strani je očiten precejšen pritisk samih kandidatov za študij in deloma tudi organizacij združenega dela predvsem na nekaterih študijskih področjih, ki jih v družbenih kadrovskih in izobraževalnih razvojnih načrtih večinoma uvrščamo med neprednostna, na drugi strani pa imamo opraviti z manjšim interesom za hitrejši razvoj študija ob delu na mnogih študijskih področjih, ki jih družbene potrebe uvrščajo med prednostna. V materialnem oziru pa je študij ob delu še zmeraj obravnavan zunaj »rednih« sredstev za usmerjeno izobraževanje in se financira večinoma z dodatnimi prispevki, s šolnina mi, ki jih krijejo tozdi ali deloma tudi slušatelji sami. . Materialno vprašanje študija ob delu je eno izmed tistih, na katerega vse bolj opozarjajo ne le organizacije združenega dela, ki vključujejo ljudi v visokošolski študij, ter sami študentje ob delu, marveč tudi visokošolske organizacije. Vendar pa vse kaže, da znotraj sedanjih sredstev za usmerjeno izobraževanje, znotraj sredstev za sedanji redni študij problema ni moč razrešiti. Gotovo pa bo v okviru razvijajočih se posebnih izobraževalnih skupnosti prav to vprašanje pospešilo razčiščevanje tudi nekaterih drugih, povezanih s krepitvijo študija ob delu in iz dela, saj je v mnogočem povezano tudi z interesi in možnostmi organizacij združenega dela ža razvijanje kadrovske in izobraževalne politike, kakor se izraža v sprejetih družbenopolitičnih stališčih in načrtih. Se zmeraj nekako v ozadju vseh dosedanjih tokov praktičnega razvoja študija °b delu ostaja problem samoupravnih pozicij teh študentov v visokošolskem sistemu. Njihovo mesto v samoupravnih organih tako v okviru študentskih organizacij kot tudi v šolskih samoupravnih organih še ni dovolj uveljavljeno, oziroma je še precej na začetku poti. Gotovo pa bo prav beseda teh študentov, ki prihajajo iz delovne prakse, v prihodnje lahko v mnogočem pospešila reformne tokove v vsebini visokošolskega študija in pripomogla, da se bodo razvojne poti visokega šolstva oziroma celotnega usmerjenega izobraževanja bolj naravno prepletale z interesi in potrebami celotnega združenega dela. Janko Svetina Kako so pravzaprav Velenjčani potrpežljivi, ko tudi desetič ali petde-setič razlagajo vedno iste »skrivnosti«. Prihajajo k njim od vsepovsod in nemalokrat tudi iz velikih mest, da bi se prepričali, da to Velenje res tako živi, da neverjetno dobro živi in ustvarja. Nič se ne čudijo ti domači pripovedovalci, oni namreč, ki so s svojimi vsakdanjimi dolžnostmi izpostavljeni, da se obiskovalci prav k njim zatekajo na pogovor. Odgovarjajo, da je res: Velenje izredno zračno neklasično mesto; da je res: nadvse lepo in ponekod kar razkošno urejeno mesto; da je res: vse to na skrbi Velenjčanov samih, ki so se nekaj let učili delati tudi na udarniških akcijah, tako da zdaj nočejo nehati in uredijo rajši to ali ono javno ploskev velikokrat sami od sebe. Ta velenjska potrpežljivost, ki je hkrati kajpak lepa čednost in v podaljšku tudi primerna stopnja zaverovanosti v svoj kultivirani obstoj in razvoj, pa je tudi izrazit primer hotenega pretiravanja, saj mesto vendarle ni zmeraj tako zračno, da bi bilo tudi popolnoma zdravo, tako razkošno urejeno, da bi bilo tudi potratno, tako marljivo, da bi bilo tudi docela izjemno... Mesto , Velenje je dopoldne precej drugačno kot popoldne ko se vrne iz služb tistih 10.000 ljudi. Trgovine so dopoldne skoraj zastonj odprte, ker so prazne in se s kupol napolnijo šele popoldne. Brž ko danes izrečemo ime tega mesta, pomislimo hkrati že tudi na rudnik, na elektrarno in na Gorenje. Velenje je že bilo, njegova urbanizacija se je vztrajno uveljavljala, ko so ta poglavitna gospodarska vozlišča tudi že bila, čeprav še zdaleč ne tako trdna, mogočna, veljavna. Pravzaprav je bil od vsega začetka samo rudnik, in ko je raslo moderno mesto, so njegovi ustvarjalci mislili na rudarje, ki naj bi .dobili dovolj sonca v domove, ko jim v jame poleg še tako modernih strojev ni mogoče pošiljati drugačne kot umetne svetlobe. Danes je v jami 3500 ljudi, toda vsako leto se jih izmenja kakih 900, tako da bi se (v statističnem jeziku rečeno) manj ko v petih letih izmenjalo celotno moštvo. In ko je beseda o mogočnem in veljavnem Gorenju, ki sprejme pod streho že več kot 7000 delavcev, je verjetno treba znova poudariti, da je bilo pred 15 leti komaj mogoče slutiti tolikšno ekspanzijo, vsekakor pa izrecno pristaviti, da je bilo Gorenje nekoč tudi sprejemališče ženske delovne sile, kj0se te v mesto stekala po docela naravnih zakonitostih, kolikor več je mož požirala rudniška jama. Velenje tudi ni med slovenskimi industrijskimi mesti nobena izjema pri sprejemanju velikega števila delavcev iz bratskih republik in pokrajin. To mestu kar sproti nalaga specifične naloge v zvezi s spontano asimilacijo oziroma proti nasilnemu vtapljanju tega življa v novo okolje in način življenja. Velenje danes diha pod zemljo in na površju v dokaj enkomemem ritmu. Ko namreč njegovi občani prinašajo iz jame, kar so s trdim (večkrat nadurnim ali kako drugače izjemnim) delom zaslužili, se izkaže, da je mogoče v velikem povprečju 0d zneskov tudi kaj prihraniti. Za kaj drugega kot za dom — je mogoče dalje ugibati in si poiskati dokazil v čedalje širšem krogu urejenega bivalnega Velenja-kjer so takoj za visokimi stanovanjskimi poslopji razsejane nove in nove hišice. Angažirajmo ta zasebni kapital, se oglaša mestna politika in pristavlja, da se veliko boli splača k temu dodati nekaj kredita in tudi tako reševati vedno perečo stanovanjsko stisko. i Tako se naposled že malo bolj približamo velenjsKemu občanu, ko najprej pride v novo mesto, se vključi v njegove vsestranske samoupravne menjave in šele nato, ko si zagotovi trden položaj na delovnem mestu, poišče možnosti za čedalje primernejše, bi rekli, kultumeiše prebivanj«. Zalotimo ga, kako si išče tako imenovanih čistih kulturnih opravkov v vseh fazah svojega prilagajanja mestu, sledimo mu v tiste ustanove, ki so kajpak zanj razpostavljene po mestu. Nikjer pri nas ni morda bolj očitno prizadevanje za kulturno prebivanje kot ravno v Velenju. Ce ni v tem prizadevanju že kar precej tekmovanja, je pa vsaj mnogo medsebojnega zgledovanja in posnemanja. Od tod. iz zavestno dobro in najbrž tudi koristno urejenega doma je v veliki večini pot do delovnega mesta gladkejša, do kulturnega doma pa tudi krajša in širša. Ko je toliko govora o tej velenjski stanovanjski urejenosti, ki jo naposled merimo le bolj od zunaj, kot j’o je seveda sploh mogoče, pa po-gleimo, kam se občan more zateči, ko v Velenju išče tako imenovano k la-' sično kulturno hrano. Mesto se tu dobro izkaže in skoraj ni v zadregi za nobeno dobrino, ki »pn pravilih« pri-tiče modemi urbani tvorbi. Začetek s knjigo je zelo primeren pa v velenjskem primeru tudi značilen. Brž namreč spoznamo, da se 60.000 obiskovalcem knjižnice vsako leto pridružuje čedalje več kupovalcev knjig. Seveda gre marsikak meter lepo zloženih knjig na račun modernega opremljanja bivalnih prostorov,, toda gotovo je tudi v Velenju takšno okraševanje stanovanj še vseeno boljše kot s steklenicami viskijev in džinov in konjakov. Pri knjižnici pa se v Velenju sploh splača malo dlje ustaviti. Morda je tele dneve (pred 1. majem, ko kar v celem mestu vre od komunalnega ure-iania) malce težji dostop vanjo, toda poslanstva ustanovi ni mogoče zmanjševati. Ko namreč prideš v knjižnico, in to v pionirsko, odraslo ali v pose- ben kotiček za marksistično in ostalo družboslovno literaturo, prideš tudi v galerijo. Prostor je namreč tako urejen, da vidiš bralca, ki si izbira knjigo,* če stojiš v razstavnem prostoru, in narobe. Ves prostor je že zdavnaj premajhen, čeprav je komaj nekaj let od tega, ko so ga odprli in čeprav so si ga vzhodnonemški gostje (pač eni od mnogih, ki jih pot po Jugoslaviji pripelje v Velenje) dodobra ogledali in potem kratkomalp prosili za njegove načrte. Dobili so jih, vsakdo v Velenju pa pri tem ve, da se njihova knjižnica namerava kaj hitro razširiti. Poslopje, ki stoji v neposredni bližini kulturnega doma in ima vhod natanko nasproti že pripravljenega podstavka za veliki kip maršala Tita. je bilo že projektirano tako, da se vsak čas da dozidati. Povečale se bodo dimen zije razstavnega prostora, pridobili bodo morda celo toliko sob, da bi sčasoma uredili stalno galerijsko zbirko. Dobili bi nove prostore za knjižnične potrebe, razširile pa bi se kajpak stene, ki so zdaj vse pretesne, ko prirejajo med njimi tako priljubljene petkove kulturne večere. Preden se sploh malo več posvetimo tem specifično velenjskim prireditvam, povejmo še, da začasno deluje v kleti knjižnice, kjer naj bi rajši pionirji dobili pravljične in druge sobe, kulturni center Velenja, to je ustanova, ki s svojim direktorjem Marjanom Marinškom in preostalimi 19 uslužbenci pravzaprav skrbi za celotno izvedbo kulturnih akcij v občini. Združuje knjižničarstvo, muzejsko in galerijsko dejavnost, na skrbi pa ima tudi organizacijo gledaliških in koncertnih prireditev- ter razstav in komornih (glasbenih, dramsko-recita-cijskih itd.) večerov. Kakor si je razstavni prostor pridobil sloves, v katerem bi bili radi soudeleženi mno'gi slovenski in že tudi drugi lifcovhi umetniki,, tako se velenjska publika ob teh razstavah razpo reja tudi po ostali vsebini petkovih večerov, ki imajo večinoma močan likovni pečat, Navada je taka, da razstava traja deset, največ dvanajst dni, vedno pa je ob otvoritvi združena s predavanjem in glasbenim sporedom. Nekaj letošnjih petkovih večerov izpriča večstranost, interesov in kvaliteto nastopajočih. Omenimo, da so letos začeli p predstavitvijo grafik Jožeta Ciuhe, pridružila pa se mu je domača dijakinja s klavirskim recitalom, tako da sta bila posrečeno združena priznan umetnik in porajajoči se talent. Slovenski kulturni, praznik so zaznamovali, s pregledno razstavo del Hinka Smrekarja, ki je bila toliko zna-čilnejša, ker so organizatorji pobrskali' za noilimi, še ne razstavljenimi Smrekarjevimi deli in jih prikazali hkrati z njegovimi deli iz zalog Narodne galerije v Ljubljani. Celotno zbirko so potem, ko so jo podrli, spravili in jo bodo prikazali te dni na Ravnah. Skoraj enako, kot se je zgodilo z lansko veliko razstavo del Maksima Gasparija ob njegovi 93-letnici, ko so celotno gradivo, spet posebej obogateno z deli, odkritimi na štajerskem, preselili v Kostanjevico na Krki. Marjan Marinšek s posebnim srcem posveča malo več časa prav likovnim prireditvam. Ni čudno, da hkrati, ko preseli »svojo« razstavo v kak kraj, navadno tam gradivo občinstvu tudi predstavi. S stalnim sodelavcem Lojzetom Zavolavškom največ stori Za izpopolnitev gradiva, vedno pa pridobi tudi dovolj vplivnega mecena, da izda katalog in tudi drugače opremi razstavo. Katalog se mu zdi nujni sestavni del razstave, kakor sodi k operni predstavi gledališki list. Z gledališkim listom dve različni dogodivščini: ljubljanska Opera je prišla gostovat — resda po neprijetni prvotni odpovedi — z Lucip Lammermoorsko in slovito zagrebško solistko v naslovni vlogi — toda brez gledališkega lista. Švedski film Čarobna piščal, ki je na pobudo velenjske Glasbene mladine na tolikšna priporočila kritikov zelo kmalu po beograjskem Festu prišel na spored velenjskega filmskega gledališča, pa je pospremil med gledalce pravi pravcati gledališki list z razlago vsebine, kot se tudi za Mozartovo opero spodobi. Nadaljnja razlaga tega, kako se v Velenju vrstijo »prireditve«, kot jih na predzadnji strani redno sporoča občanom tudi »Naš čas«, velenjski tedenski časnik, je dokaj preprosta in znana. Ni pa toliko znano, da so Velenjski organizatorji tako vztrajni' Ce je namreč domenjeno, da pridejo gostovat z eno ali več predstavami domala vsa slovenska gledališča, s tržaškim vred, s tem še ni rečeno, da ne naročilo še posebej kake prav uspele predstave. Tako se je zgodilo s celjskim »Pohujšanjem«, ki je — kot znano — dobil širši glas o posebni kvaliteti in si ga je želelo videti na svojem odru tudi Velenje Celjani so nekaj oklevali in tarnali zaradi scene, ki - da jo je težko prevažati in nameščati, Velenjčani pa niso popustili in razvpito »Pohujšanje« dobili in si ga temeljito, beri: množično ogledali. \ Skoraj enako je z glasbenimi prireditvami. ki se po »teži« kosajo z ljubljanskimi, mariborskimi ali tudi celjskimi in ki pritegujejo — sicer manj kot gledališke in fiimske — že 'močno viden krog stalnih ljubiteljev. Okoli t.reh znamenitih centrov novega Velenja — rudniške direkcije, delavskega kluba in kulturnega doma — se je že zdavnaj strnilo vse polno drugih pomembnih ustanov in institucij. Nalboli industrijsko mesto pri nas pa si prizadeva to prvenstvo ne samoure diti, marveč še razširiti vendar pri tem niti najmanj raniti mestne zunanje in notranje podobe Občutllivi so ta hip v Velenju navznoter. Dobro znamenje, spodbudni signali. Torej se ne moti. kdor čuti velenjsko kulturniško ekspanzijo. Janez Zadnikar / IZBOR IZ DELA Kaj mi pomeni 1. maj Misli in želje mladih ljudi ob prazniku Prvi maj — solidarnost, poštenost, humanost, svoboda. Spoznanje preteklosti postaja rdeča lilija sedanjosti — klic svobodi, svobodi človeka. Trpka je pot delavca do svobode — posejana s trnjem in bodicami. Lakota, beda — ena sama gomila milijonov zatiranih. Srca hrepenijo po sreči. Gradite mostove — od belega do črnega, do rumenega t- v vsa srca. Maja Pavlin, 3. c gimnazije v Novi Gorici Toplo pomladansko sonce, na/ tisoče mavričnih biserov v travi, na drevju ptičje petje, omamljajoči vonj po pomladi, cvetju. Dišeči pomladni veter ziblje zastave, 'prinaša zvoke glasbe — igrajo praznično koračnico. Kot zastave plapola v srcu radosten občutek svobode, ki vzbuja željo, da bi kakor živopisan metulj poletel proti soncu. Takšen je svobodni praznik svobodnih delovnih ljudi, ki ga praznujemo v krogu svojih najdražjih, skupaj s prijatelji. In le tu in tam, mogoče ob pogledu na krvavo rdeče nageljne, se ti v srcu oglasi trpka bolečina, ko se spomniš na vse žrtve, ki so bile potrebne, da sedaj lahko svobodno praznuješ. Branka Šmalc, 4. c gimnazije v Novem mestu Vsak čas bomo spet obrniti list na koledarju_ in začel se bo nov mesec. Bližajoči sč maj je za mnoge nujlpp-ši čas v letu. Narava končno tzgubi dolgočasno sivino, s katero je strašila precej časa. In ker nova obleka spremeni človeka, se temna vdova, ki je grenila življenje, spremeni v razposajeno, žvrgoleče dekletce, ki vliva novih moči. Njena toplota, svetloba in vonj po cvetju neverjetno vplivajo na nas. Vdamo se praznični brezskrbnosti, uživa mo v petju in misli, da smo popol noma svobodni. Radost nam poganja srce hitreje in zdi se nam, da čutimo \oplino lastne krvi. Zaželimo si cvetja, nežnosti in ljubezni. Maj je resnično mesec ljubezni. Malči Poderžaj, 4. c gimnazije v Novem’ mestu šestnajst let je za mano: lepih, sončnih, srečnih let; let veselja in radosti, ker so se porodila in zamrla v svobodi. Rada bi živela še sto in tisoč let v domovini, kjer delamo, iist-varjamo svobodno, brez oblasti tuj cev, kraljev in vladarjev. Mar ne cvete in ne rase cvetica najlepše v okopanem vrtu, svobodna in neodvisna, kot pa da se stiska med plevelom,? In tako tudi -človek. Misli, porojene v svobodi, so lepše, izdelek, ki si ga sam zamisliš, je boljši in zanimivejši. Spoštujem vse delovne ljudi, njihovo delo in boj za lepši jutri, kajti vsak ljubi in spoštuje tisto, kar mu je pri srcu in blizu. Vsako leto, v začetku najlepšega meseca pa skupaj s tisoči delovnih ljudi zakličem: »Naj Sivi prvi maj — praznik dela!«, zraven pa vpletem v venček želja tisočih še svojo željo; 'aj bo jutrišnji dan za slehernega zem-jana lepši, naprednejši in svobodnejši od včerajšnjega. Zdenka Jurglič, 2. c gimnazije v Novem mestu Prvi maj zame ni samo goli praznik z zastavami, pesmimi :,in 'govori. Njegovo vsebino domnevam skozi vse leto. Takrat, ko oče zaseje seme, ki v pekočem avgustovskem soncu zazo-ri v visoko rž, ko mama zamesi dober, dišeč kruh, da vem: nista hlapca , na tej zemlji! Srečam se z njim ob pečeh, kjer se kalita jeklo in delavska osbeščenosf.. Spoznavam ga ob nastajanju nove zgradbe in ropotu žer javov, v vsaki človekovi potni kaplji. Zadenem vanj, ko se navdušujem nad sposobnostjo inženirja, ki je izumil nov stroj, ko poslušam predavanje doktorja znanosti in občudujem pesnikovo izpovedno moč. Se takrat, ko st prigaram štirieo pri matematiki, se moram v veselju spomniti nanj. Prvi maj je vsak dan, ko v svobodnem delu postajamo bolj ljudje. Majda Kotnik, 4. b gimnazije v Ravnah na Koroškem Prvi maj — ropot tovarne, ujet med debla smrek. Ocenjujoč pogled uprt v preteklost. Pogled — uprt v prihodnost; poln upanja v človeka, v delo. Prvi maj — misli, ki so se porodile in ujele med žulje na dlaneh... Silhueta delavca se ostro riše na nebo zahajajočega dne. Pod njim v bregove zamolklo udarja hrup tovarne. Nežna pesem ptic. Neizrečena misel: »Danes sem delal... Sem storil, kar sem moral? Da; poln dan je bil.« Noč počasi izbriše sliko ...Ob svetli luči sedi — roke se oklepajo knjige... oči se upro v ekran... »Tudi jutri me čaka delo — srečen sem...« Maja Celcer, 2. b gimnazije v Ravnah na Koroškem Prvi rpaj (jočipljapt k?trezno svojim sedemnajstim letom. Svoj pr*vi maj sem doživela, ko sem bila stara mesec in pol. Seveda se ga ne spominjam. Toda odkar pomnim, sem prvi maj vedno lepo preživela. Spočetka morda zato. ker sem lahko bila več dni doma, ker smo imeli praznično kosilo, ker smo s starši in sestro odšli na izlet. Leta so tekla in vsaka pomlad je prinesla s seboj kakšno novo spoznanje. Maja je vedno tako lepo. Vse: rože, trave, drevje, vse je v razcvetu, vse se prebuja. Prebujati se začno nežna dekliška in fantovska čustva... Vzplamti ljubezen... Dolgo v noč slonim ob oknu in zrem v zvezdasto nebo... Sanjarim o lepih stvareh, ki so bile, so in bodo... Težko pričakujem prvi maj. Konec bo deževnih aprilskih dni, mamljivi vonj španskega bezga me bo ponesel nekam daleč, proč od utrujajočega vsakdana. Lepo je plesati kolo ob velikem kresu, bežati pred iskrami, zreti v nebo in opazovati živo pisane rakete. Lepo je oditi v planine in zadihati brezskrbno, mirno, radostno, poslušati hitrejši utrip trca ob misli, da bi najraje objel ves svet. Rada bi se zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali oblikovati lepo sedanjost, rada bi se zahvalila vsem delovnim ljudem. Najmanj, kar lahko storim, pa je: »Mama, ata, hvala!« Janja Koren, 3. a ' * gimnazije v Ravnah na Koroškem Danes prvi maj praznujemo v svb-bodi. Prvi maj mi ne pomeni samo golo izobešanje zastav in proslav ob dnevu praznika, ki ga lahko danes večina držav v svetu praznuje javno — le redke so še države, ki ne dovolijo, da bi tudi delavci imeli svoj praznik. V naši socialistični samoupravni družbi se spomnimo naše revolucije, znoja, ki so ga naši dedje prelili, da bi njihovi potomci živeli lepše, brez pomanjkanja in trpljenja... Prvi maj mi pomeni pogled v zgodovino boja naših narodov za zgraditev nove Jugoslavije, v kateri bi bili vsi narodi ne glede na spol enaki, imeli bi enake pravice. Pomeni mi pogled na naše prve ideje o samoupravljanju, ki so do danes obrodile sadove, kakršnih še ni bilo v zgodovini narodov Jugoslavije. Na proslavah ob prvem maju se spominjamo boja delavskega razreda v svetu, ko si je izbojeval svoje pravice in svoj praznik s krvjo. Pregledamo naše uspehe pa tudi neuspehe, na loge, ki so pred nami in jih bo treba uresničiti. Fanika Strmčnik, 2. d gimnazije pedagoške smeri v Ravnah na KorošJcem Poslušam naše ljudi, ki se pogovarjajo o 1. maju. Vsi ga označujejo kot nekaj velikega, pomembnega, v resnici pa se največkrat sploh ne za vedajo, kaj ta dan zares pomeni, oziroma je v zgodovini bojev delavskega razreda pomenil. Predvsem gre tu za negativen odnos mladih, seveda ne. vseh, do tega praznika. Večini ta dan pomeni nekaj dni prostega časa, uživanja in zabave. Mladi imamo za seboj prvo mandatno obdobje načrtnega organiziranje v 00 ZSM, krepko smo že zakoračili v drugega. Naši člani naj bi bili res socialistično vzgojeni; pa so? Ne vsi. Ne zavedajo se, da njihovo življenje in oni sami izhajajo iz dela. Temu se hočejo velikokrat izogniti. Zakaj bi mu pa bilo treba delati? Saj za kino in za nogometno tekmo da denar oče, za kakšno pivo pa mama! Zal je da- 1977 nes še vedno tako. Marx je svojo teorijo gradil na odtujenem delu. V naši družbi se to delo vse bolj osvobaja. Kaj pa ljudje? Pred kratkim sem imela priložnost pogovarjati se s tovarišem Mihom Marinkom, udeležencem ustanovnega kongresa KPS na Čebinah. Med drugim je rekel tudi tole: »Mislim, da naši ljudje danes živijo predobro. In to življenje je pokvarilo njihove značaje!« Pošteno sem se zamislila nad tem stavkom. Rada bi vse to spremenila, vendar ne sama, zavedam se, da je za to pa trebna generacija, več rodov. Zavedam se, da to lahko dosežemo le z delom in prepričanjem v bodočnost neuvrščenosti, v bodočnost samoupravljanja in v bodočnost komunizma, ki vendar mora priti, saj gremo vedno naprej. Zavedam se, da tega ne bomo dosegli z govorjenjem o boljšem jutri, s praznovanjem praznikov, ki jih nekateri ljudje ne znajo več praznovati. Jadranka Golob, 3. f — dan, ko se globoko zamislim o položaju delavca -in njegovem pomenu v svetu; — spomin na vse revolucije, v katerih je zmagala pravica, za katero so prelivali nedolžno kri. Vladimir Siegl, 4. a gimnazije Ivana Cankarja v Ljubljani Prvi maj danes nima več tistega pomena, kot ga je imel v času. ko so se ljudje bojevali za svoje pravice, ko je proletariat skušal izkoristiti vsako priložnost, da bi ustvaril Še' trdnejšo ' fronto proti kapitalizmu. Takrat je ta praznik dokazoval ljudem, da v svojem boju niso edini in jim veliko pomagal. gimnazije Ivana Cankarja v Ljubljani Stopam po cesti, čutim piš vetra na obrazu. Gore me pozdravljajo v svoji spomladanski belini. Hitim proti gozdovom, okrog mene se tiho začenja oglašati pesem. Vsa narava diha v globokem veselju nad delovnim človekom. čutim, kako se zlivam z njo, z vsemi ljudmi, ki enako mislimo, ki ljubimo isto in isto čutimo. Sonce nas slepi s svojimi žarki in nam kaže svetlo pot. Danes, ko se (večinoma) ne zavedamo nobene ne-posredne nevarnosti, izgubljajo vsi taki veliki prazniki svoj pomen. Velikokrat gre za proslave, ki jih pripravimo brez vsake globlje misli, pač zato. ker morajo biti, in obiskovalci se navadno dolgočasijo. To pa nikakor ne pomeni, da niso privrženci naše družbe in njenega razvoja, -marsikdo morda z vsem srcem dela zanj. če pa bi šlo za konkretne akcije in probleme, bi najbrž takoj spet postal pomemben za vse. » Igor Zabel, 4. a gimnazije Ivana Cankarja v Ljubljani En dan ljubezni med nami, grenak, a zmagoslaven spomin; tisoč let trpljenja, to je prvi maj. Praznik je. in vendar je več. Je trenutek, ko te zmrazi po vsem telesu ob spoznanju lepote, ki te obkroža. Pa čeprav je le-ta šla skozi milijone prebodenih src. Je kot meglica, ki ti skrije svet pred očmi, da ostaneš sam in pogledaš vase. Da kakor v sanjah vidiš zgodovino delavskega razreda. In vendar je praznik. Moj in naš je. Zato hitim proti gozdovom, da bi legel pod smreko in zaprl oči. Hitim tja. da se zlijem z naravo in da v tem zlitju proslavim prvi maj. Saj on je v nas, mi pa smo v naravi in v njeni pristnosti so tudi moje in tvoje slovesnosti lepše. Borut Kobal, 4. f gimnazije Ivana Cankarja v Ljubljani Prvi maj mi pomeni: — spomin na delavce, ki so žrtvovali svoja življenja za boljšo prihodnost svojih tovarišev; — spomin na vsa delavska gibanja, v katerih si je delavec izbojeval takšen položaji ki ga ima danes; — praznik vseh delavcev in drugih delovnih ljudi, ki nam s svojim ae lom pripravljajo lepši jutri; — praznik vseh, ki si želijo pravico, mir in svobodo; — praznik, ko dobim novo, moč nejšo voljo do fizičnega in umskega dela; Prvi maj je dan vseh delovnih ljudi Jugoslavije, ki s svojim delom in ustvarjalnostjo gradijo našo domovino, to je praznik vseh, ki s svojimi žuljavimi dlanmi služijo kruh zase in za svoje družine. Ker je to praznik dela, je tudi praznik mojega očeta, ki vsak dan vstane, ko se niti še ne začne daniti, in odide v tovarno, vrne pa se največkrat pozno popoldne, zgaran in utrujen, vendar srečen, ker vidi, da njegovo delo ni zastonj, da se trudi za svoje otroke, ki so mu. za delo hvaležni. Prvi maj je tudi praznik moje matere, ki je nam. svojim otrokom pravzaprav posvetila vse svoje življenje in se odreka skoraj vsem dobrotam, ki jih ponuja življenje, da bi mi bolje živeli. To je dan, ko je dano priznanje njenim zgaranim rokam. Mislim, da je prvi maj praznik vseh očetov in mater, pa tudi praznik nas. mladine, ki morda res še ne služimo kruha zase, vendar se trudimo, da bi bili čim boljši, da bi bilo vsem v naši domovini najlepše. Prvi maj je tudi dan vseli tistih, ki so s svojo krvjo osvobodili npšo državo izpod jarma okupatorja in po osvoboditvi iz pepela in ruševin zgradili novo, lepo Jugoslavijo. Prhi maj je pravzaprav praznik vseh nas, zato naj se na ta dan zares vsi veselijo in vsaj za kratek čas pozabijo na svoje skrbi in težave, ozrejo naj se na svoje delo in rezultate tefja dela iv s ponosom naj si pripnejo rdeč nagelj na prsi. Bernarda Bregar, 2. c gimnazije Ivana Cankarja v Ljubljani Moj prvi maj Razcveteli divji kostanji, neuničljivi čevlji, rakete in še marsikaj lepega .Prvi maj je praznik moje mladosti. T° je bilo še v tišjih časih, ko so bil) v modi prvi čevlji jsl Borova z guma-*timi podplati. To je bila surova rdečita guma, ki je bila tako rekoč ne-^jčljiva. Na te čevlje so nekateri te-Qaj v Čopovi ulici čakali vso noč v ^rsti, dokler se ni zjutraj odprla trgo-vina in so prvo pošiljko v hipu razprodali. Bilo je to nekaj takšnegia, so zdaj dogaja tedaj, ko ljudje "Vedo, da Balkania sprejema denar 26 vplačilo avtomobilov znamke škoda bi bili ti čevlji znamke Borovo moja mama je rekla še po starem ■pata čevlji — zares neuničljivi, potrpi? že to, da smo imeli v naši dru-mi en par, ki je trajal več let. Bili ,mo namreč štirje fantje v tistih le-i1- ko bi današnji čevlji na naših no-gah vzdržali kvečjemu teden dni. To-??■ tisti par čevljev z gumastimi pod-mati je dobil najstrejši brat, ko jih ši ?rerasel. jih je dobil njegov mlaj 1 brat, potem je bil še eden vmes in .“■Posl.ed sem po treh letih do tistih ©vljev prišel tudi jaz. Vem, da sem jm vsa tista leta silno želel. Vsi so čP .že imeli, kajti v treh letih se rje iLP^vodnja Borovo povečala, toda mi mo bili štirje fantje, mama ni bila službi, oče pa je bil univerzitetni pj^msor in ti so boli že tedaj slabo Tako sem moral na tiste čevlje z gumastimi podplati čakati tri dolga leta, toliko, da so že prišli iz mode Ko sem jih dobil, so bile konice že malo oguljene m na petah so bili rahlo pošvedrani. A meni so se zdeli imenitni čevlji in še danes ob spominu nanje godrnjam, da so znali ioore čevlje delati samo v starih časih. No, ti čevlji z rdečim gumastim podplatom so bili zares neuničljivi. Naveličal sem se jih že, pa še vedno mso bili takšni, da bi jih smel zavreči Dru gi fantje so že nosili tiste strahovito koničaste »špičake«, pa seveda rdeče nogavice in črne žametne hlače Sam sem bil vedno s tistimi Borovo čevlji na nogah. Tako mi ni preostalo drugega, kot da sem jih nekega jutra, tik preden smo odpotoval) na počitnice k stari mami v Prekmurje, pozabil na sosedovem travniku Mama je šele v vlaku odkrila, da sem ’ sandalih, in poleg oatin od očeta sem potem dobil tudi nove čevlje, tako eeiene špičake, ker bratje svojih čevljev še niso prerasli. Tisti čevlji z rdečim gumastim podplatom pa so ostali na sosedovem travniku. Tako sem prepričan, da so neuničljivi, da jih bodo arheologi čez nekaj tisočletij prav gotovo izkopali kot dokaz naše Borovo povojne m/.te-rialne kulture. V takšnih časih je bil prvi maj nekaj enkratnega zame Seveda še ni smelo manjkati praznične potice na mizi.' Potice naše mame so bile nekaj enkratnega, saj so imele čudovito lastnost, da so šle najbolj v slast pri zadhjih koščkih ko jih je že začelo zmanjkovati In bile so makove, pa orehove, pa medene in rožičeve Drugi otroci so bili vedno prikrajšani, ker niso živeli v veliki družini, pa je nji hova mama spekla samo eno ootico z eno samo vsebino Mi pa smo -h — bilo nas je sedem: oče in mama. štirje fakini in ena sestra — ob vsa kem prazniku na voljo vse vrste po tic. Mimogrede — sestra je bila družinska razvajenka in je zaradi tolikš ne druščine fantov govorila čisto kot mi: sm šou,_ sm biu, te m prtisnu in podobno. Edina težava pri prvomajskih poti cah pa je bil kvas. Takrat še nismo govorili o povezanosti proizvodnje in prometa, pa so delili kvas po koščkih, dve deki in pol na kupca. Več ni dobil nihče. A naša mama je za potice potrebovala dvajset dekagramov kvasa in to smo ji organizirali fantje. Vsak zase smo se vsi štirje postavili v trgovini v vrsto in vsak je dobil po dve deki in pol kvasa. Ker je bilo to še premalo, smo operacijo ponovili še v sosednji trgovini. , Eni od prodajalk se je zdelo malce sumljivo, ker smo si bili podobni kot kokošja jajca, pa me je vprašala, ko je zavijala kvas in namignila na mojega starejšega brata: »Kaj vidva nista brata? Potem ne moreta dobiti vsak svojega kvasa.« 1 »Kje pa,« sem moški dejal m Ji vzel kvas. »Moj brat že nima tako trapastega krompirja namesto nosu.« In potem sem stekel iz trgovine, da sem dobil pred bratom vsaj majhno prednost, kajti če sem imel že najdalj-, ši jezik v družini, nisem imel tudi najdaljših nog. ^ Prvi maj pomeni zame tudi sandale, dokolenke, kratke hlače in razcvetele divje kostanje. Ja, prvi maj je bil namreč v tistih časih, ko vreme še ni bilo tako zmešano, dan, ko smo smeli otroci prvič obuti sandale, obleči dokolenke in kratke hlače, ki so segale do kolen. Seveda Je bil oče za vsakega prvega maja odločno proti temu, češ da se bomo prehladili, mi pa smo pošiljali mamo in solze in vso svojo sitnost v boj, samo da smo lahko ob lekli spomladansko obleko. Največkrat je bilo res že tako toplo, a včasih je bil mraz, pa smo vseeno oblekli kratke hlače in se držali kar se da junaško, kajti kratke hlače so bile prvomajska tradicija; n_ša posebna pravica. Parada za prvi maj je bila nekaj imenitnega. Zrinili smo se ob Prešernovi cesti v prvi vrsto čakajočih že uro prej. In potem smo uživali, ko so pred nami paradirali vojaki z na hrbi,niki na ramah in s puškami, rohneli so tanki, se valili avtomobili. Takrat so bili namreč avtomobili še ve lika redkost, saj se spominjam, da sem včasih pred našo hišo čakal tudi po pol ure, preden se je mimo pnpe-ijalala kakšna drvarnica na štirih kolesih, da sem lahko streljal nanjo z indijanskim lokom. T.o navado sem kar hitro opustil s prav indijanskim tuljenjem, ker je eden od šoferjev ustavil svojo drvarnico in me pošteno nabunkal. Tik pred začetkom parade sem vedno zijal z odprtimi ustmi. In malce bal sem se. Zijal namreč nisem iz radovednosti, temyeč sem tako priča koval topovske salve, ki so z gradu oznanjale začetek parade. Bal sem se, da bi mi od tega počili bobniči in zaradi izravnave pritiska ali kaj jaz vem, kaj mi je nekdo natvezil, sem držal odprta usta do zadnjega strela, da mi ne bi razneslo bobničev. Potem sem s sosedovimi fanti gledal topove, ko-nje, tovornjake, džipe, mitraljeze, tanke, puške, bajonete, havbice, čolne, minomete, mornarje, letala, milico in kaj jaz vem, kaj je bi lo še vse v paradi, ki je šla mimo nas s paradnim korakom, godba pa je nabijala po bobnih in se napihovala v trobila, da je bilo kar prijetno. Tisto leto, ko so prvomajske parade opustili in za • prvi maj nisem imel več po kaj hoditi pod razcvetelimi divjimi kostanji skozi Tivoli do Prešernove, sem bil silno žalosten. Tudi kratkih hlač nisem več oblačil za prvi maj, ker sem jih prerasel in nisem več hotel biti kratkohlačnik. Po prvomajski paradi sem običajno prišel domov ravno pravi čas za kosilo. Potem sem se odpravil na balkon. Stanovali smo namreč ob cesti, ki pelje naravnost na Rožnik, na katerem so že od prejšnjega večera rajali in pili in jedli in peii ljudje z rdečimi nageljni in rdečimi trakovi. Toda tedaj še ni bilo nobenih SIS za komunalno dejavnost, pa je bil Rožnik že zelo hitro počiščen in se niso po njem valjale smeti še cel mesec, kot je to zdaj. Tudi ni bila za prvega maja vsa Rožna dolina zapakirana s pločevino na štirih kolesih, kot je to dandanes. Tedaj so ljudje prišli in odšli peš. Prav to pa je bilo tisto, kar me je vabilo na balkon. Ljudje so že tedaj 'fr.eli svoje trim vaje. brez Trefalta in celevjzije. Popoldne na prvega maja so namreč hodili z Rožnika še zadnji praznovalci, ki so najdlje praznih steklenice. Geometri sem jih imenoval, ker so merili cesto podolgem in počez, ker nisi nikoli vedel, ali so se pravzaprav namenili hoditi po levem ali po desnem pločniku, saj so bili zdaj na tej zdaj na oni strani ceste. Nekatere je izmučila .hoja z Rožnika že ob vznožju, pa so omagali natanko pn bifeju, ki je na začetku hriba. Najbolj vztrajni so prišli mimo naše hiše in so potem imeli še dve možnosti. Ce jih je v naslednjem križišču zaneslo premočno v levo, so pri-krmarili do gostilne' »Katrce«, če pa so zaradi vztrajnosti imeli še kaj zaleta za naravnost, so prišli do konca ceste, kjer je bila gostilna pri Marnu. TAko ali drugače, zavorni sistem jim je vedno odlično deloval na pravem kraju. Po kosilu, ko se je oče nadremal, smo šli vselej ob praznikih na sprehod, tako tudi za prvi maj. Sli smo čez Rožniik na Drenikov vrh, se spustili do Tivolija in prišli naokrog do domače hiše Pri tem nam je oče predaval o vseh zgodovinskih krajih daleč naokoli, kar jih je bilo. V vsaki hiši je našel kakšnega znamenitega moža. šli smo pa na sprehod tako, da sta šla spredaj najstarejša brata, potem midva, ki sva bila najmlajša, naposled pa še oče in mama ter sestra. V gozdu smo se lahko malce bolj sprostili, a ne preveč, ker bi se prepotili in na hladnem zraku ujeli prehlad. Tako smo šli v parih čez Rožnik in skozi Tivoli in vsake toliko časa smo srečali ljudi, ki jih je oče poznal. Morah smo jih poznati tudi mi, da smo jih lahko že vnaprej olikano pozdravili. Tako prazaprav pogosto nismo drugega počeli med sprehodom, kot da smo pozdravljali levo in desno. Prišel je mimo pesnik Gradnik pa literarni zgodovinar in pisatelj Slodnjak, pa Oštir, včasih tudi Vidmar, pa cela vrsta bolj ali manj znanih književnikov, pa profesorjev, pa očetovih učencev in staršev očetovih učencev in znancev kar tako, končno pa tudi tisti, ki smo jih vsako nedeljo in praznik srečali na sprehodu in smo jih pozdravljali, ker nismo več vedeli, odkod jih pravzaprav poznamo, da so nam videti tako domači. Drugi otroci so lahko neolikano skakali vso pot po godzu, mi pa se nismo smeli oddaljevati, da nas Je imel oče neprestano na očeh. Takšne štiri fakine je bilo res najbolje imeti na očeh, to danes razumem, kajti mi smo bili sposobni v hipu polomiti pol drevja na Rožniku, zažgati Tivoli ali storiti karkoli zabavnega. Toda od vrha Rožnika do Drenikovega vrha smo se lahko znoreli po mili volji. To nam je bilo dovoljeno. Potem pa spet po dva in dva. Zvečer smo se vrnili domov in z balkona smo gledali rakete, ki so jih spuščali na Rožniku in Gradu, čez nekaj let samo še na Rožniku, navsezadnje pa nikjer več, ker smo začeli pri takšnih rečeh varčevati. Sploh pa prvi maj danes ni več tako lep. Vsega imamo preveč. Zdaj je to navaden, dolgočasen vikend, kot večina drugih prostih dni. Eni se zbašejo v konzerve na štirih kolesih in ‘se potem naprej gnetejo po obmorskih hotelih, drugi bulijo v televizor in žrejo- in lokajo in poležavajo ter z enim očesom gledajo trimčka, kako skače namesto njih. Včasih je bil prvi maj veliko več. Vsaj zame: razcveteli divji kostanji, neuničljivi Borovo čevlji z rdečkastim gumastim podplatom, geometri na cesti, rakete in* še marsikaj lepega. Bogdan Novak Prvomajski utrinki od Chicaga preko delavskih bojev na Tržaškem do zmagovite NOB »- Hji > Udeleženci prvomajske proslave v Doberdobu leta 1913 (Arhiv OZE pri NŠK) državni praznik. ki mandant narodni heroj AuLn S. nekega ostrostrelca. Na originalni Delavske in demokratične množice vsega sveta, v deželah, kjer je socialna pravičnost že mnogo napredovala, kot v tistih, kjer se še vodi bgj proti kolonializmu ali neokolonializmu, proti fašizmu ali lakoti, praznujejo danes Prvi maj. Srečnejši ga praznujejo kot praznik mladosti, nesrečnejši kot dan boja in novih borbenih obvez, vsi pa kot odraz žive želje po gospodarskem in družbenem napredku, po miru na svetu in svobodi. Za današnji dan smo pripravili izbor dogodkov, ki obeležujejo praznovanje Prvega maja od začetkov do konca narodnoosvobodilne vojne pri nas. Gi*e le za nekaj utrinkov, ki pa vendarle dovolj zgovorno govore o pomenu Prvega maja v' naši krajevni in narodni preteklosti, pa naj že gre za prve prvomajske delavske manifestacije, za prve antifašistične nastope in njim sledeče posege Posebnega fašističnega sodišča, ali za pričevanja neizmerne domovinske ljubezni naših ljudi med narodnoosvobodilnim bojem. Krvavi maj 1886 v Chicagu Aprila 1886 je ZDA zajel val stavk in nemirov. 1. maja so kovinarski delavci v Chicagu pro glasili splošno stavko, šli so na ulice z zahtevo po osemurnem delavniku. Policija je divjaško nastopila in 3. maja ubila štiri, delavec. Na večer 4. maja se je v protest zbrala ogromna množica in policija je z orožjem napadla manifestante. Nastala je zmeda. V tako napetem ozračju je nekdo vrgel bombo. Nekaj minut nato je na tleh obležalo čez sto mrtvih in ranjenih, sledile so aretacije in preganjanja. Po sodni razpravi so 11. novembra 1886 v Chicagu obesili štiri delavske voditelje, "ne da bi bila dokazana njihova odgovornost ali soudeležba ha kateri koli način pri ek-spV-ziji bombe. V počastitev Chi-caških žrtev je postal 1. maj imunarodni praznik dela. Internacionala 1889 v Parizu o 1. maju Pariški mednarodni socialistični kongres je poleti 1889 predv del »veliko enolno manifestacijo delavcev vseh dežel... na isti dogovorjeni dan... 1. maja 1890... z zahtevo po zakonski omejitvi delovnika na osem ur» in za uresničitev ostalih zahtev internacionale. «V vsaki deželi naj bi delavci manifestirali tako, kakor jim tamkajšnji zakoni in razmere o-mogočajo*. S prakso in izkušnjami se je ta tpanifcslacija uveljavila in postali: tradicija. Prvi maj je postal mednarodni praznik dela, ki so ge od takrat vsako leto praznovali po vsem svetu. bkem času in s popoldanskimi prireditvami. V Trstu je «La confederazionc operaia» (Delavska konfederacija), glasilo istoimenske organizacijo, prinašala od srede decembra 1889 dalje v vseh številkah na uvodnem mestu rubriko s poročili «Za 1. maja 1890». 27.12.1889 st* list zaplenili, a propaganda se jo nadaljevala pet mesecev zaporedoma. Aprila 1890 beležimo shode, pozive. predloge in diskusije o različnih stališčih do nameravane prvomajske manifestacije. Zani- Zgodovinski del gradiva za to prvomajsko stran zbrala MIRA IVAŠIČ mivo je stališče avstrijske vlade, čeprav večkrat protislovno. «EDINOST* 23. aprila 1890 piše «da so po navodilu osrednje viade... dne 20. aprila nalepili lepake s pozivom delavcem, naj 1. maja ne praznujejo svojevoljno, tj. brez dovoljenja deloda- Trst pred 1. majem 1890 Dunajski socialistični list je menda prvi predlagal, naj bi 1. maj 1890 ne bil delavnik in da bi ta dan slavili s shodi v dopoldan- jalcev, ki jih v tem primeru lahko brez nadaljnjega odpustijo z dela, po vrhu jih pa še lahko obrtna oblastva kaznujejo za prekršek...» Takšnemu dvojezičnemu «Raz-glasilu* barona VVinklerja za Ljubljano in Kranjsko:; je bilo podobno štirijezično — italijansko, nemško, slovensko in hrvaško — državnega namestnika barona Rinal-dinija za Trst in Primorsko. Policijska direkcija v Trstu je vrh tega 21. aprila sklčnila, da bo do 1 maja Trst «temeljito očistila vseli brezposelnih in delomrzne-žev...» Poročilo ene izmed policijskih postaj je navajalo imena 23 prejetih «pavperjev», ki so oili skoraj vsi doma v slovenskem zaledju Trsta. Prvomajski shod v Trstu so po predpisih 25. aprila najavili delavski voditelji Gerin, Ucekar in Palmieri, toda policija ga je Dre-povedala «iz ozirov na javni red*. Prvo prvomajsko slavje v ^Trstu leta 1890 Prvomajskega shoda 1. 1890 v Trstu ni bilo, toda delavci so kljub temu pogumno in zavestno praznovali 1. maj 1890. »Arbeitzeitung* je navedel 20 tisqč praznujočih in tudi omenil prepoved shoda. List »La Confederazione opera-ia» je 9. maja slavil velikanski uspeh prvomajske manifestacije z besedami: »Navdušeni smo, ko se spominjamo popolnega praznovanja |v Lloydovem arzenalu, v »Stabili-mento tecnico», v mulino Econo-mo (kjer se delo ne ustavi vse leto ne po dnevi ne ponoči), v Novem pristanišču, na pomolih, na vseh gradbiščih, v tovarni Mo-diano, v podjetju Metlikovitz — pa to, da so bili zaprti vsi magazini, vse prodajalne. Na tisoče delavcev je torej praznovalo, strahopetci, malodušni mali ljudje pa so se lahko prepričali, da niti od daleč niso poznali, kdo je delavec, ko so se bali ropov in pustošenj od strani tistega, ki si s svojim' znojem vsak dan v letu •luži sicer skromno, a pošteno življenje zase in za svojo družino*. List dodaja, da je tudi v Miljah manifestacija v vseh ozirih uspela. »Edinost* je pod močnim vtisom tega dne objavila svoje poročilo pod naslovom »Delavsko gibanje*: «Delavski stan je postal v istini velemoč, na kojo se bodo morali državniki in zakono-dajci ozirati. Priča nam je sedanje gibanje, ki je dolgo časa tlelo, slednjič pa oživelo in sedaj zavzema že vse društvo. Tudi Trst ni zaostal... do nemirov ni prišlo zbog pazne pozornosti... oblastev... Sem ter tja po ulicah je bilo o-paziti kupe praznujočih delavcev; povsodi 'so bile nastavljene javne straže.* članek v nadaljevanjih navaja poglavitna podjetja, v katerih je delo počivalo, in omenja. da so »plinamico obdali s stražniki*. Nato ugotavlja da »nikjer ni bilo pravega veselja, povsod vladala je neka resnobnost* in na koncu pove, da je policija prepovedala shod «znanemu socialističnemu društvu — Confe-derazione —.» Ljubljanska slovenska dnevnika sta povzela le dunajski uradni brzojav, da »v Trstu nekateri delavci delajo, drugi praznujejo*. ali «da se deloma dela. deloma praznuje*. Med tržaškimi dnevniki, ki so poročali o poteku delavskega praznika in ^čeprav s presenečenjem o njegovem uspehu, je edino «11 Piecolo* bruhal običajni strup. Boj se nadaljuje V naslednjih mesecih so se vrstile agitacije in stavke najrazličnejših strok. Življenjski pogoji so bili za delavstvo neverjetno težki. Andrej Klemenčič, ki je malo prej prišel v Trst, je v Skednju 25. julija istega leta pred 150 delavci govoril v slovenščini in med drugim dejal: «Tu se mirno dela po 11, 12 in celo 14 ur dnevno in se ne upošteva niti zakonov, ki ,ž& obstajajo in so v prid delavskemu razredu. Pozablja Se na predpise o nedeljskem počitku...* in še: «Potoval sem po raznih krajih Evrope in povsod sem našel boljši položaj*. Pridobitev osemurnega delovnika je bila pri nas še tako daleč, da so takrat tržaški, kriški in nabrežinski kamnoseki in kamno-Iomci stavkali pet tednov zaradi neznosnega delovnega urnika m zahtevali 9 ur dela dnevno pozimi, in 10 poleti. Tb samo za primer, da ne govorimo o izkoriščanju vajencev, žensk itd. Že 22.2.1889 je v svoji prvi številki »La confederazione operaia* v «Programu» delavske konfederacije objavila med drugim naslednje: «... za dosego svojih ciljev ... namerava Delavska konfederacija skrbeti predvsem za splošno kulturo svojih članov, z vsemi ustreznimi sredstvi, v materinem jeziku vsakega včlanjenega*. Vsakdo lahko danes opazi veliki napredek, ki ga je delavstvo s svojo borbo doseglo v izboljšanju svojih delovnih in življenjskih pogojev in v pridobivanju novih pravic. Med temi tudi letno 150 plačanih ur za lastno kulturno izpopolnjevanje. Prvomajski manifestanti pred Posebnim sodiščem Pretresljivo pričevanje o 1. maju leta 1927 v našem mestu so obsodbe, ki jih je izreklo posebno sodišče proti aktivistom delavskega gibanja, ki so jih aretirali v zvezi z akcijami v polastitev delavskega praznika. V Italiji je bil leta 1922. pod ministrstvom Facta, L maj proglašen za civilni praznik. Leto pozneje je s fašističnim zakonom bil ukinjen praznik 1. maja in proglašen za praznik dela 21. april (Natale di Roma). Leta 1926 je fašistična vlada izdala «posebne zakone*, s katerimi je ukinila vse politične stranke In sploh še preostale demokratične svoboščine. Istega leta je bilo 25. novembra ustanovljeno Posebno sodišče za obrambo države. Rado Pišot-Sokol in rdeča zastava Med vojno je bila večja skupina slovenskih fantov pri vojakih v Ferrari. Med njimi tudi Rado Pišot — Sokol, e-den od govornikov na današnji prvomajski proslavi v Bazovici. Bili so v neki letalski enoti. Živeli so v ogromni baraki v kateri so si naredili pod podnicami skrivališče. Ob nedeljah, ko so imeli prosto, so se s ponarejenimi dokumenti pripeljali v Trst, se o-glasiii v gostilni pri Albini Bavčar in ji oddali, kar so med tednom nabrali za partizane oziroma za Osvobodilno fronto. To so delali vse do junija 43, ko so bili aretirani. Dan pred 1. majem 1943 je biia nedelja. Fantje iz Ferrare so bili pri Albini in so od nje za vsako ceno hoteli, da jim preskrbi rdečo zastavo. Naredila jo je iz predpasnika narodne noše in jo izročila Pišotu. Na predvečer prvega maja so jo fantje obesili v Ferrari na visoko topoio zraven «Case del Fascio». Razbesneli fašisti so aretirali nad 300 nedolžnih domačinov, očitno osumljenih protifašističnih simpatij. Našim fantom takrat niso prišli na sled. Seznam procesov, ki ga tu o-bjavljamo, je povzet iz knjige «Aula IV» oziroma iz ponarisa procesov pred posebnim sodiščem proti Slovencem in Hrvatom ter drugim antifašistom iz Julijske krajine. Priimki in imena obtožencev so objavljeni brez popravkov, kot so bili prepisnai iz originalnih sodnih spisov. Možno je, da so bili še drugi to-' variši aretirani in tudi obsojeni v zvezi s L majem 1927, ker je ubstoječi seznam lahko pomanjkljiv in vsekakor ne vsebuje obtožencev, ki so jim sodila druga sodišča, ali so bili aretirani in nato konfinirani in podobno. Posebno sodišče je delovalo do 29. julija 1943. Prva obsodba, ki jo je izreklo posebno fašistično sodišče proti Slovencu je naslednja: Sodba šj. 22 od 25.6.1927. Predsednik Freri. Poročevalec Lenari. V, ladjedelnici sv. Marka v Trstu so se pred 1. majem 1927 pojavili napisi in letaki, Vi so proslavljali Praznik dela (Komunistična propaganda). Stancic-h Antonio, Materija (I-stra), 13.6.1905, svedrar — 1 leto zapora. Naslednja obsodba je tudi v zvezi s pripravami na 1. maj. Sodba št. 23 od 25.6.1927. Predsednik Freri. Poročevalec Lenari. V raznih tovarnah so bili meseca aprila 1927 raztreseni proti-fašističrr letaki in »Battaglie sin-daeali* (Protizakonita propaganda za CGL). Crebelj Stefano, Materija (Istra) 25.12.1892, varilec — eno leto zapora. Fortunat Emilio, Trst 12.8.1904, topilec — eno leto zapora. Naslednje leto sta bili izrečeni dve obsodbi vedno v zvezi i 1. majem 1927. Sodba št. 23 od 30 3.1928. Predsednik Ciacci. Poročevalec Bucca-furni. Aretiran 1. maja 1927 zaradi širjenja protifašističnih letakov v neki gostilni v Trstu (Pripadnik KPI, sovražna propaganda). Plegnik Francesco, Skedenj (Ts) 16.10.1900, delavec — 4 leta zapora. Sodba št. 151 od 12.12.1928. Predsednik Ctacci. Poročevalec Presti. Po obsežnem širjenju letakov je prišla policija 1 maja 1927 ha sled skupini tržaških komunistov. V avgustu 1928 jih je aretirala. (Obnova KPI, komunistična propaganda). Krismancich Giuseppe, Trst 17. jul. 1903, urar — oproščen Čermelj Mario. Trst 30.1.1910, električar — 2 leti in >6 mesecev zapora. --'Gaddi 'Giuseppe, Trst *TrKrl9f9-električar — 10 let in 5 mese«jv zapora. • i'>.; &.;Bušssinfch Vittorio, Tršt.žft-iul. 1907, mehanik — 6 let in 3 mesece zapora. Juren Angela, Trst 20.9.1904,' šivilja — 2 leti zapora. Bernetic Maria, Trst 14 3.1902, šivilja — 2 leti zapora. Vodopivec Alb'no. Gorica 11. marca 1905, študent — 12 let in 6 mesecev zapora. Vattbvaz Vittorio. Trst 10. apr. 1903, skladiščnik — 10 let zapora. Za temi suhoparnim' podatki se, skrivata pogum in trpljenje ljudi in čestokrat še večje trpljenje družin, duševno in materialno, kajti tudi soVdamost in pomoč sorodnikov, prijateljev in tovarišev ni mogla omiliti trpljenja. Strah jc v tistih letih bil doma v vsaki naši hiši, -Vemo, da- so med temi obsojenci tovariši, ki so bili večkrat zaprti in obsojeni, bili so aktivni antifašisti skozi vsa leta diktature, postali so predani partizani in aktivsti. Za Franca Plečnika iz Skednja vemo, da je bil 5. a-prila 1945 sežgan v Rižarni. Šele z zmago narodnoosvobodilnega boja si je naš narod pridobil z drugimi tudi pravico odkrito in legalno slaviti 1. maj. Tud: v Italiji je leta 1945 z zmago odporniškega gibanja 1. maj postal PRETRESLJIV DOKUMENT 0 DOMOVINSKI LJUBEZNI IN ŽELJI PO SVOBOD' Smrt skojevk Mire in Zdenke pri izvrševanju prvomajske akcije Odsek za zgodovino hi etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici skrbno hrani nekaj orumenelih in skoraj preperelih listov iz let narodnoosvobodilnega boja. Koliko takega gradiva se .je izgubilo ž leti, pa vendar gre ža zgodovinsko dragocena pričevanja o ljudeh in njihovi brezmejni domovinski ljubezni ter o dogodkih, ki so obenem s svojo tragičnostjo tudi naš ponos za vse čase in za vse rodove, ki si bodo sledili.. Brskali smo...med lemi dragocenimi svetinjami — delom anonimnih partizanskih tiskarjev in tehnikov — in po naključju nam je prišlo v roke nekaj lističev — poročil Okrožnega komiteja KPS za Slovensko Istro in verjetno kosov Slovenskega poročevalca v ponatisu neznane tehnike na Primorskem. ki so časovno povezani z današnjim dnem L maja. Dragi bralec, preberi njihovo vsebino in razmišljaj o njej danes. ko uživamo mir in blagostanje in, st.a daleč od nas trpljenje in oboroženi boj za svobodo. mitraljezi. Nesreča je hotela, da so se prav takrat, ko sta se podali na delo, oglasile alarmne sirene, radi katerih je verjetno, da so fašisti postali v zasedi pozornejši in gledali skozi okno. Tovarišica Zdenka je padla na mestu mrtva, dočim je bila Mira ranjena samo v nogo. Uspelo ji je, da se je zatekla v neko bližnjo hišo, kjer so jo domačini obvezali. Ko je hotela bežati naprej, pa so do hiše že prišli fašisti, jo ujeli in odpeljali do že padle tovarišice, kjer so jo ustrelili. Obe naši tovarišici sta ves dan prvega maja ležali ob križišču pri koprskem pokopališču, v rokah sla držali .čopič in posodico z barvo, poleg pa je bila ves dan fašistična straža. Pogreb obeh tovarišic - junakinj, je bil včeraj, dne 2. maja. Pokopani sta na koprskem pokopališču. Vsa Slovenska Istra posebno pa mladina, ki je cenila in ljubila Miro kot svojo organizatorko, žaluje Wličastna manifestacija naše zavesti, naše’ neizprosne, neuklonljive protifašistične borbenosti je bil' naš letošnji 1. maj.'Kresovi so go- reli SLOVENSKA MOLITEV V RIŽARNI To mol tev ie na slovesnosti v Rižarni v noči od 23. na 24. april prebral Silvio Šuligoj, slovenski kaplan pri Sv. Jakobu. Okrožni komitet KPS za Slovensko Istro Dne 3. maja 1944 Tovariš Maksim! Vse nas je užalostila zlokobna vest. da se Tvoja sestra, naša draga tovarišica Mira ni vrnila s prvomajske akcije. S skupino Skojevcev je odšla na predvečer prvega maja uod Koper, kjer so izvršili listkovno in napisno akcijo v neposredni bližini mesta. Akcija je bila takirekoč že končana. Mira je hotela napraviti še poslednji napis na nekem cestnem križišču. Prav v trenutku, ko sta s tovarišico Zdenko izdelovali poslednji napis, so fašisti iz bližnje hiše, kjer -so imeli zasedo, pričeli streljati na tovarišici s 4 Šj'uui. a- sliki Partizanski borci na Krasu. V ozadju 'delno porušena vas. Najvišje stoječi je legi udarni partizanski Stjcnka s člani svojega štaba. Padel je tik pred koncem vojne v Trnovskem gozdu pod strelom nemškega (Arhiv OZE) žal ni navedenih nobenih podatkov, kdaj in kje jc bila slika posneta to kdo so ostaH Partizani^na ^ Jku Stienki v Kopru izšla knjiga z naslovom «Kraški junak-Stjenka*. ki sla jo napisala Franc Silicija in Mile Pavlin. Rnj'!" . njegovi mladosti in o njegovih junaških podvigih, po katerih je slovel kot strah in trepet okupa j Sljcnki, OČE NAŠ, ki si v nebesih, ki si na zemlji ki si povsod, ki si v tem svetem kraju trpljenja in mučeništva. Tukaj smo se zbrali mi vsi v duhu ponižnosti in hvaležnosti do mož in žena, ki so tuka) trpeli in umirali zato, da bi mi živeli! DAJ NAM vsakdanji kruh, ki naj prihaja iz socialne pravičnosti, za katero so tukaj naši bratje hirali. DAJ NAM vsakdanji kruh svobode, za katero so se tukaj naši bratje žrtvovali. DAJ NAM vsakdanji kruh duhovnih vrednot,, za katere so tukaj naši bratje trpeli. DAJ NAM vsakdanji kruh moralnih dobrin, v katere so v tem brezupnem kraju naši bratje verovali. DAJ NAM vsakdanji kruh človečnosti, ki so jo naši bratje tukaj v nečloveških razmerah izpričali, DAJ NAM vsakdanji kruh bratstva, katero so tukaj naši bratje različnih jezikov in veroizpovedi doživljali. DAJ NAM' vsakdanji kruh ljubezni, ko pa so v tem kraju hudobnosti in zlobnosti, zverinstva in zločinstva naše matere in naši očetje, naši sinovi in naše hčere, naši bratje in naše sestre iz ljubezni do nas umirali in umrli! DAJ NAM vsakdanji kruh hvaležnosti, ko pa so tukaj naši bratje živeli v sužnostl, da' mi danes živimo v svobodi. OČE NAŠ, odpusti nam naše dolge, pa tudi vi bratje mučeniški, ./ odpustite nam našo nezavednost, našo brezbrižnost našo plitvo in standardno vsakdanjost. OČE NAŠ,, tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom in smo zbrani tukaj, ko nam še srce krvavi, toda v duhu krščanskega odpuščanja, OČE NAŠ, ne vpelji nas v skušnjavo, da bi oskrunili ideale in cilje za katere so naši bratje tukaj umrli. OČE NAŠ reši nas hudega, reši nas sovraštva, ■ ki je zmožno vsega zla. OČE NAŠ, po tvoji očetovski dobroti, po zaslugah tukaj umrlih mučenikov po našem srčnem prizadevanju daj, da človeštvo icrene odločno po poti vere, upanja in ljubezni, po poti resnice, pravice in miru. Mučenikom tega s krvjo posvečenega svetišča . • pa podeli, da, kakor so bili v trpljenju in smrti Kristusu podobni, tako naj mu bodo tudi v slavi in vstajenju. AMEN po .vrhovih, rakete rele na več krajih VDV je bila mljski električni trans. J mator. listkovne in napisne a"^ je so bile izvršene tudi na ^ nevarnejših točkah. A zopH ‘ g j morali dati zato žrtve. -T $ najboljši mladinki, naši na)” Skojevki. a|i' Tovarišica Mira je šla na ji cijo na lastno zahtevo. Vedo® ^ dobro, da je zelo nevarno. P ji vendar šla. ker je vedela: 9..jjj treba 'izvršiti prvomajske alt' — . bila je komunistka. , ■ .$ Tebi. tovariš Maksim. n\^\ mo v imenu vseh. ki so Miro in Tebe. naše najglobb . žalje. Sočustvujemo s Teboj, pri Tvoji žalosti. Spomin na n‘ ^ tovarišico Miro nam b<> "Ljf; tel vzor resnične konriribi ne borbenosti in predanosti IIC UUIkH.IIU.HI lil j. Ji ki". grobova Mire in Zdenke P uft ................. nske » aktivnosti in ^ sta klicala mladino Slovenske^ k še večji nosti. , iit Smrt fašizmu — svobod0 rodu! Za: 'm (Podpise ni mogoče več raZ ■ //-*.. Jl.T _ 1. • : _ ki (Op. ur. Maksim je bilo e,^ ilegalnih imen padlega P°r iiir heroja Bora - Franca Seff Še en spomin na Mirino smrt In še en orumenel cik'jo- f listič (verjetno iz Slovenski j/ ročevalca ali Partizanskeg^t? nika) s spominom napodP1 pisca na Mirino in Zdenku10 PRIMORSKA MLADIČ JE S KRVJO . PROSLAVILA 1. e Ko so bili vsi hribi ^ Istre razsvetljeni raket na predvečer 1. , r, so odmevali streli in be, je g njena od te kras® knila Mira: «Na akcijo * va? Naj tudi fašisti v akcijo «■ V( KoprU^i»!’: m Izginila je s svojimi hria ggj^ da je jutri naš veliki na njeno najljubše ;e bila eii na, vsa mladina ‘ ^ danes na podobnem deW-, tri' Dve uri sta se pomiM" # senci po glavni cesti, ka^j' zdnato nebo je postajala b njima. «Še eno križišče*'. šepetala. Počasni, nesl.is'i*j krij šo se bližali najnevarnri j,jL Znova je pomočila čop10 ti;, in nadaljevala s pisaril besed, ki so ji bile Zadnjo potezo je naredi) • strojn'1- ' ,ri ljale so sovražne ta od krogle je obleža, e poleg svoje mrtve tovan-j.tjni ke. Ni izdala bolečin K jja 'j šiston:, odločno je y itH hovo ponudbo, če hoče v $ tiščala nva ri' nieo. Krepko je čopič, ko je z nasmeh”1 , /,a u umirala sredi tistih gc? '^e c terih uresničenje se J leti borila. laV* Prvomajsko si v Dachauu Tudi v nacističnih .J&J na slovenski in ski interniranci bili.jf0$ Osvobod’lm ^,1/1 iz i«uC povezani v z ‘zdravo idejo v v lesih kljubovali smrt* jilrj Ob osvoboditvi, so z|!|T*.f«|.;v T fT. ma|a 1977 FURLANIJA IN BENEŠKA SLOVENIJA ENO LETO PO KATASTROFALNEM POTRESU RAZGOVOR z IZREDNIM^ VLADNIM- KOMISARJEM^ ŽAMBERLETTUEM Ljudem smo zagotovili streho nad glavo organska obnova dežele je naloga vlade ske j5® 'z=rešene so včasih člove-čiem • s^avp: 0 dinamičnem, odlo-»sjj . la značajnem nložu misliš Mečat' • a 'e °*>eriern tudi visok, bičal« P°staven, medtem ko o-c,Jno -“tovetiš majhnega in drob-ljiVp*a e <»veka z neodločnim plaš-to tn vendar je večkrat rav-tio n°' dovolj, da se spomnila Meliki Bonaparte, pTav gre seveda tu ohraniti "gspr*0]razmerje', tj pride na mi-2»ri-JTVe.m srečanju s poslancem gBS*l6ttijem* izrednim vladnim za po potresu prizade-- e v t urlani.ji, ki je od po-kj nLr?Ptembra vodil glavno bitje uV* ■ strašni naravni ujm', ki Tj j!,; hddo .ranila naše kraje, t^mični Lombard, ki spo-MilaJ„.na tipičen šablonski pirikaz ijjCana v televizijskih skečih ”tga • nekat 'et kot izredno delav-6ljIi .ln Prizadetega človeka, sam Oni.«’!} P°t>uda, ie v petih mesecih ,N watn a, je v petih mesecih znatno delo. saj je spravil in toplejšo streho o- &YiJ M ^ hi ^ 60.000 ljudi, Š svojo delav-Wl* ln dinamičnostjo se je pri-tijeSo P^divalstvu, ki je tik pred °dhodom (mandat mu s^J^del 30 apnila) začelo zbira- rvidii in reportažni zapis v^OJMIR TAVČAR s prošnjo, naj mu vlada L’tva^ mandat. Lažne predstave? tiega f' .Precenjevanje protipotres-tj ie jPovodja? Morda. Dejstvo se je ta dinamični človek * Prebivalstvu in da mu l*avj Vehko več, kot »deželni u-čeprav se vsi dobro za-fe, j* ' da je uspel (do kakšne me-bo ocZprašan.ie. ki ga vsakdo lah-■Hel ^Juje po svoje) tudi, ker je S*« razpolago znatna finančna Stal? 'n '5e,r se je izognil vsem ^ atskim postopkom, ki delno delo vseh izvoljenih teles, bi^j ”«tti je torej zmagal svojo jo p':_5'as bo pokazal, če je bila *atepj °Va zmaga, kot trdijo ne-■t ta/'lri.Se bodo montažne barake V,bšia nitl spremenile v stalna bi-v*ndap ?a. Prizadeto prebivalstvo, 1% ’ kljub vsem kritikam, ki so kjVja 'n nekatere tudi lahko u-jf •'ati gre Zamberlettiju prižeta « n>i energijo in delavnost: • ?.an,nedel-ia' vsak praznik sta bi-'I n. J lr> njegov štab vselej dolg bi na«!/ . ____- - - „ „ V htnJ'? delovni dan. Ko sem se Hvlre,jek zvečer okrog 21. ure \va * °d njega, se je s sodelavci ^ttin ,aPrl v delovno sobo v pr-,f. kj r*stropju videmske prefektu-fo, (jjP je obenem za sprejetnni-**®tin>; r°š’l vrsto vprašanj, s hm jfjjti1 * Se dotlej še ni: utegnil uk N it. H naslednjega dne je od Ssltg _ 8. uri na prizadeto tol a''Ušivi8 Posredovala 31- marca: ?čita stanovanj komisarskega ^ riot2a skupno 406.289 kvadrat-x e'•rov. if^iih^ stanovanj, dar državnih >isari^tan°v. ki jih je postavil ,f9tn'h a^‘ za skupno 53.000 kvari'' m« ž' 1 stanovanj deželnega na-'|r°L SkUpnih 343.000 kvadratnih l#k^ to ,le bilo postavljenih 20. 3o čf stanovanj, v katera se L^tka ‘ -65-00() 'judi- Ostalo (2 7^1i knačrtovanega dela, so do-K^edi aprila). 'ifie gre dodati montažne trik51 knn,markcte’ ki jih je finan-lsariat ali trgovinska 'S in’ J?radbe namenjene obrt-k! U učilnic, ki jih je del-, tv,jih 9j‘la Pokrajina, delno pa ar°vale razne ustanove. L, Postavili ali postavljajo ljubih k, kvadratnih metrov mon-Ustaa idar italijanskih in tulu1 inrfa°.v) namenjenih družbeni buri,- 'r-rukturm, med katerimi JV' .Lušnici v Huminu in Z boj'j, ki bosta lahko sprejeli C^ev in 0meniti gre še °d-Wf°v »1- milijonov kubičnih t^vin , 200 kilometrov nfov ..kjoalizacije in 500 kiio-h h; rj„ 0v°dne napeljave. ,1ft' h. Vato ,apnd komisar, mandat rt delom? MS? za&TI: ik ‘s za;«—* «Moja naloga Vif^rjt?'Jarr,Citi vsem streho, or-■ *tVo , Pomoč, izseliti prebi- Ko ip Kil« fliln nniirflAlO "ŽtnS If If.i itppj s° strnjeno živele sku-i 'I C tud, moram' da smo pre-A Vp^dvidev' . najbolj optimistična t deitrja- zlasti če upošte-A JStJvo. da je bilo to o-Ph^-kih ° °Pravljeno pozimi v t Vremenskih razmerah. v%i ' Ma« !i!tln že pri montažnih j* k ,?brte , res te montažne hiše .VS(lntelnerjem, vendar so & %!.ie bifm lastnih hiš. Obel ' lWdav . nakup teh kovinskih ,[( Vj? 8tYin afasnih hiš, načrten. /> N 3'la t,,aStVariti rezervo, ki ‘t jšffit^ |jjdi v bodoče za civil-'tlliiTre m ki naj bi nadomesti-*• 4l «!!;avne ujme »vi ’ Pbloit*. Tudi v tem pogledu, kot za montažne hiše, smo izbrali najboljše, kar je bilo na državnem in mednarodnem tržišču. Moram poudariti, da smo se poslužili tudi jugoslovanskih montažnih hiš. PD: Oprostite, prihajamo na dan samo s kritičnimi opombami, vendar to je delo kronista, ki prisluhne tudi mnenju ljudi. Pravijo, da so bila naselja montažnih hiš postavljena dokaj nesmotrno, da ni trga, na katerem bi se ljudje lahko zbirali, da ni gostiln in da ponekod primanjkuje socialnih storitev. Kaj pravite k temu? ZAMBERLKTTI: Naš namen, med drugim izrednim stanjem, se pravi po 15. septembru, je bil narediti vse potrebno, kot na primer v Huminu. To smo dosegli tudi s tem, da smo občinske skupnosti izseljevali strnjeno. Pravilnost te odločitve se je pokazala v tem, da so otroci lah-iko brez prevelikih težav zaključili šolsko leto. Poleg tega pa smo raztresli montažne hiše kot deževnico in nismo ustvarili o-, gromne stvpre barak. Če preletite s helikopterjem Humin boste opazili, kako so montažne hiše raztresene in se boste morali kar potruditi, da jih boste lahko zapazili med še stoječimi poslopji in ruševinami. PD: Obtožba je po vašem torej neutemeljena? ZAMBERLETTI: Povsem. Edini primer, v katerem so vse montažne hiše strnjeno skupaj, je Pušja ves (Venzone), poudariti pa gre, da okrog te vasi ni dovolj prostih zemljišč, in da bodo . morali vse hiše zgraditi znova znotraj njenih zidov. Zato smo sporazumno z županom spravili vse montažne barake skupaj. Sedaj, ko so bile ruševine odstranjene, lahko začnemo misliti na obnovo. PD: Ena od obtožb je, da ste preveč mislili na hiše, premalo na prihodnost in na obnovo. ZAMBERLETTI: Načrt o obnovi je v pristojnosti dežele. Vlada bo v prihodnjih dneh pripravila načrt o finansiranju obnove, ki naj bi omogočil stvaren poseg. PD: Obstaja pa bojazen, da bo denarni priliv znatno pod pričakovan iem, točneje namesto obljubljenih 2.500 milijard lir v petih letih, kvečjemu 1.500 milijard v istem roku. ZAMBERLETTI: Preds. An- dreotti je že napovedal, da bodo zbrana potrebna sredstva tudi z mednarodnimi posojili. PD: Ka» pa z obnovo hiš? ZAMBERLETTI: Načrt bo v kratkem pripravljen. Moje osebno mnenje je, da je treba rešiti vse kar je rešljivo ii) v ta namen smo navezali stike z vsemi strokovnjaki. V tem okviru bi rad tudi poudaril pomen izmenjave izkušenj med državami, ki jih je» prizadela podobna katastrofa. S Slovenijo smo bili stalno v stiku in smo imeli izmenjave mnenj in izkušenj, v ta namen smo pred nedavnem bili. v Bukarešti. Ju-trj (torek, 26. aprila) pa bom o-biskal Tolminsko, da se soočim z uspehi in s problemi, ki so jih morali premostiti slovenski strokovnjaki. PD: Marsikje se sliši, da ste v svojem naporu za postavitev montažnih hiš prezrli gospodarstvo in ste prepustili podjetja sama, sebi? ZAMBERLETTI: Ne bi rekel. Zdi se mi, da smo naredili vse, kar je bilo v naših močeh z gradnjo primernih prostorov za obrtniške dejavnosti. V ta okvir je spadal tudi načrt prikolic, ki je vzburil toliko kritik. To smo naredili zato, da so kmetovalci lahko ostali na svoji zemlji in pri svoji živini. Ni , bilo v moji pristojnosti neposredno finansirati gospodarsko obnovo, vendar pri- Diao Del Medico slgočil sem na pomoč obrtnikom in stanovnim organizacijam, ki so pfosile za to. Rekel bi celo, da je na splošno gospodarsko tkivo dobro zdržalo. PD: In z obnovo? Očitno je, da ni dovolj obnoviti samo to, kar je nekoč bilo, pač pa je treba izkoristiti to žalostno priložnost, da se omogoči prizadetemu območju družbeni in gospodarski vzpori. ZAMBERLETTI: Res je. Doba, ki je za nami, je tipična doba izrednega stanja. Sedaj se šele začenja faza obnove, ki naj vrne prizadetemu območju, to kar je imelo .in tudi več. PD: Ena od najbolj pogostih obtožb je, da sta komisariat in deželni odbor skušala ohraniti vse pristojnosti v svojih rokah in nista hotela zadolžiti za obnovo tudi občine in gorske skupnosti. ZAMBERLETTI: Vse stranke so podpisale enotni politični dokument o obnovi, ki je služil vladi kot osnova za pripravo zakona, k' bo predložen parlamentu v prihodnjih dneh. Kot vladni komisar sem nadalje vselej delal sporazumno s strankami, ki so imenovale vsaka po enega poslanca v poseben operativni politični odbor. In ta ni imel zgolj posvetovalne funkcije. Nasprotno. Pripomniti pa gre, da je dobro opravil svojo dolžnost. Jasno pa je, da bo dežela v svo- jem načrtu za. obnovo Furlanije morala v največji možni meri zadolžiti tudi občine. Te in druge krajevne ustanove smo že angažirali pri pripravi načrta o montažnih hišah, sledili smo njihovim napotkom pri izbiranju podjetij, ki naj bi te hiše gradila. Pri tem pa smo vselej preverjali proizvodne zmogljivosti teh podjetij in smo skrbeli, da so za svoje delo odgovarjala tudi vladnemu komisariatu in prek njega parlamentu. PD: Kot manjšinski list smo vselej zelo pozorni za to, kar se dogaja v Beneški Sloveniji. Menite, da bo to področje, kjer' so vsi problemi Furlanije še potencirani, z obnovo lahko gospodarsko in družbeno napredovalo? ZAMBERLETTI: Že to, da smo .strnjeno preseljevali vaške skupnosti je bilo jamstvo, da prebivalstva nismo hoteli razpršiti, da srtio mu tudi med izrednim stanjem zajamčili, da ohranja vse svoje značilnosti. PD: Vendar v specifičnem primeru Beneške Slovenije gre predvsem za rešitev vprašanja izseljevanja in za priznanje slovenski narodnostni skupnosti vseh pravic, brez katerih ne bo družbenega napredka. ZAMBERLETTI: Ne bi rad postavljal hipotek nad prihodnostjo in, ko odhajam, se ne bi rad prelevil v neke vrste «modrega čr-čka», ki kar stresa nasvete iz rokava. To pomeni tudi, da spoštujem avtonomijo dežele. PD: Italijanski in jugoslovanski parlament sta pred nedavnim ratificirala osimske sporazume. Menite. da bo gospodarski del teh sporazumov, in če, v kakšni meri vplival na gospodarsko obnovo in preporod prizadetega območja? ZAMBERLETTI: Zaradi že navedenega dejstva, da se moj mandat izteka, moram priznati, da tega vprašanja nisem poglobil in zato ne bi hotel reči s tem v zvezi ničesar. Moja dolžnost je sedaj predati svoje pristojnosti deželi. Jasno pa je, da če bi mo-1 ral (skrbeti tudi za obnovo, bi se moral s tem vprašanjem soočiti. PD: Vemo, da prebivalstvo zbira podpise pod peticijo, s katero prosi vlado in parlament, da bi vam podaljšala mandat. Bi ostali? ZAMBERLETTI: Mislim, da ne bi bilo pravilno. Doba, ki je pred nami, bo še vedno zelo težavna, vendar pa je izredno stanje mimo. Občine in ostale krajevne ustanove pa imajo po zakonu dovolj pristojnosti, da se, ob državni podpori, lotijo tega dela. Res je, da bodo ovire zelo velike, vendar te strukture so ustvarjene tudi za premostitev teh ovir. Priznati pa moram, da me je pobuda ganila, saj jo imam za priznanje meni in mojim sodelavcem za vložen napor. Pepričan pa sem, da je sedaj čas, da nastopijo krajevne ustanove. PD: Ko ste se sredi septembra vrnili v Furlanijo, je marsi- kdo ocenil vaše tedanje izjave kot kritiko na račun deželne uprave. Kako ocenjujete sedtij njeno delo? ZAMBERLETTI: Moram reči, d- je ocena brez dvoma pozitivna. Pripomnil bi le, da je treba ločiti dve fazi: izredno stanje in dobo, ki je sedaj pred nami. Zdi \ se mi pravilno, da se z izrednim stanjem sooči vlada, oziroma izredni vladni komisar, ki s svojimi pristojnostmi lahko premosti marsikatero birokratsko oviro, ki ima na razpolago več sredstev in svobodnejše roke. O dobi, ki je pred nami, o vlogi dežele in krajevnih ustanov, pa naj velja to. kar sem že rekel. Ponovil pa bi še enkrat, da je moja ocena o furlanskih voditeljih, tako deželnih kot občinskih, zelo pozitivna. Izredni vladni komisar posl. Zambcrletti v razgovoru * našim novinarjem iiiiiiiiiitiHfiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiimiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiini Brez organskega razvoja področja ni zdravila za stare in nove rane Tako odgovarjajo Mario Lizzero (KPI). Dino del Medico (Koordinacijski odbor za obnovo Beneške Slovenije), Drago Stoka (SSk), Firmino Marinig (PSI) Leto dni je’ minilo od strahotne noči 6. maja, ko se je iz zemeljskih nedrij sprostila pošastna energija, ko je med gorami odjeknil grozljivi grom, ki je napovedoval nesrečo. Leto dni je minilo, vendar je v pripovedovanju prizadetih ljudi ta strašna noč še tako živa, kot če bi to bilo šele včeraj, tako neizbrisno se jim je vklesala v spomin. In s tragedijo se jim je vgnezdil v mozeg tudi strah, iracionalen strah pred to neznano, pošastno silo, pred tem zmajem,, ki je desetletja spal pod gorami in ki se je lani večkrat tako nepričakovano prebudil. V večji ali manjši meri je ta strah opazen pri vseh lju- deh, ki so doživeli tisto grozno noč, vsem, ki so se jim skoraj tri mesece zaporedno tla tresla pod nogami, vsem tistim, ki so utrpeli s psihološkega vidika še hujši u-darec 15. septembra. In obenem s tem strahom lebdi nad vsem prizadetim območjem še ena prav tako grozna pošast: Belice, primer nesrečne siciljske doline, v kateri, deset let po potresu, ljudje še vedno živijo v barakah. To pošast so v očeh prizadetega prebivalstva videli vsi: od kronista, ki je redno ali občasno obiskoval porušene vasi in mesteca, do krajevnih voditeljev, voditeljev strank in deželnih odborni-kov. Yprašanje je, če je ta strah upravičen ali ne, neizpodbitno dejstvo pa je, da obstaja in — kot pravi deželni tajnik KD Sergio Co-loni — mora biti v spodbudo vsem, da kar najbolje opravijo svojo dolžnost in tako izženejo zmaja iz Furlanije. Ta čustva, ki plamtijo v vsakem prizadetem Furlanu,.in beneškem Slovencu pa ne bruhnejo burno na dan kot pri vročekrvnejših juž-njakih, pač pa tlijo pod pepelom in se izražajo v težka opredeljivem vzdušju, zmes obupa in pobožne vdanosti v usodo, pikre in grenke šalč ter jeznega izbruha, ali pa, zlasti med starejšimi in preprostejšimi ljudmi, prepričanja, kot sta zatrjevali starki v Čeneboli, da je bog kaznoval deželo grešnikov. Čudni občutki te obdajajo, ko se srečuješ s temi ljudmi, ki te vselej prijazno sprejmejo, radi pokramljajo o svojih težavah in te povabijo na kozarec črnine, predvsem pa te preseneti njihova izredna navezanost na rodno zemljo, pravi urok proti vsem strahovom MiiifaiiiiitiiiiaaiaiiaiiaiivaiiaiiaiaiaiaiiiiABtatiaaiAAtaaitiaiaiitaiiivffaaitiaiiitatiaiiiiitiiiaaiiaviiaiffiiaiiiiataaMiiiiitifvvaiiaffiivvviaaaniiftiaaattiiitatiaiiiitiiiiftBaAfaiaiaiiiiiiiiaiiitRiaiaiiiiiiiiaiitivMtniggiiniitiitiiaimiiitiiiiiiiMiaiaaiivaiiiiaiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiitaaatiiaMiiiMiiiiiitiBaMMMiMiiaiiga RAZGOVOR Z DEŽELNIM TAJNIKOM KO COLONIJEM Osimski sporazum bo nujno prispeval tudi k obnovi prizadetega področja Kot stranka relativne večine v deželi in kot vodilna sila v tristranski sredinski koaliciji deželnega odbora, je krščanska demokracija stranka, ki je in bo odigrala odločujočo vlogo pri obnovi prizadetega območja. Obenem pa je tudi stranka, ki je v največji meri izpostavljena kritikam opozicijskih strank in družbenih sil zaradi dosedanjih napak in pomanjkljivosti. Kako si KD zamišlja obnovo prizadetega območja? Stopili smo k deželnemu tajniku krščanske demokracije Sergiu Co-loniju, da nam v glavnih smernicah oriše načrt svoje stranke. PD: Gospod Coloni, začniva kar z osimskimi sporazumi. Mislite, da bodo pozitivno vplivali na obnovo prizadetega območja? COLONI: Nedvomno bodo osimski sporazumi, točneje njihov gospodarski del, vplivali na razvoj dežele Furlanije - Julijske krajine v celoti. V tem okviru smo pripravili glavne smernice našega načrta za obnovo in preporod Furlanije, ki je nepojmljiv brez ustreznega poudarka na mednarodni vlogi naše dežele. Zato smo zahtevali gradnjo artoceste Videm - Tržič, podvojitev pontabeljske železnice, predor pod Monte Cro-ce Camico, ustreznejše prometne zveze s tržaškim pristaniščem ter z avtoporti pri Fernetičih in v Gorici. Osimski sporazumi se lahko razvijajo vzdolž vse italijansko - jugoslovanske meje, kot se mora vzporedno razviti gospodarsko sodelovanje s sosednjo republiko. V tem smislu je industrijska prosta cona lahko izvirno in zelo po- Sergio Coloni membno orodje, ki nam odpira novo perspektivo. PD: Toda bo dovolj sredstev? COLONI: Pri tem vprašanju ne moremo mimo osnovne ugotovitve, da celotno državo pesti huda gospodarska kriza. Mi lahko zahtevamo sredstva, vprašanje pa je, koliko nam jih bodo dali. PD: Marsikdo vas obtožuje, da ste pri postavljanju montažnih naselij tako deželni odbor, kot predstavniki KD v odboru, ravnali po klientelističnih kriterijih. COLONI: Ob koncu pozitivne vloge komisarja Zamberlettija menimo, da lahko vse odgovorne politične sile in vsi nepristranski komentatorji objektivno presodijo, kolikšno delo je bilo opravljeno. Morda smo zagrešili kakšno na- pako zaradi pretiranega optimizma in nismo strogo spoštovali kakšnega datuma, vendar konec koncev lahko trdim, da je deželna uprava dobro opravila svojo nalogo tako glede roka postavitve hiš, kot tudi glede njihove cene, ki je znašala okrog 120.000 lir za kvadratni meter. PD: Obtožujejo pa vas, da ste prepustili obnovo gospodarskega tkiva pobudi posameznikov. COLONI: Prvi cilj, ki smo ?i ga zastavili, je bil obdržati prizadeto prebivalstvo v deželnih mejah. Dejstvo, da se je prebivalstvo že vrnilo v sioer zasilne domove, je velik uspeh, ki je bil mogoč tudi zaradi izredne navezanosti teh ljudi na svojo zemljo. Kar zadeva gospodarstvo pa smo skušali obnoviti v največji meri proizvodno zmogljivost in menim, da je ta tako v industriji kot v kmetijstvu te na predpo-tresni ravni. Bolj zapleteno pa je vprašanje obrtništva. PD: Kako si krščanska demokracija ' zamišlja obnovo Furlanije? COLONI: Mislim, da smo tu sprejeli že vrsto pomembnih sklepov. Najprej gre obnoviti in sanirati vse poškodovane hiše tudi s sistemom zavoda ZRMK iz Ljubljane, nato pa bo treba obnoviti skuphosti na občinski rav-' ni. Pri tem pa se je treba izogniti nevarnosti izselitve prebivalstva, kot se je zgodilo v primeru Vajonta. Očitno je, da bo najbrž treba nekatere manjše in odročne vasi iz varnostnih in geoloških razlogov zapustiti, vendar to v naj- manjši možni meri. Menimo, da ti sklepi in ti načrti ustrezajb tudi prebivalstvu Nadiških in Terske doline ter Rezije, saj bo spoznalo, da težimo za ohranitvijo njegove specifike in ne za njegovo narodnostno smrtjo. PD: Ker ste že omenili Beneško Slovenijo, se vam ne zdi, da družbeni, gospodarski in narodnostni napredek 'ni mogoč brez stvarnejših ukrepov, ki naj zajamčijo slovenskemu življu njegove pravice? COLONI: Priznanje pravic beneškim Slovencem ni tesno povezano^ problematiko potresa, poudarjam pa, da je tudi v tem okviru pomembno ohraniti te skupnosti enotne na ozemlju, kjer živijo. Brez te premise, bi bilo vsakršno razpravljanje abstraktno. Na splošno pa naša stranka v duhu osimskih sporazumov poudarja, da ne sme priti do nobene Oblike asimilacije, ne prisilne in ne miroljubne. Nasprotno, prebivalstvo mora imeti možnost, da se svobodno izraža v vseh smereh. Ta, proces svobodnega izražanja, in s tem bodo soglašali vsi, Pa ne nastane z .odloki in s formalnimi akti. PD: Vendaj, če manjšini dejansko in uradno ne priznamo pra-vjc, ji ne damo šol v materinščini, so ta zagotovila dokaj meglena. COLONI: Ker me že tako izzivate bom dodal še tole: dežela je v okviru svojih pristojno.« i u-krepala tudi stvarno, s tem, da je omogočila pošolski pouk slovenščine v Ukvah in s tem, da je ustvarila posebno znanstvenb komisijo. PD: Preidimo spet k splošni problematiki. Obtožujejo vas, da ste kot KD in kot deželni odbor skušali ohdržuti vse pristojnosti v svojih rokah in da niste vključili v zadostni meri občin v proces' odločanja in načrtovanja. COLONI: V tretjem poskusu, da bi prišli, do enotnega sporazuma vseh demokratičnih strank, smo predlagali jasno linijo, po kateri država zaupa deželi nalogo, da spodbuja obnovo, dežela pa je po zakonu dolžna vključiti v ta proces občine (kar zadeva rekonstrukcijo) in gorske skupnosti (kar zadeva celovit razvoj in druge storitve) v največji možni meri. Upamo, da bodo ostale demokratične deželne stranke osvojile ta predlog. Menimo pa, da ni 1 mogoče sprejeti ozke in toge načrtovalne sheme, s katero bi tratili čas in bi okrnili pobude prebivalstva in občin, ki to prebival; stvo zastopajo. Priznavamo pa, da tak način dela dovoljuje ve-čjo zmedo. PD: Prebivalstvo je začelo zbirati podpise pod peticijo, s katero prosi Vlado in parlament, naj podaljšala mandat komisarju Zamberlettiju. Se vam ne zdi, da je to izraz nezaupanja v deželni odbor? COLONI: Ne poznam vzroka pobude in zato bi jo lahko le težko ocenil. Meriim, da je Zam-berletti dobro delal, toda tudi-dežela je opravila svojo dolžnost. Vendar pa manjka le leto dni do volitev in ne manjka tistih, ki bi radi blatili odbor. in prikaznim, ki kot mora lebdijo nad prizadetim območjem. Ta navezanost in ljubezen do zemlje je bila doslej tista gonilna sila, ki je bila ko« vsem težavam in ki je glavno jamstvo z . prihodnost. Vendar pa je tudi sila, ki bi lahko izbmhnila z vso rušilno močjo — kot opozarja «iizredn^ komisar* KPI za Furlanijo Mario Lizzero — če bi se upravičena želja in pričakovanja ne izpolnila. «če Furlanija propade — pripominja — propade tudi dežela, saj bodo sredo-bežne sile, ki so zaznavne v vseh štirih pokrajina1-, nezadržne*. Ravno tako težko je prikazati vzdušje med prebivalstvom, naslikati dejanski položaj na prizadetem območju, saj so ocene strank ih raznih organizacij zelo različne: demokrščanske skoraj triunfalistične, češ, dobil: smo prvo zelo pomembno bitko, s tem. da smo dali vsem prizadetim varno. toplejšo streho, do previdnih komunističnih, ki opozarjajo na vse nevarnosti in težave, ki j:h bo treba premostiti, do pikrih ocen uradnih podatkov. «Uradne statistike, ki jih dan za dnem zdrdrajo r i «Gazzettinu», — pravi Dino Del Medico v šali — ne povedo b-stvenega. Izhodišče za vsako o-ceno pa je vendarle deželni načrt za postavitev montažnih hiš, o čemer navajamo podatke na drugem mestu. Dejstvo je, da sta dežela in vladni komisar bolj ali manj izpolnila obljube*, pa čeprav — dodaja Lizzero,— je na 21 tisoč montažnih hiš vsaj t:soč neV-seljivih zaradi slabe kakovosti materialov in so jih šele sedaj na naš pritisk začelj popravljati.* S lem soglaša tudi Del Medico, ki je kritičen zlasti do kanadskih lesenjač: «Okrog dvajset sem jih videl in v vsako je pronicala voda, ali skozi streho, ali skozi pod.» ^Pripomniti gre tudi - nadaljuje 'izredni komisar’ KPI — da so bila naselja mantažrvh hiš zgrajena brez pravega načrta. Manjka trg, kjer bi se ljudje lahko sešli, manjka gostilna, ki je tradicionalno furlansko zbirališče, manjkajo družbena središča in včasih celo trgovine, socialnih storitev ni v zadostni meri.* «K temu .bi dodal še — obtožuje Dei Medico — da so barake delili po klientelističnem načelu in da so prišle občine, kjer so na oblasti levičarske uprave, med zadnjimi na vrsto. Ponekod, kot na primer v Čedadu, pa je montažnih hiš preveč, poleg tega, da je 620 ^stanovanj praznih.* Osrednji in najbolj žgoč problem pa je zaenkrat izredni vladni zakon za obnovo prizadetega območja, o katerem bo v kratkem razpravljal parlament. S tem zakonom se odpirajo zelo težka vprašanja. Ošnova 'za osnutek je bil enftni dokument vseh deželnih strank ustavnega loka, ki so zahtevale takojšnje nakazilo obljubljenih 2.500 milijard lir v petih letih. Ta sredstva naj bi služila za podvojitev pontabeljske železnice, ki je velikega pomena tudi za tržaško pristanišče, dopolnitev avtoceste Videm - Trbiž kot glavne profnetne vezi z Vzhodom, ustanovitev furlanske univerze, ki naj bi delovala skladno s tržaško, poseg podjetij z državno udeležbo na področje industrije in kmetijstva. Vse te zahteve so bile zelo pomembne, saj jih je deželni svet odobril e-noglasno. Toda po prvem trenutku vzhičenosti ob doseženi enotnosti so se pojavile težave: zaskrbljenost (kljub Andreottijevim zagotovilom), če bo država zbrala potrebna denarna sredstva, dejstvo, da je iz -zakonskega osnutka izpadel . načrt o 'videmski univerzi in še zlastj dejstvo, da v vsedržavnem merilu ne čutijo nujnosti takojšnje odobritve zakona. Obenem pa prihaja na dan spor. kdo naj dejansko skrbi za obnovo. «Po naši oceni — pravi deželni tajnik SSk Drago Štoka — morajo biti občine in gorske skup- nosti glavni nosilec obnove, dežela pa naj ima samo vlogo koordinatorja.* Načelno soglašajo s tem stališčem vse stranke, »Vendar — pripominja Lizzero — prihaja tu do izraza dvoumno stališče KD in delno tildi PRI ter PSDI. Zdi se mi, da mislijo o-vrednotiti vlogo deželnega tajništva in odvzeti pristojnosti občinam in skupnostim. S takim ravnanjem pa nekaterih bistvenih-vprašanj ne bo mogoče rešiti: 1. Vprašanje hiš. Obnoviti jih je treba okrog 70.000, okrog 20.000 pa zgraditi na novo za skupnih 2 tisoč milijard lir. Če občine me bodo glavni nosilec tega programa in če deželna birokracija ne bo odstranjena, • bo vse skupaj padlo v vodo. 2. Isto vprašanje nastaja tud; ob splošnejšem problemu obnove, zlasti glede gorskega kmetijskega gospodarstva, hidrogeološkg ureditve ozemlja, ovrednotenja kmetij. Glavno yjp-po morajč bdigrati pri tem.^or-ske skupnosti in ne deželna birokracija.* »Dejstvo je — dodaja Del Me-dico — da je bil pristop zgrešen od začetka, saj so tolmačili potres kot zlo, ki ga gre pozabiti čtmprej. Žrtev tega so bile občine. katerim so zaupali pomembne naloge, ki pa so presegale njihove sposobnosti, saj sojoh n'so bile pripravljene za boj' proti taki katastrofi in niso imele dovolj sredstev. Tudi zaradi tega je na občinski ravni toliko političnih kriz. Ljudstvo ' zahteva, uprave pa niso kos svojim nalogam.* Te težave pridejo v še večji meri do izrazi v beneški Sloveniji zaradi njene specifične problematike. «Kot predstavnik slovenske stranke - pravi Drap-i Štoka — je bila moja prva skn ravno Benečija. V posebni komisiji za potres sem osredotočil svoje posege ravno na to vprašanje in sedaj z veseljem ugotavljam, da so stranke v enotnem dokumentu osvojile stališče, da slovenskih ljudi 'ne gre ločiti od njihovega družbenega tkiva, saj bi se v tem primeru utopili v furlanskem morju in bi narodnostno izumrli. Obenem menim, da bi morali .industrijsko cono. kj jo predvidevajo osimski sporazumi, razčleniti vzdolž vse italijansko-jugoslovanske meje, da bodo vsi imeli enako možnost dela in .zaposlitve.* »Pri vseh načrtih pa gre tudi upoštevati voljo ljudi in njihove specifične probleme,* poudarja Firm no Marinig, tajnik PSI za Nadiške doline. «Naši ljudje na primer najraje delajo sami kot obrtniki. Zato bi morali ustvariti v vsaki vasi majhna obrtniška področja, ne pa prisiliti vse v Ažlo tlj špeter, kot predvideva naerj o produktivnih obratih. Če bo prodrl načrt KD. bo na primer Ažla obdana z industrijskim obročem, ki bo dušil možhost obnove in razvoja vasi, saj ne bo več prostora za gradnjo hiš. S tem bomo prisilili ljudi k izseljevanju, saj nimajo več zemljišč za gradnjo hiše.* Pri vsej tej zmedi in težavah, pa je vendarle pozitivno dejstvo, da se je Benečija obudila k narodnostnemu in družbenemu življenju, pritiska na odgovorne kroge in zahteva rešitev problemov. In ne samo Jjudje, ki živijo stalno v teh krajih, pač pa tudi zdomci, ki iščejo vse možnosti, da bi se , vrnili. Pripravljeni so naložiti v obnovo borni denar, ki so ga prihranili z dolgoletnim delom na tujem. Potrebna pa so vsaj osnovna jamstva. Vendar je to priložnost, ki je država, dežela in stranke ne smejo zamuditi: od njih je v največji meri odvisno, če se bo iz potnih srag in žulja-vih rok z združenim delom rodila nova Benečija, nova Furlanija, ali pa se bo prizadeto območje spremenilo v pusto in neobljudeno goličavo, v enega od tolikih, morda najstrahotnejših spomenikov kaznive mlačnosti in neučinkovitosti osrednjih oblasti. if. maja 1ff| PORTRETI PRIMORSKIH HUMANISTIČNIH DELAVCEV (4) Razredni in nacionalni boj Primorcev v raziskavah dr. Milice Kacin-Wohinzeve Kot znanstvenica - zgodovinarka sc je izredno močno uveljavila tudi v naprednem italijanskem zgodovinopisju Dr Milica Kacin - V/ohln? se je rodila 13.10.1930 m Reki pri Cerknem.! Italijansko osnovo šolo je obiskovala v Cerknem, leta 1942 se je vpisala na italijansko učiteljišče -d Tolminu, a je morala študiji prekiniti zaradi očetove aretacije. Med vojno je živela v Cerknem in sodelovala v NOB kot kurirka in obvešče-valka, od septembra 1913 dalje. Maturo je opravila leta 1942 na L gimnaziji v Ljubljani in diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1958. V letih 1957-59 je bila zaposlena v arhivu CK ZKS in je b la ob ustanovitvi Inštituta za zgodovino delavskega gibanja ena prvih sodelavcev v tej znanstveni ustanovi. Doktorh-ala je na filozofski fakulteti v Ljubljani 16.2.1970 z zagovorom dok orske disertacije: !»i>iuimilimiiii!iiln»*inn»*7’l,J Primorske bibliografske vesti zorna umetniška podoba, ki & nepričakovano pojavila tega ,, cera pred nami, stkala brez n. šega dozorevanja. Že sam & . sporeda, ki je obsegal )Z1®j. zahtevna dela po vokalno ten • ni in muzikalni plati, dela lZ1 j, tih slogovnih posebnosti in 1®' , odgovarjajoča in skladna interpretacija, opozarjajo na ^ stranske priprave, ki se jim družuje sposobnost globokega zikalnega dojemanja ter sm>9e“3 111 4> grajenega poustvarjanja. Sl<* ne posebnosti izbranih del so ražale tako duha dobe svoj , nastanka kakor svojstvene note avtorjeve ustvarjalne *% Na sporedu je imela pet " ^ iz elizabetinske, tako imenova zlate dobe umetnosti na škem, katerih avtorji so Th<> Ford, John Dovvland, John fL let, William Corkine in Jones, tri pesmi Franza Sel«1 _ ta, štiri Richarda Straussa, ^ srni slovenskih avtorjev Marija goja, L. M. Škerjanca, Pavl* 0b vica in Marijana Lipovška )n .5 vica in Marijana Lipovska » j, sklepu sedem španskih Uu’c .« da sodi ta koncert med doživetja, ki nam jih je v Ll, njem času pripravil ta aiis3'. ^ U.ieiH (jupiavu ki je tokrat pokazal tudi * j, sedanji največ ji kvalitetni P tako glede eksaktnosti igre' ju r mogenosti posameznih sMrJjŠa celotne izenačenosti zvoka, tudi v muziciranju — v pri*’ dojemanju umetniškega delš oblikovanju razpredajočega zikalnega tkiva v slogovno /.JKcnilL-Krt tis I v a v ■ ia no zaokroženost. Izstopali posebno dve deli po svojih .________________ . benih kvalitetah in po svoji* r ( PLANINSKI VESTNIK. 4. — 1977. Medtem ko je bila 3. št. PV pretežno posvečena planinskim spisom o pohodih po daljnih tujih gorah, se zadnja vrača bolj na slovenska in tudi primorska tla.’Tako je zanimiv sicer kratki zapis o Slovenski Istri od Krvave pred Hrastovelj do Marezig in Podpeči, ki ga je kar poetično napisal dr. František Benhart pod naslovom Spomin na Istro (195-196); ta »spomin* je najprej napisal za praški dnevnik Lidova demokracie, za PV pa ga je sam odlično prevedel v slovenščino. Dr. Rajko Pavlovec na str. 209-217 na poljudnoznanstven način opisuje Geološki sprehod po Gorških Brdih. ■ KOMUNIST. 7.-14. — 1977. V 7, št. (14.2.) so začeli izhajati, v 14. (4.4.) pa so se zaključili Odlomki o Kosovelu spod peresa dr. Bratka Krefta. Avtor je spisu dal podnaslov Skica za študijo in spomine in je v osmih prispevkih napisal mnogo zanimivega za spoznavanje Kosovelovega sicer kratkega življenja in za vrednotenje njegovega umetniškega dela ter za prikaz razmer in sodobnikov. JEZIK IN SLOVSTVO. 6. — 1976/77. Majda Stanovnik v prispevku Ob sedemdesetletnici akademika Antona Ocvirka (179-181) zgoščeno prikaže Ocvirkovo literarno zgodovinsko in teoretično delo. Pr. Anton Ocvirk, ki je med drugim raziskoval in literarno zgodovinsko predstavljal Srečka Kosovela, se je rodil leta 1907 v Žagi pri Bovcu. Z niaterjo-vdovo se je v času prve svetovne vojske kot otrok odselil iz Gorice na Štajersko NAŠI RAZGLEDI. 7. — 1977. V 7. št. NR (8.4.1977) najdemo več stvari, ki zadevajo primorski prostor, tudi če ne bi omenjali študije Valentina Z. Simonitija v zvezi s potresom v Benečiji, ki je bila že objavljena v Primorskem dnevniku. Kot že prej revija Jezik in slovstvo, tudi ta štirinajstdnevnik posveča celo stran dr. Antonu Ocvirku. Darko Dolinar namreč objavlja prispevek Delo Antona Ocvirka in primerjalna književnost na Slovenskem (176). Vsebino naznačuje že naslov. V istem časopisu je na str. 180-181 prispevek Pavleta Merkurja Značilnosti in posebnosti, s podnaslovom Zborovske priredbe ljudskih pesmi slovenske etnične manjšine v Italiji. Pisec najprej prikaže glasbene posebnosti teh pesmi, nato pa rva podlagi določenih posameznih primerov, pojasni, v čem skladatelji in prerejevalci grešijo, ko osiromašijo ali pa, nasprotno, mistificirajo bistvene značilnosti ljudskega petja. MLADIKA. 2.-3. — 1977. Ob 40-letnici mueeniške smrti Lojzeta Bratuža je bilo objavljenih več spominskih zapisov. Tako je med drugim Jok (Jožko Kragelj) v Družini št. 10/1977 (10.3.) prispeval zapis Mučeniku v spomin (str, 6), dr. Teofil Simčič pa je za Mladiko 2-3/1977, str. 27-28 napisal spominski članek Lojzetu Bratužu ob 40-letnici njegove smrti. CE FAS TU? 52. — januar-dccember 1976. Pred kratkim je izšla 264 strani obsegajoča revija (zbornik) furlanskega jezikoslovnega dru-•štva (Societa filologica. friulana) za preteklo leto. Preveč je naslovov prispevkov, da bi mogli vse naštevati, obravanavajo pa razne zgodovinske umetnostne, sociološke in etnološke teme iz furlanske preteklosti, pa tudi sedanjosti s posebnim ozirom na lanske potrese. Z arheologijo se ukvarjata dva avtorja in sicer Mario Brozzi, ki piše o Čedadu (Note di archeologia cividalese, 19-25). in Giorgio Stacul, ki obravnava izkopanine pri šenkvirinskem mostu v Nadiški dolini (11 castelliere di Ponte S. Quirino presso Cividale, 205-210). Stacul trdi, da je izkopana keramika podobna tisti iz kraških kaštelirjev, ki izhaja iz prve polovice II. tisočletja pr. Kr. Za umetnostne zgodovinarje bo najbrž zelo zanimivo poročanje Alberta Rizzija o skrbi spomeniškega varstva za poškodovane freske v Furlaniji (Scoperte e distruzioni di affreschi in seguito al terremoto in Friuli, 171-183). Odmev potresa je tudi prispevek Gaetana Perusinija, glavnega Urednika revije, Terremoto (237-245), v katerem je zbral nekaj primerov o tem, kako je potres že vplival na snovanje ljudskega slovstva, ki je zlasti v Guminu pustilo v ljudskem ustnem izročilu neizbrisne spomine. * # * Pri založniku Grillo v Vidmu je izšla knjiga o stanju furlanskih gradov. Za knjigo, ki ima naslov Friuli 1976 Castelli-Castles-Schlosse|\ je poskrbel Consorzio dei castelli storici della regione. T.P. stvaritvenih vrednotah: Koncert in Havdnova j{ V prvem nas je pritegnila, • jj ^ na igra Dejana Bravničar) je z istanjšanim občutjem 1 Nst 1| in slog Mozartove ustva*^vjl ^ svojskosti / plastično *z0 svojskosu piasucno si njegovo delo; dirigent je,®^ $ jj[ njegovo uuu; ujrigtut ,, :• združeval v odnosu skladne* ^ delovanja s solistom. lzrrtL,a f delovanja s sonsiom. .: - jl miselno grajenje simfonije- v . | a W- r odražalo izredno ' močno d' <| tovč pronicljivost v stržen 'J er vrednot; poustvarjena je h ,j S zorno, v Učinkoviti odzive0 J 9 riash Gojenci Centra za &, vzgojo iz Kopra so se 0 VI. tekmovanja gojencev A samb lov glasbenih soi - ,,e vije, ki je bilo v Skopju- ^ \ JufV predhodnem republiškem ,0jčir vanju v Ljubljani je devet fr 2?! vanju v ujvojijum jv — • cev z glasbenih šol v KoPr° r ranu pokazalo lepe uspet * # so se vsi uvrstili na pi’VB ^,i£- sta, štirje med njimi s° prvo nagrade, ki so j'111 čile udeležbo še na tekri, ^ ^ 5 j£ »J? s tekrifV •iiu- PVHP PK-W|j„i< mladih kandidatov — vl°';h»lcl v jugoslovanskem merilu- ^ j p ju je tekmovalo preko,., i4t°V " mladih kandidatov — violončelistov, kitaristov. P gi j> in trobilcev. Med zadnji111 ’ v je bilo kar 80, si je pri' Samo Novakovič iz razredne Darija Pobege z glasben® jri Kopru priboril prvo nagi-0 V go mesto je žirija pris00 j„ 5 h rinetistoma Milanu Rej011,, p^' i) rmeusioma lvuianu . moftu Vodopivcu iz razi'®0 Marijana Kocjančiča z xSf f? in tretje Brunu Drakslerju k iz razreda prof. Umberi® kovica z glasbene šole v ^ Uspehi teh šol niso | temveč kažejo na vefleg^ na prizadevanja in na s gfliK no zastavljeno delo, ki P ^ času prinaša vse ve®jetfa Lanskemu uspehu šolsk®» jjf stra koprske glasbene k jugoslovanskem ^ » na prejel prvo nagrado, so pC<* pridružila nova priznanj af k aouom teh dveh šol; P° .ia f. h gogom teh d veli šol; P°,'ui(t r. njihova strokovnost, vZ.ngd^j toda in vnema, pa tudi 0 ./ nost gojencev. Podčrtati pri . seveda tudi dejstvo, da ^ K I gosko delo ne omejuje I®, d«v nično plat igranja, t®mV^zil(^i( enako , prisotna vzgoja. Zato so gojencev, zlasti tudi TodK javne višjih ]eTA večkrat izzvenele kakor 'xsto(. K certi. Tako tudi zadnji Piranu, ko je vseh deve jencev z republiškega oflsft nja tik pred odhodom P1' sv»Jc.j H jenih ,v Skopje, ponovil0 N| spehe v prostorih Pirans* m*! galerije. ivan ® k ŠPORT ŠPORT ŠPORT ZA EVROPSKI NASLOV 'arlov brez težav 'eniagal F. Fiola Jugoslovanski as je zmagal po točkah • 30. — Jugoslovanski jbJ !jij 0j.Kl as Mate Parlov je v tem p|t evropski naslov v sred- # ^ kategoriji. if ^ ' Je _ namreč po petnajstih •oM tv ^ točkah premagal izzivalca 2» tL^ancisa Fiola, ki pa ima št? državljanstvo. Jugoslovan-■ n« teč33. J« brez velikih težav n»- kslj Naslov, že v začetnih krogih je ^ Namreč njegova premoč o-■* ^°v je bil namreč boljši ik^tnika v vseh elementih: rlalj teii. 1ka v vseh elementih: h()f nadkrilil nasprotnika, bil z°,o JSl pri udarcih in se skoraj iflit taj^^atil presenetiti v obrambi. rgp & ' °^>tne premoči jugoslovan .teifl ifjjL^a je postal dvoboj v za ;en» ^4..r°gih skoraj enoličen in v#' t sp? ogrel domačih navijačev, > S,0*10 in bučno bodrili svojega 5r. CviI,piolVL?:ta p8 ,je kaj ‘'•UViH l j **** J'- j i, ifel, da Parlovu ne bo pri- «vega in se zato............ od' tvegane napade. igga piMjV. £ tako brez težav premo-Ld- ^ v ®®'®viro. Sedaj pa se bo ver-Zrfi. feij. najkrajšem času odločil za ,0« svoji doslej že itak iz-'rwat*.karieri: jurišal bo nam-v • A "Svojitev svetovnega naslova. PA uberi f i ^ St ' 3' italijanski ligi ics premor ^Italijanski jjgj ho etnote- n a Wateemor- Prvenstvene tekme jsWj IdPa bodo odigrali redno v f j t jk šestina bo sprejela v golf 5 tJ? ,ekipo Pro Patrie, ki se o^^..ispadom. tort® st, M odmor je skoraj vsem e-W ^ “°brodošel, saj se bodo tako jetj*' Vjt)5flno oddahnili pred končnd-.sil za vrh in dno lestvice. °r if t [j" . udi že za prve ocene. Na ’% «L„,Ce se borita za prestop v 511 >1 Cremonese in Udinese. |tv„r '4n ,*Zredno zanimiv boj, ki bi ril CiVldemčani zaključili v last-'.8Si« ® W' saj preživlja Cremonese 1j krizo, kar nam izdatno i R t !tati' Lombardčani so v % >o;vij tekmah osvojili le eno ^ de®>čani pa kar pet. \jjki ga je Triestina doživela np /vHrwrn nrohlbmnv ""iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiunmin nQrii ne odpdra problemov izpadom, nasprotno pa izgubila vseh možnosti .ev' šestega mesta, ki je za • d« I Vseli i gi gotovo dobra uvrsti- 0 kPfci 0r P® je Prav sedaj tre-*P?.Wiw izmišljanje V zvezi z na- j(L fSstopi Tržačanov. Taglda- ’nL'ofl k ,ts 1 p° n U K ii> ŠPORT danes UA, 1. maja 1977 , j NOGOMET »AMATERSKA liga VL Proseku * • San Križu f. iti' i 'A k h 4 t* h rij / s fe kt rx % ■fr i* ii 9 A -irs" A A A 9 A |i i ;top^ 'oij San Sergio * # * ^picina Supercaffd 1(0 * ♦ * S ! b olini i. rr° Parra ^“riatica - Zarja |MJU v * * * \Wniku * Tuventina amaterska liga , - S V! S. Vito » * * „ - «1. maj» Anna ^adHčah "fino C5abrežini i. a Cave - Kras « » m • « • \tD°berdobu Sovodnje ^ Naraščajniki ^ vsvpllojziju L ^ • Primorec fe* stupanelah k ^ ■ Primorje Vagini L. * Micina Su^rcaffč jS^JfJrtSah s.fc-srs*1 ♦#* ijSf™® *»ttle *** ^riiseku Rozzol A ‘4 «C,TURNIR v TRŽIČU .ik*^ k3« * za 3. mesto 'a Lza !• mesto ^ Kontovel F5 v u &HARSTVO V*« KA VETERANOV viind je vedno obetal, da bo proti koncu prvenstva uvrstil v enajsterico nekaj mlajših, obetajočih nogometašev, razen France pa dosedaj svojih obljub ni izpolnil. Tako uvršča trener v ekipo še vedno igralce, ki so že popolnoma izgubili kondicijo in so nogometa letos že naveličani. Mladi igralci, kot Clemente in Schi-raldi (ni naključje, da sta oba ta igralca branilca), ki bi v tem trenutku verjetno zaigrala bolje, kot standardni nogometaši, pa še naprej presedajo na klopi za rezervne igralce. Taka politika je za društvo, kot je Triestina, ki ni v zadnjih letih nikoli razpolagala z dobro mladinsko ekipo, popolnoma nelogična in v škodo društvu. A. K. PLAVANJE VELIK NAPREDEK V SEZONI 1976 Leto sta «preživela» le dva rekorda Po načrtu: dekleta nekoliko boljša Od 960 najboljših rezultatov na svetu so jih kar 391 dosegli v ZDA Tudi v letu 1976 se je brez znakov utrujenosti nadaljeval močan kakovostni vzpon vrhunskega plavanja, ki je dobil zaradi olimpijskih iger še dodatna vzpon naprej. Bežen pogled na tablice rekordov nam pove, da sta iz leta prej vzdržala samo dva (moška) rekorda in sicer na progah 200 m mešano in 100 m delfin. V prvi panogi ni prišlo do rekorda samo zaradi dejstva, ker ta panoga ni bila nr. olimpijskem pror gramu, druga pa je še v rokah Marka Spitza, in sicer kar iz leta 1972. Na zgolj kronometričnem polju so bolj napredovala dekleta, ki imajo svoj vrh na progi 400 m mešano. V odstotkih je tablica rekordov od leta 1975 do leta 1976 napredovala v sledeči meri: -r—. Z današnjima slikama zaključujemo revijo nastopajočih ekip na Kon-tovelovem turnirju v minibasketu. Zgoraj: Poletova ekipa s trenerjem Lorisom Tavčarjem; spodaj: KontovelcI s trenerjem Valterjem Ukmarjem f f- " •v< '• - 7 niiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiifmiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimimiiMiiiiiiiuuiiiHiiiiiiii KOŠARKA V prvenstvu «pomIad» Po dveh porazih zmaga borovcev Prepričljivo so odpravili Libertas ■ V propagandni ligi je Dom visoko podlegel Pagnossinu POMLAD Libertas - Bor 69:94 (26:42) BOR: Pegan 4, Gombač, Mazzuc-ca (k) 18, Mesesnel 14, Koren 22, Brana 6, Jančar 12, Slobec 14, Dovgan 4. SODNIK: Stefi. PROSTI METI: 13:22 Libertas, 6:15 Bor. PON: nihče. Po dveh zaporednih porazih so v tretji tekmi prvenstva «pomlad» borovci zmagali. Zmago so želi proti šibkemu Libertasu, kljub visoki prednosti pa so «plavi» razočarali s prikazano igro. Na igrišču so namreč opravili več lepih akcij, žal pa so poleg teh zagrešili vse preveč začetniških napak. Že začetek je pokazal, da bo pot do zmage za naše fante lahka. Izvrstno so igrali v obrambi, dobro pa tudi v napadu. V 13. minuti je bil rezultat že 26:12 v korist «plavih». Takrat pa so naši fantje nekoliko popustili v obrambi in zahvaliti se morajo le nasprotniku, ki ni znal realizirati, da se prednost nj zmanjšala. Drugi polčas je bil še grši. Borovci so igrali skoraj izključno v napadu, medtem ko so obrambo popolnoma zanemarili. Končni izid je bil nazadnje 69:94 za naše fante. Meko PROPAGANDA Dom — Pagnossin 28:91 DOM: Kont (k) 10, Uršič 6, Petičič 4, Čotar, Devetak 8, Krulc, Krošelj, Prinčič. PAGNOSSIN: Martinelli (k) 6, Rallo 16, Duiz 6, Esposito 35, Foma-sari 12, Tavano, Zitter 8, Martini 8. V prvem kolu povratnega dela prvenstva «propaganda» sta se spoprijeli moštvi Pagnossina in Doma. Tekma je bila na sporedu v gori-škem slovenskem dijaškem domu, to da kljub domačemu igrišču domov cem ni uspelo zaigrati dobro. Dej stvo je namreč, da je Pagnossin tre nutno najmočnejša ekipa na Gori škem in do danes je še vedno nepo ražen na vrhu lestvice. Naši fantje pa so predzadnji na lestvici in to razliko je bilo opaziti tudi na igri šču. Nasprotnik; so bili vedno za razred boljši saj so domovci prvič dosegli koš šele ob vodstvu Pagnossina za oelih 20 točk. Tudi nadalje- vanje ni bilo uspešno: gostje so namreč vodili že z 48:4, Taka premoč se je nadaljevala skozi vse srečanje in poraz je zavzel veliko razliko. Treba pa je omeniti, da so mladi domovci igrali s pomožnim trenerjem, zaradi odsotnosti stalriega trenerja Devetaka. Prihodnjo tekmo bo Dom odigral danes proti ekipi Arte v telovadnici na Rojcah. Vladimir V zaostali tekmi Servolana - Bor Borovi mladinci bodo jutri igrali zaostalo tekmo mladinskega prvenstva. «Plavi» se bodo namreč v gosteh spoprijeli s Servolano. Srečanje bo jutri v Skednju, s pričetkom ob 19.30. «Plavi» pa so v petek odigrali prijateljsko trening tekmo z Barco-lano, ki igra v promocijskem prvenstvu. Naši zastopniki so nudili starejšim nasprotnikom močan odpor. napredek 400 m mešano Tauber 3,23% 200 m prosto Ender 2,46% 100 m hrbtno Richter 2,34% 200 m hrbtno Treiber 2,21% 100 m prsno Anke 1,97% 400 m prosto Thumer 1,92% 200 m delfin Gabriel 1,90% 100 m delfin Ender 1,81% 800 m prosto Thumer 1,22% 200 m prsno Koševaja 1,06% 200 m mešano Ender 1;04^ 100 m prosto Ender 1,02% Pri moških je bil največji napredek zabeležen'na 100 m prosto, kar je veliko presenečenje, saj je do skoka prišlo le zaradi dveh izrednih dosežkov, medtem ko je bil splošen napredek te panoge med zadnjimi v moškem programu. Lestvica je sledeča: 100 m prosto Skinner 2,27% 200 m prsno Wilkie 2,24% 200 m hrbtno Naber 2,20% 1500 m prosto Goodell 2,01% 400 m mešano Strachan 1,94% 100 m hrbtno Naber 1,44% 200 m delfin Bruner 1,22% 100 m prsno Hencker 1,21% 400 m prosto Goodell 0,60% 200 m prosto Fumiss 0,03% Olimpijsko leto je močno pospešilo napredek tudi pod vrhom. Časi, ki so leta 1976 dovoljevali uvrstitev na 40. mesto so pri moških za 1,04% boljši od tastih iz leta prej, pri dekletih pa za 1,2%. Glede moči držav treba omeniti, da so ZDA še močnejše od sicer že izrednega izkupička z olimpijskih i-ger. Od 480 najboljših moških rezultatov (40 za vsako panogo), jih je kar 242 iz ZDA. Pri dekletih je moč NDR bolje izražena pri samem vrhu, z ozirom na prvih 40 pa so že znatno boljše ZDA in zelo blizu tudi Kanadčanke, v glavnem zaradi OI na domačih tleh. Te tri države imajo med prvimi 40 na vseh pirogah skupno kar 71% vseh rezultatov. Dokaj zanimiv je močan napredek SZ. Gre za kakovosten skok, ki je očitno načrtovan za odločilno vlogo na prihodnjih OI v Moskvi. Glede tega je treba poudariti, da se je večja skupina sovjetskih plavalk in plavalcev mesec dni mudila na treningu v ZDA. Ostalim državam, kot so ZRN, Velika Britanija in Madžarska ostaja samo čast močne obrambe po zaslugi posameznikov. KOŠARKA V KVALIFIKACIJAH ZA A 1 Verjetno bodo morali odigrati še eno tekmo Danes je na sporedu 14. in zadnje kolo kvalifikacijskih skupin. Znani sta že dve ekipi, ki bosta v prihodnji sezoni nastopali v ligi A-l. To sta Canon in Emerson iz Genove. SKUPINA A Kot smo že omenili, si je Canon že zagotovil prestop v višjo ligo. Za drugo mesto pa se borita goriški Pagnossin in Brina iz Rietija. Goričani bodo danes igrali na domačih tleh z zadnjeuvrščenim Brindisijem. Gostje so prešibka ekipa, da bi lahko ogrožala Benvenutijeve varovance, zato lahko Goričani računajo na gotovo zmago. Tudi Brina igra pred domačim občinstvom in sicer proti Chinamartiniju, kije trenutno na 5. mestu lestvice. Skoraj ne moremo pričakovati, da bi Turinčani napravili veliko uslugo Pagnossinu, saj ne more Brina zapraviti take priložnosti. Zato mislimo, da bosta obe e-kipi ostali tudi po tem zadnjem kolu na drugem mestu lestvice z enakim številom točk. Zaradi tega bo potrebno še odločilno srečanje, ki bo določilo moštvo, ki bo v prihod nji sezoni nastopilo v 1. italijanski košarkarski ligi. Tržaški Hurlingham bo odigral svojo zadnjo tekmo v Forliju proti Jollycolombaniju. Zadnjič jih bo tudi vodil trener Lombardi, ki se bo po zaključeni sezoni poslovil od moštva. SKUPINA B Skoraj gotovo je, da bo skupno z Emersonom napredoval v 1. ligo rimski IBP, ki danes igra na domačih tleh s zadnjeuvrščeno ekipo skupine, to je z Rollerjem iz Firenc. Rimljanom ne more zmaga uiti na noben način, saj je razlika med ekipama precejšnja. Roller pa bo v prihodnji sezoni moral nastopati v nižji ligi. V tej skupini je prišlo do veli: kega presenečenja, saj ni uspelo Snaideru in Saporiju napredovati v ligo A-l. Peterki se bosta danes spoprijeli v Sieni; tekma, ki bi po predvidevanju morala biti odločilna, nima tako nobenega pomena. Obe moštvi Dosta morali precej izpre-menitj svoje vrste, če se hočeta v kratkem času vrniti med skupino najboljših. Na sporedu sta še tekmi Cosatto - Emerson in GBC - Vidal, ki pa nimata za končno lestvico odločilnega pomena. RIM, 30. — Košarkarski igralci Zanatta, Meneghin in Bariviera se bodo 7. maja sestali s predstavniki košarkarske zveze, da bi preučili možnost ustanovitve pokojninskega sklada za košarkarje. Prihodnji petek in soboto bo delegacija naših športnikov in družbe-no-političnih delavcev v slovenski prestolnici gost društva Partizan — Moste, ki skupno z ostalimi organizacijami krajevne skupnosti Moste organizira ob 85-letnici Titovega rojstva srečanje z zamejskimi Slovenci iz Italije. Gostovanja se bodo u-deležili predstavniki odbora ZSŠDI za Tržaško, Goriško in Beneško Slovenijo, predsednik mladinske komisije pri SKGZ, predstavništvo zgo-niške občine, ki bo navezalo politične stike s tamkajšnjimi upravitelji ter košarkarska ekipa ZSŠDI. Po sprejemu gostov bo v petek nastop folklorne skupine, košarkarsko srečanje med gostitelji in ZSŠDI, nastop telovadcev Partizana - Moste. V soboto zjutraj pa se bodo skupaj udeležili množičnega pohoda ob žici okupirane Ljubljane, popoldne pa si bodo ogledali spomenik padlim na Urhu « * * Za štafeto zmage, ki bo v Ljubljani 9. maja, je ZSŠDI prijavilo devet ekip svojih članic, in sicer šest v moški in tri v ženski konkurenci. Moške ekipe, ki bodo prete- kle trikrat po 1000 m , so prijavile sledeča društva: Adria dve ekipi, Beneško planinsko društvo, Dom, Kras in Primorec. V ženski konkurenci, trikrat 600 m, pa bodo nastopile Adria, Kras in Sloga. * * * Izločilni del moškega odbojkarskega Turnirja prijateljstva se bo nadaljeval v torek, ob 20. uri, v nabrežinski občinski telovadnici, kjer se bosta Bor in Kras pomerila z goriško Oiimpio. Srečanje med Domom in Olimpijo pa bodo odigrali v četrtek, v Goriei. Dve prvouvršče-ni šesterki se bosta plasirali na finalni del tekmovanja, ki bo 15. maja v Dolini. Tekme ženske A skupine za Tur-n'r prijateljstva pa bodo odigrali 8. maja v Dolini in bomo tako dobili še ime drugega finalista, ki bo skupino s Kontovelom nastopil 22. maja, v Ravnah na Koroškem. Sovjetske oblasti so potrdile, da na mednarodnem teniškem turnirju v VVimbledonu, ne bodo nastopali sovjetski igralci. Do tega sklepa je prišlo, ker bodo na turnirju sodelovali tudi igralci Južne Afrike. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiii PORTISCH PRVI POLFINALIST Prvi polfinalist tekmovanja kandidatov za svetovnega prvaka je madžarski velemojster Lajos Portisch, ki je v Rotterdamu izločil danskega velemojstra Benta Larsena že po desetih partijah dvoboja z rezultatom 6,5 — 3,5. Lajos Portisch je že vrsto let e-den izmed vodilnih velemojstrov na svetu, vendar pa v tekmovanjih za šahovski Olimp ni imel večjih uspehov in je sedanja uvrstitev v polfinale njegov največji dosežek. Kandidatske dvoboje je začel igrati leta 1965, ko je na Bledu izgubil s Taljem s 4,5 — 5,5. Leta 1968 ga je v Poreču izločil prav Larsen s 5,5 — 4,5, leta 1974 pa ga je premagal bivši svetovni prvak Tigran Pe-trosjan z 2 — 3 ob osmih neodločenih partijah. Med mnogimi rezultati, ki smo jih omenili že v lanski šahovski panorami pa velja omeniti zmago na veleturnirju v Milanu — jeseni 1975, ko je kasneje v dvoboju za prvo nagrado izgubil s Karpovom z minimalnim rezultatom. Portisch je dosegel tudi druge uspehe: na olimpia-di leta 1964 v Tel Avivu je imel najboljši rezultat na prvi deski, šest- krat je bil prvak Madžarske, v dvoboju SZ — svet (Beograd 1970) je na tretji deski premagal Korčnoja z 2,5 - 1,5. Poznan je kot izredno discipliniran in korekten igralec, ki se izredno pripravlja za vsako turnirsko partijo in vsako tekmovanje. V polfinalu še bo srečal z zmagovalcem srečanja Boris Spassky — Vlastimj Hort, ki se odigrava v Reykjaviku. Madžarski velemojster je v dvoboju z Larsenom dosegel pet zmag, tri remije in dvakrat je bil poražen. V večini partij tega dvoboja je Portisch pokazal boljšo formo, boljšo teoretično pripravo in delal je malo napak. Edino kar je pokazal Larsen sta bili dve odlično igrani končnici v partijah, ki jih je uspel tudi osvojiti. Oglejmo si deseto, odločilno partijo tega dvoboja. ROTTERDAM 1977 10 partija L. PORTISCH — B. LARSEN Kraljevo • Indijska obramba 1. S/3 g6 2. c4 Lg7 3. d4 Sf6 4. g3 Portisch se je odločil za fianketno varianto kraljeve indijske obrambe, Nadja Debenjak sodi med najbolj perspektivne metalke kopja pri ženski Borovi atletiki ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA > H 5» c« H LOKOSTRELSTVO Že iz davnine, ko je človek uporabljal kameno orožje, se je lokostrelstvo ohranilo vse do današnjih dni. Po, vsej j zemlji so uporabljali lok preprosti narodi kot orožje za boj in lov. Doma je v rokah mnogih Indijancev prav do Ognjene zemlje, v rabi je pri afriških narodih, uporabljali so ga Indijci in razni tartarski in mongolski narodi. Kot lovsko orožje je pri mnogih lovcih bolj cenjeno kot puška, ker s po- Nogometaši Gaje, ki igrajo v 3. amaterski ligi, se še borijo za visoko uvrstitev, s čimer bi si zagotovili tudi prestop v višjo kategorijo. Danes bodo gajevci igrali z ekipo Duino kom ne plaši živali. V ZDA so lovišča, ki so namenjena samo lovcem z lokom. Kot športno orodje je lok razširjen po vsem svetu. Izredno je priljubljen, saj vidiš izstrelek — puščico — leteti, zadeti in zaustaviti v tarči. Med taborniki je mnogo navdušenih lokostrelcev. Radi pa bi, da bi se lokostrelstvo še bolj uveljavilo v naših vrstah, saj nudi zdravo zabavo ter obenem goji telo in oko. V določenih krogih lovcev pravijo, da je moderna puška nasproti slabotni divjačini že nepošteno orožje in le z lokom v roki bi imel človek pravico stopiti v lovišče. Lokostrelstvo je čedalje bolj priljubljen šport med mladino. Tihi zen loka, srebrn blišč puščice med letom, votel udarec, ko prileti v tarčo — vse to prevzame domišljijo. Vsak šport ima svoje privlačnosti: poleg zadovoljstva, ko zadeneš v tarčo, ti hudi lokostrelstvo mir in tišino, ki jo težko najdeš pri drugih športih. S pravilnim treningom osnov se vsak začetnik hitro nauči. Zadnja leta so uvedli znanstvene metode v ta šport, tako da je možno doseči vrhunsko znanje v dveh ali treh letih. Razen tega je to šport, ki ga lahko gojimo pozno v starosti. Z lokostrelstvom se lahko ukvarjajo ženske in moški. Nobene posebne moči ni treba imeti in na razpolago so loki za vse zvrsti. ISKRICE Če je mladina preveč zadovoljna sama s seboj, je to slabo znamenje za prihodnost. Kolikokrat smo užaljeni, ker nam kdo ne ponudi nečesa, kar mm v resnici sploh nič ne pomeni. ki zagotavlja belemu majhno, vendar pa trajno prednost. 4. ... 0-0 5. Lg2 d6 6. Sc3 c B 7. 0-0 L/5 Igrano potezo teorija ne priznava za najboljšo. Poznano je nadaljevanje 7. ... Sbd7 8. e4 e5 9. Tel (h3) Db6 z zanimivo igro. Larsen z igrano potezo skrene s poznanih teoretskih poti in poskuša presenetiti nasprotnika, kar pa mu seveda proti igralcu kot je Portisch ne uspe. 8. Sh4 Ld7 Boljše je 8. .. . Lg4 in prepustiti polje d7 za skakača. 9. e4 e5 10. S/3 Izgleda, kot da je črni pridobil potezo, ker ima, že lovca na polju d7, vendar pa že nadaljevanje pokaže vse slabosti črne pozicije. Lovec je na prirodnem razvojnem polju za skakača in tudi kmet na d6 je velika slabost črnega, ki se ne more razviti po običajnih shemah kraljevo - indijskih obramb. 10. ... Te8 11. h3 Sa6 12. Tel ed4 Larsen je nestrpen in ruši napetost v centru. Tako bodo prišle slabosti njegove pozicije še bolj do izraza, zato bi bilo boljše nadaljevati v pasivnem slogu 12. ... De7 in Tad8. 13. Sd4: Db6 14. Sb3 Tad 8 15. Le3 c5 (?) Odločilna napaka v težkem položaju! črnemu sedaj n; več pomoči. Tudi sedaj bi v težkem položaju črni nadaljeval s pasivno obrambo 15. ... Dc7. 16. Lg5 (!) Portisch takoj kaznuje napako nasprotnika. Sedaj grozi Lf6: in Sd5, prav tako pa tudi Df3, kar je sledilo tudi v partiji. Larsen sedaj izgubi najmanj kvaliteto. 16. ... Le6 17. D/3 Sd7 18. Ld8: Td8: 19. Sd5 Ld5: 20. ed5 Lb2: Po žrtvi kmeta na b liniji pridejo bele težke figure še hitreje v igro. 21. Ta bi Lg7 22. Sd2 Da5 23. Tb7:! Sedaj pa sledi še začasna žrtva figure in Larsen je v izgubljenem položaju. Po forsirani zamenjavi figur nastane popolnoma dobljena končnica za belega. V partiji je še sledilo: 23. ... Dd2: 24. Te7 /5 (na 24. .. . Se5 sledi 25. Te5? in 26. Df7: + z matom) 25. Tbd7: Td7: 26. Td7: Da2: 27. De3 Dal+ 28. Kh2 De5 29. De5: Le5: 30. j4 in Larsen je podpisal predajo. Sedaj je še kmet na polju d6 izgubljen in vsak odpor bi bil odveč. Tako se je danski velemojster Bent Larsen poslovil od kandidatskih dvobojev. Z bledo in včasih preveč kavarniško igro pa kaj drugega ni bilo pričakovati’ Komentar: SILVO KOVAČ AVTOMOBILIZEM RIO DE JANIERO, 30. Brazilski dnevnik Jomal do Brasil je objavil novico, da bo po vsej verjetnosti bivši svetovni prvak v avtomobilizmu Emerson Fittipaldi prenehal tekmovati z domačim copersucar-jem in prestopil med vrste ferrarija. To pa zaradi slabih izidov, ki jih dosega z brazilskim avtomobilom in ker se je njegova popularnost v zadnjih dveh letih močno zmanjšala. OLIMPIJSKE IGRE MOSKVA, 30. - Novinarska komisija mednarodnega olimpijskega komiteja je sklenila, da bo na prihodnjih OI v Moskvi lahko sodelovalo največ 7.800 novinarjev (vključno s tehničnim osebjem). Televizijskih komentatorjev bo lahko 800, fotoreporterjev 400, novinarjev mednarodnih agencij 300, novinarjev državnih agencij 300, samostojnih novinarjev 100, kinematografskih operaterjev 100, novinarjev 2.800 (skupino s 300 sovjetskimi) in 3.000 tehnikov. RIM, 30. — Giulio Onesti, ki vodi športno organizacijo CONI od leta 1944. je bil potrjen za predsednika CONI tudi za štiriletno olimpijsko obdobje 1976 - 198.,. Ža podpredsednika sta bila izvoljena Franco Carraro in Beppe Croce. ALPINIZEM DUNAJ, 30. — Himalajski odpravi, ki jo je vodil znani tirolski alpunist Reinhold Messner, ni uspelo preplezati južne stene Bidden Peaka (8176 m.). Novice, ki so prišle iz Kathman-duja na Dunaj, pravijo, da so se morah Messner in trije tovariši naveze, po bivaku na kvoti 5.000, vrniti. Naveza je imela v načrtu priti na vrh Hidden Peaka p>o še nepreple zami južni steni, brez jeklenk in brez pomoči nosačev. 1. maja 1977 Milica Kacin -Wohinz (Nadaljevanje z 10. strani) politike in taktike komunistične stranke Italije», izšlo v Elementi revolucionarnosti v političnem življenju na Slovenskem — Partizanska knjiga Lj. 1973, »Ljudsko frontno povezovanje Slovencev vfc Italiji* — Zbornik razprav ob ustanovitvi KPS, Lj. 1977. Posebej migamo poudariti, da se je dr. Kacin — Wohinz s svojimi razpravami in siceršnjim delom v okviru sodelovanja IZDG in raznimi italijanskimi inštituti, izredno močno uveljavila v naprednem italijanskem zgodovinopisju. Pri tem bi omenili še to, da se je Kacinova na svojem zgodovinskem področju sicer, a vendar drugače, lotila včasih generične parole 20-letnih dobrih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Na področju kulturne politike je načela trnovo pot znanstvenega sodelovanja med državama za širše in sistematičnejše delo na področju zgodovinske raziskave in tako utirala z drugimi pot sožitja med narodoma. Njene poglobljene razprave v italijanščini od že omenjene «L’eccezione del-la Venezia Giulia* do «Appunti sul movimento antifascista slove-no della Venezia Giulias (Quader-ni, 1972 Rovinj), pa do »Storio-grafia jugoslava sulla Venezia Giulia 1918-45» (Bollettino 2/1974) in «La comunita nazionale slove-no-croata fra le due guerre* (Le regioni italiane), so odprle 'pot italijanskemu občinstvu do, pomembnega dela slovenskega zgodovinopisja in tako podrle meje omejenosti; poznanja slovenskega jezika. Na koncu lahko mirno trdimo, da zavzema dr. Mihca Kacin — Wohinz danes pr nas nadvse p>re-minentno mesto strokovnjaka za zgodovino Slovencev pod Italijo med obema vojnama, to pa ne samo zaradi svojega temeljitega poznavanja virov in literature, tako z naše kot italijanske strani, ampak v n'č manjši meri tudi zaradi svoje pravilne znanstvene metode objektivnega vrednotenja razrednega in nacionalnega boja, kar je tudi glavni vzrok za nien znanstveni ugled tu in v Italiji. «Sreča na vrvici» (Nadaljevanje z 10. strani) glatma vloga) ali Nino de Gleria, Mitja Tavčar, Andrej Djordjevič, Jure Žargi, Nina Zidanič, Polom Rajšter, Nataša Rojec in Vesna Jevnikar, ki so vsi nepotvorjeno, z žarom in nepomvljivostjo odigrali pravzaprav sebe in svoj svet v svetu velikih. Tako se je zgodilo, da so ostale vloge tpravih*. odraslih igralcev, nekako ob strani, epizodne. Kljub temu je treba priznati Lidiji Kozlovičevi, ki je igrala Matkovo mamo, odlično igro in vži- • vetje v ambifnt, ki ni odraslim tako vsakdanji, medtem ko. jo j tudi ostali todrasli» igralci dobro dopolnjevali msprotm igro in stran v tej živopisni pasji mladinski komediji, pa naj je šlo za Aleša Valiča, Manco Koširjevo, Sandija Pavlim, Mino Jerajevo ali Iva Bana. Tudi ostali sodelavci So se dobro ujemali z režiserjem: scenograf Niko Matul je znal dobro pomzoriti ambient betonskega spalnega naselja, medtem ko je direktor fotografije Mile de Gleria znova pokazal, da zna s kamero ravnati umetniško in čistost njegovih barvnih kadrov je vsekakor tudi ena izmed odlik tega dobrega filma. «Sreča na vrvich 'je vsekakor žanrska osvežitev že tako skromnega letošnjega repertoarja slovenskih umetniških filmov, vendar predstavlja po ^Vdovstvu Karoline Žašler» že letošnji drugi izreden, odličen in umetniški dosežek slovenske kinematografije. Prvomajsko slavje v Dachauu (Nadaljevanje z 8. strani) tum 2. maj 1945 pomtiskujemo sledeči sestavek. «Kakor vse druge narodnostne skupine, tako smo tudi Jugoslovani v taborišču proslavili 1. maj slovesno, kar se da. Ob 9. uri se je pred 3. blokom zbralo na lagerski cesti okrog 2.500 rojakov. Prireditveni odbor je poskrbel za lepo okrašeno tribuno s transparenti in veliko sliko maršala Tita. Zborovanje je otvoril in vodil stari delavski borec Makuc iz Ljubljane. ki se je spominjal v taborišču umrlih in podlih tovarišev, nato pa je o pomenu 1. maja tov. Mrzel spregovoril nekaj toplih, v srce segajočih besed. Med drugim je pwudarjal, da si poč ne moremo predstavljati kakšne druge množice, ki bi se bila na ta dan s tolikšno radostjo, s tolikšno srečo zbrala k tej mednarodni delavski slovesnosti. Tov. Lavrač je z ntočnim občutjem recitiral dve piesmi, Borove »žrtve* in Župančičevo »Pojte za menoj*. Zlasti slednja je na vso množico napravila silen vtis. Govorili so še tovariši Rencič v imenu starih istrskih hrvatskih borcev, Ple-ško v imenu mladine in Mušič v imenu starih borcev. Na uvodu in ob zaključku lepo uspelega zborovanja je vsa množica ubrano zapiela dve partizanski pesmi. Z zborovanja so bile od pasla ne pozdravne brzojavke vladi demo* kratske federativne Jugoslavije, predsedniku USA, predsedniku vlade Velike Britanije in maršalu Sovjetske zveze Stalinu. V brzojavki jugoslovanski zbor naglaša: S proslave 1. maja pozdravljamo Jugoslovani koncentracijskega taborišča Dachau osvobojeno Jugoslavijo, maršala Tita in našo vlado z željo, >da nam omogoči čim-prej povratek domov. Uredništvo, uprava, eglaanl oddelek, TRST, Ul. Montaeehi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnin« za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi O IUUU UuM' ofc' Poitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaSkega tiska, Trst 11-5374 Stran 12 Žiro račun 50101-603-45361 *AL)II» Gradišča 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mirt) lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000. j( Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mlJ1 v fifrini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za ,r ^ goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku r' upravi Ir vse pokrajin Italije pri SPI. ul . Oddajo je realiziral Erlek Osser in gre za «poročilo» o položaju v Furlaniji leto dni po katastrofalnem potresu, ki je prizadel to področje. Prav te dni je izredni vladni komisar Zamberletti izpolnil svojo nalogo in bodo redno upravo spet poverili deželi in občinam. Oddaja nDossier* bo skušala odgovoriti na vrsto zaskrbljujočih in grenkih vpra sanj: kaj bodo še naredili za bodočnost Furlanije? V kaj tipajo Furlani? Zakaj imajo ljudje občutek, da se komaj sedaj začenja najtežje obdobje? ZALOŽNIŠKO GRAFIČNO PODJETJE primorski tisk n. sol. o.— KOPER TOZDA ZALOŽBA n. sub. o. s poslovalnicami v Kopru, Izoli, Portorožu, Bernardinu, Piranu, Sežani, Ilirski Bistrici, Postojni, Pivki in enoto Biro servis. TOZD TISKARNA JADRAN n. sub. o. TOZD PROPAGANDA KOPER n. sub. o. Fhg^frKjarpjE5xf KMETIJSKO PREDELOVALNI ZADRUŽNI KOMBINAT MALVAZIJA PRIPOROČA OBISKOVALCEM NAŠEGA OBMOČJA: Lastne proizvode — priznana vina REFOSK — MERLOT — KABERNET - — brezalkoholne pijače EXCORADO — žgane pijače EXCORADO — meso in mesne izdelke — mleko in mlečne izdelke Solidno postrežbo v lastni maloprodajni mreži MARKETI — MESNICE — MLEKARNE — GOSTINSTVO Postanite tudi Vi porabniki naših kvalitetnih proizvodov in uslug! TURISTIČNO HOTELSKO PODJETJE PORTOROŽ TOZD Hotel Adria, Ankaran x TOZD turizem Avditorij, Portorož TOZD igralnica Casino, Portorož TOZD Grand hotel Metropol, Portorož TOZD Hoteli Palače, Portorož TOZD Hotel Piran, Piran TOZD Pralnica in čistilnica LUCIJA, Portorož TOZD Hotel Belvedere, Izola izrekajo najlepše želje vsem delovnim ljudem ob prazniku L maja Nedelja, 1. maja 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša in Nabožna oddaja 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 Dnevnik 1 — OB 13. URI 13.30 Dnevnik — VESTI 14.00 V teku nedelje 14.05 športne vesti 14.30 Disco ring 15.20 Pozor na onadva 16.30 Na moj način . .. 17.45 in 18.55 Nogometno prvenstvo 19.00 Polčas nogometne tekme 20.00 DNEVNIK 20.40 Chiunque tu sia, televizijska priredba 21.45 športna nedelja 22.45 Napoved programa in DNEVNIK Drugi kanal 12.30 Risani filmi 13.00 Dnevnik 2 — OB 13. URI 13.30 Ona druga nedelja 14.45 Športni prenosi 17.55 Napoved programa 18.15 Polčas nogometne tekme 19.00 Nedosegljivi , 19.50 Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO 20.00 Športne vesti 20.40 Que viva mušica Pesmi in foklora s Kube 21.40 Dnevnik — DOSS1ER DOKUMENT TEDNA 22.30 Dnevnik 2 — Zadnje vesti 22.45 Protestantizem 11.00 12.00 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.35 Pihalni orkester štorskih železničarjev 9.00 POROČILA 9.05 Napoved programa 9.35 KAPETAN MIKULA MALI Naj živi pesem, prenos iz čačka Kmetijska oddaja 14.20 Cesarjev slavček 14.40 Medved, mladinska oddaja 14.55 Tobogan: Ravne IG 00 Okrogli svet 16.15- POROČILA 16.20 Sladka Irma. film 18.45 Od vsakega jutra raste dan: BENEČIJA 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Morava 76, nadaljevanka 21.00 Dokumentarna oddaja beograjske TV 22.05 DNEVNIK 22.20 Športni pregled 22.40 PEPEL IN KRI, glasba Koprska barvna TV 19.30 Otroški kotiček 20.15 Stališča 20.35 TOVARIŠI, film Za L maj — glasba 21.50 22.20 UŽIČKA REPUBLIKA Ponedeljek, 2. maja ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Knjižna oddaja 13.30 DNEVNIK 14.00 Oddaja iz parlament 14.25 Angleščina 17.00 Ponedeljsko srečanji 18.00 Argumenti 18.30 Glasba in šport 19.20 Orzowei, četrto na; 10.45 Almanah in Vremenski 20.00 DNEVNIK 20.40 ANASTAZIJA, film ^ 22.25 Sestanek s sodobni DNEVNIK dalj« Drugi kanal 12.30 Tedenska oddaja o 13.00 Dnevnik 2 - OB 13- 13.30 Sodobno otroštvo ja 17.00 Program za mladinOi filmi 17.30 Mladina v svetu Laboratorij fototeka* ^ 18.00 18.20 Dnevnik 2 - Šport”6Z 18.30 Program pristopa k C 19.(K) Dnevnik 2 — športna 19.10 Robin, Hoodove priffifj|l 19.45 Dnevnik 2 - ODPRu DIO 20.40 Nadaljevanka 21.35 Južnoitaljjanska 22.15 Dunajski filharmonik kester ^ } Ob koncu DNEVNI« ;. JUGOSLOVANSKA Ljubljana 9.00 POROČILA 9.05 Naša pesem I 9.20 Balzac: Blišč in b6°“ tizan