OGLAŠAJTE V
najstarejšemu
slovenskemu
dnevniku v ohio ★
^vrsujemo vsakovrstne tiskovine
j[^3QaX.—LETO XXIX.
jonski kabinet položil ostavko
%KI0, 22. aprila. — Kabi-Pfemierja barona Kižura Ši-je bil na vladnem, kr-zadnjih šest mese-L	razburkanosti na
^avkt®""'	položil
'5j^va, ki je bila poje k k priliki, pravi, da se ^Bo odločil za ta korak, stabilizirati politični 3' perečo živilsko krizo.
I 'inflacijo in dru-leme pred katerimi se
erne, dežela.
bi
pravi, da kabi-^^0	izpolnil svojo
Ive	ko je izpeljal vo-
kat poslanske zbornice, lila	nobena stranka
kot eno tretjino vseh
k
^^stopstvo V poslan-,fjl	konservativna
l^^tere vodja
Hatojama.
k\
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), APRIL 23, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 80
Varnostni svet utegne
noviti iransko preiskavo
Angleži trdijo, da se je iranska vlada podala vsled pritiska od strani Rusije
'"SČun v oblasti
J^inistov
— Kitajska naci-j rt 'vlada je danes pri-igti X komunisti v popolni glavnega me-'Ja k	da vsa zna-
da bodo komuni-Se ^ zavzele tudi Mukden, okli,, umaknejo sovjet-
^^*Wjske&ae.
" poslanik gen. Mar-V	vrnil iz Zed.
^^Jsko, da posredu-"Hisf« civilni vojni med i^i lenimi in nacijonali-S'fttiadami v Mandžuri-Kini.)
^ " padec z mostu.
ki Lemon, star 31 let, Q.J.' Je živel pri sestri na je bil najden je mostom, s kate-200 čevljev glo-je bil v St. Vin-^\la" ^ bolnišnico, kjer je do mrtvim. Lemon je te u ^"^bra uposlen pri It," Co., kot "shipping
. ^^^^konočna nedelja
dolgo ne pomni yelikonocne nedelje ^ ift '"^eli letos. Računa
^ J"
^ f ICO naravnost sijaj-dneva obiskalo • P^rke nad 300,000 ci%j ^ ^ Wade parku v t'l'avcaf	muzeja je
^ Snječa. Amaterski I fotografi so vsepo-Poljip' in policija je "fcnj roke. dela z ureje-i je ^^'^eta. Umetnostni '^kalo 15,000 ljudi.
; L."——
oropana
^ 2n	je vpričo
jji gostov neki ropar Ue If j^^ičarko Southern la	St. in Euclid,
Sost	da bi bil kdo
1% to opazil. Ko je _ icel[^^ Helen Avran ne o, ^ spodnje prostore i spravi v varnost NetJ' pristopil k nji : • ^ roki neki okrog ^oški in ker mu ni ' Slav, '^^"^rja jo je uda da je onesvestena 1 %a	je hitro po-
'"^toy mimo odšel mi-% prostorov, ne da pozornost.
Britski delavski poslanec Michael Foot je vladi v Londonu poročal, da se bo iranska samostojnost jamčila edino na ta način, ako se pošlje v Iran komisija Združenih narodov, ki bo preiskala umaknitev sovjetskih čet iz omenjene dežele.
Isti poslanec je med drugim rekel, da je Rusija v Iranu iz-Doslovala vse, kar je hotela, predno je podala izjavo za umaknitev vojaštva iz dežele.
Ko se torej varnostni svet jutri iznova snide, bo Anglija najbrže zahtevala obravnavanje tega vprašanja, medtem ko bo zadeva Francovega režima potisnjena na stran. V tem bo imela Anglija tudi podporo Zedinjenih držav, kakor kažejo vsa znamenja.
''Pii
NEW YORK, 22. aprila—Neki britski delavski poslanec, ki se je baš vrnil iz Irana v London, je izjavil, da ne dvomi, da se je iranska vlada pridružila Rusiji v zahtevi na varnostni svet vsled pritiska, in kot posledica tega se je danes tukaj pojavilo gibanje, da varnostni svet odredi tozadevno preiskavo.
Vrhovni zvezni sodnik Stone nenadoma umrl
WASHINGTON, 22. aprila. — Danes je umrl v starosti 73 let predsednik vrhovnega zveznega sodišča Harlan F. Stone, ki je zbolel, ko je sedel v sodnem stolu. Pet ur nato je izdihnil. Zadela ga je možganska kap.
Njegovo obolenje je bilo prvotno diagnozirano kot lahak napad slabe prebave in zdravnik, ki ga je preiskal, je svetoval, da si vzame nekaj dni počitka na domu.
Ko je nastopila smrt,, so bili navzoči njegova žena in dva sinova.
Jackson utegne biti imenovan predsednikom sodišča
Pokojni sodnik, ki je zaslovel radi svojih liberalnih nazorov, je bil imenovan predsednikom vrhovnega sodišča od predsednika Roosevelta, članom sodišča pa ga je imenoval leta 1925 tedanji predsednik Coolidge.
Smrt sodnika Stone-a pomeni, da bo vrhovno sodišče začasno štelo samo sedem članov. Sodnik Robert H. Johnson se nahaja v Nuernbergu kot glavni ameriški prosekutor proti nacijskim voditeljem. Tukaj se je nocoj govorilo, da utegne predsednik Truman imenovati Jacksona za predsednika vrhovnega zveznega sodišča.
Kratke vesti
ŽIDOVSKI BEGUNCI PROTI BRITSKI OBLASTI
SPEZIA, Italija. — Voditelji tisoč židovskih beguncev se je danes pripravljalo za vkrcanje na ladjo, ki jih ima odpeljati v Palestino. Rekli so, da bodo šli na pot navzlic ukazom od strani britske mornarice proti izkrcanju v Palestini.
* ★ ■"
57. ROJSTNI DAN ADOLFA HITLERJA
FRANKFURT. — Preteklo soboto je minilo 57 let, odkar je
bil rojen Adolf Hitler.
★ ★
JOHN LEWIS OBISKAL PREDSEDNIKA TRUMANA
WASHINGTON. — Preteklo soboto je predsednik prenjiogar-ske unije John L. Lewis nepričakovano obiskal Belo hišo v spremstvu delavskega tajnika Schwellenbacha ter imel posvetovanje s predsednikom Truma-nom.
* *
ŽELEZNIŠKA NESREČA V BLIŽINI BOSTONA
Na nekem križišču v predmestju Bostona sta v nedeljo trčila dva vlaka New Haven R. D. družbe, pri čemur je bil kurjač od enega vlaka ubit, inženir je bil težko ranjen, več ali manj poškodovanih pa je bilo 136 oseb na vlaku. Vzelo je več kot dve uri, predno so vse ranjence spravili izpod razvalin vlaka.
SVOBODE V SLOVENIJI
Poznana Mrs. Ivanka Gla-žar, bivajoča na Dillewood Rd., je pred par dnevi prejela pismo iz Sla vine pri Postojni, katerega ji je pisala Lucija Bele, žena njenega brata. Iz pisma citiramo naslednji značilen (^stavek:
"Kakor pišeš, je pri vas v Ameriki mnogo propagande o tem, da pri nas vera ni svobodna, da preganjajo duhovnike in da so cerkve zaprte. Moram ti povedati, da to je gola laž. Ti veš, kakšna propaganda se je vršila poprej pri nas od strani ljubljanskih izdajalcev v besedi in pisavi proti partizanom in Osvobodilni fronti, tako da ni čudno, da so mnogi zapletijaji.
"Sedaj je razglašena popolna svoboda za vse tiste zapeljance, samo za zločince ne. Slednji so prišli in še prihajajo pred ljudsko sodbo, ki je stroga, toda pravična. Kar se tiče vere, je pa bolj svobodna, kakor prej, ker prej so jo mnogo izrabljali v politične namene, še krščanski nauk je sedaj v šoli, česar Italijani prej niso pustili."
Feighan olvarja kampanjo
Nocoj se bo vršila v hotelu "Carter" večerja, na kateri bo kongresnik 20. distrikta Michael Feighan otvoril svojo kampanjo za ponovnb izvolitev. Njegov protivnik je bivši kongresnik Martin Sweeney. Demokratska organizacija Ray T. Millerja je izjavila, da bo pri primarnih volitvah v borbi med Feighanom. in Sweeneyem zavzemala nev tralno stališče.
Prvi odzivi za otroško bolnico
J
108 oblačilnih družb obtoženih od urada OPA
BOWLES NAPOVEDUJE ZMAGO ZA O. P. A.
WASHINGTON, 22. aprila. — Ekonomski stabilizator Chester Bowles je danes prerokoval, da se bo kongres podal pritisku, ki prihaja od ljudstva v obliki poplave brzojavnih protestov, in da zakonski načrt, katerega je sprejela poslanska zbornica za praktično uničenje OPA ne bo postal postava.
Predloga se sedaj nahaja pj-ed senatno zbornico.
WASHINGTON. — Administracija za civilno produkcijo je danes naperila obtožbo kršenja raznih odredb proti 108 oblačilnim podjetjem. Obenem je bilo poročano, da 27 trgovin izmed 28, katere se je preiskalo, prodaja oblačila, pri katerih izdelavi se je kršilo odredbo za kon-serviranje tekstilov.
Preiskava, ki je bila izvedena širom dežele, je tudi odkrila, da 82 oblačilnih tovarn izdeluje kratke suknje, katerih dolžina znaša manj kot 33 palcev, kar je v nasprotju z odredbo OPA Od tistega časa je administracija za civilno produkcijo preklicala tozadevno odredbo, da je na tisoče žensk moglo nabaviti nove pomladanske suknje.
Poleg tega se je dognalo, da oblačilne tovarne kršijo mnogo drugih odredb za konserviranje tekstilov, na primer; da izdelujejo več kot 25 palcev dolge ženske "žakete"; da imajo ženske kratke suknje po več kot dva žena; da so krila istih preobširna, in da se po dve ali več oblačil prodaja po ceni, ki je bila določena za eno enoto.
Med oblačilnimi tovarnami, ki so obtožene teh kršenj za konserviranje tekstilov, se nahajajo nekatere? najbolj znane firme v deželi.
TRGOVINA BO ZAPRTA
Mr. Anton Anžlovar sporoča, da bo njegova modna trgovina zaprta v sredo in četrtek radi selitve v nove prostore na 6214 St. Clair Ave., kjer se bo trgovino otvorilo' v petek, 26. aprila.
Razočarana vojna nevesta
Z zaužit jem doze spalnega praška je poskusila izvršiti samomor 19-letna Mrs. Marie Sha-niuk, francoska vojna nevesta,
ki je šele pred dvema'tednoma dospela v Cleveland s svojim možem, bivšim saržentom Ed-wardom Shanlukom. Dvojica se je nastanila pri moževih starših. Neznanje jezika, tuja okolica in ljudje in pa bridko spoznanje, da ceste v Ameriki niso tlakovane z zlatom in da mora navaden človek tukaj trdo de- j ki zborujejo v Slovenskem delati za svoj obstanek, povrhu lavskem domu na Waterloo Rd. tega pa še premir z možem, ki je Članstvo se prosi, da to upošte-zagrozil, da jo bo zapustil, je j va in plača ob času. Društva, bilo preveč za mlado vojno ne-:ki zborujejo v Slovenskem na-vesto. Odpeljana je bila neza- rodnem domu na St. Clair Ave. vestna v mestno bolnišnico, kjer bodo pobirala asesment v četr-se zdaj bori s smrtjo.	j tek, 25. aprila.
Kri za kri; kri je živa-; kri ni voda!
To je slovenska kri, ki ostaja kristalno čista v žilah ameriške Slovenije.
Ko je trpela zasramovana, bičana in umirajoča Slovenija, takrat so z njo tudi trpela srca slovanskega izseljenca v Ameriki. Kako bi takrat radi pomagali, toda pota in zveze so bile prekinjene. Kolikrat smo takrat slišali besede: Pomagal bi, če bi Slovenija mogla sprejeti mojo pomoč.
Danes lahko pomagamo.
Smo ze pomagali in še bomo dali.
Toda sedaj strnimo vse naše sile, pomnožimo vse naše moči in posežimo globoko v žep, da položimo domovini na oltar tiste dolarje, katere smo namenili za otroško bolnico v Sloveniji-
Mr. John Mihelič, naš stanoviten in zanesljiv Slovenec, ki tako uspešno vodi svojo trgovino na 1170 East 74. cesti, se je izrazil: "Dosti sorodnikov imam onkraj morja, katerim po svoji moči pomagam, toda ideja otroške bolnice je tako lepa in vabljiva, da sva z mojo ženo določila, da darujeva sto dolarjev."
Podružnica št. 39 SANS-a je sprejela njegov upoštevan dar z velikim zadovoljstvom. Hvala, Mr. in Mrs. John Mihelič.
Mr. Matevž Mesec, natakar v klubovih prostorih SND na St. Clairju, ki je že večkrat naklonil pomoč pomožni akciji, kakor tudi SANS-u, pa je rekel: "Moj delež je zaenkrat petdeset dolarjev. Vsak naj stori svojo dolžnost, pa bo kmalu dovolj denarja za otroško bolnico."
Mr. Mesec ima prav. Da bi se le uresničile njegove besede.
Mr. Antona Janša poznate. Vedno prispeva. Nikoli ne zaostaja. Srečala sva se, pa mi je ponudil dvajset dolarjev. Za otroško bolnico, seveda. Končno pa je pristavil: "To še ni vse. Tudi jaz grem na delo ter poprosim moje prijatelje in znance, da podprejo SANS-ov sklad za otroško bolnico v Sloveniji."
Prijatelj Nace Kos mi da dolar. "Tu ga imaš za bolnico. Je kar treba pričeti, da se stvar ne pozabi. V drugič kaj več."
Hvala vsem.
Takole čutijo ljudje. Kri ni voda. Kdo ne bi dal za tako dobro stvar, ki ne rabi nobenega pojasnjevanja. Kdo bi ne pomagal revnemu in bolehnemu otroku, kateremu bolezen jemlje veselje do življenja. In otroku naše krvi, ki je nedolžen in ki si sam ne more pomagati.
Kadar dajate prispevke, dajte jih s čutom in zanosom, da ste vredni sin ali hčer rodne grude onkraj morja.
Ruski pisatelji poživljajo ameriške časnikarje, da ne nehajozbojemprotifašizmu
WASHINGTON, 20. aprila—Trije ruski pisatelji so včeraj osebno apelirali na člane Ameriške uredniške zveze, da nadaljujejo z borbo proti fašizmu, o kateremu so rekli, da še nikakor ni mrtev.
Eden izmed obiskovalcev, ki* . . ="7:	„ ...
ljuje. Fašizem moramo poraziti
POBIRANJE ASESMENTOV
Jutri večer, 24. aprila se bo pobiralo asesment za društva.
so dospeli semkaj po več tisoč milj dolgem poletu, je obenem poživljal ameriške časnikarje, da prenehajo z natolcevanjem in obrekovanjem proti Sovjetski uniji. Bil je to Ilja Grigorovič Ehrenburg, član uredniškega štaba moskovskih "Izvestij," tovariša, ki sta dospela z njim v Zedinjene države, pa sta Mihajl Romanovič Galaktinov, urednik "Pravde" za vojaške zadeve, in Konstantin Mihajlovič Simonov, član uredniškega štaba "Rdeče zvezde."
Prihod sovjetskih časnikarjev je bil nekoliko zakasnjen, ampak ko so po obisku sovjetskega poslaništva dospeli v prostore Ameriške uredniške zveze, so jim navzoči časnikarji priredili topel in prisrčen sprejem.
Ker nobeden izmed trojice ruskih gostov ne govori angleško, je prevajal zanje sovjetski poslaniški tajnik Fedor Orehov.
Skupna borba proti nacijem in Japoncem ni bil gol slučaj
Urednik "Pravde" je rekel, da ni nobeno golo naključje, da sta se Amerika in Rusija skupno borili proti Nemčiji in Japonski kot predstavnicami nacizma in imperializma, in apeliral, da se ta borba nadaljuje z nezmanjšano energijo, dokler bo potrebno.
Ehrenburg je med splošnim odobravanjem izjavil, da želi govoriti o fašizmu, ker smatra, da je fašizem še vse prej kot mrtev. Opozoril je poslušalce, da je leta 1936 videl na ulicah Madrida prve žrtve fašizma, ko je tam tekla kri otrok, in da od tistega časa naprej smatra boj za zdrobitev fašizma za Sivojo glavno nalogo.
Potem je sloviti sovjetski novinar v strastnem govoru apeliral na Amerikance, da ne smejo pozabiti, kaj je Rusija pretrpela v letih 1942 in 1943, zlasti pa da ne pozabijo Stalingrada. Ako bi ne bila Rusija tedaj stala kot jeklen zid, bi bila danes zapad-no-evropska kultura in kultura v obče stvar preteklosti, je dejal Ehrenburg, potem pa je dostavil :
"Fašizem še ni do kraja poražen. Fašizma se ne da ustaviti s stražami na mejah. On menja oblačilo in masko, toda se nada-
Janko N. Rogelj.
Ogenj v lovarni
V prostorih Gibson Engineering Co., na 1985 E. 85 St. je nastal vsled pokvarjene električne napeljave ogenj, ki je napravil za $18,000 škode. Zgorele so večji del posteljne blazine, ki so bile last Best Bedding Co.
s peresi. Neki vojak je pokazal na moje pero in mi rekel: 'To je tvoj roketni top'."
Rusija ne bo izvršila samomor, da ustreže drugim
Ehrenburg je izjavil, da en tekst vsakega fašista je propaganda sovraštva proti Sovjetski uniji, potem pa je nadaljeval:
"Sovjetsko vlado se često dol-ži, da se vmešava v posle drugih narodov. Na Norveškem sem videl vrtnice in paradižnike, ki so skupaj rastli. Povedali so mi, da je to posledica morskega toka. Rusija je kot morski tok. On je tukaj, in mi ne nameravamo izvršiti samomora zato, da bomo ustregli drugim ljudem."
Ehrenburg je nato rekel, da ruski časopisi morda ne pišejo o Zedin jenih držav tako kot bi bilo zaželjivo, potem pa je dostavil, da lahko odkrito reče, da sovjetsko časopisje ne goji ni-kake sovražnosti proti Ameriki, medtem ko dvomi, da je mogoče islb trditi o mnogih ameriških časopisih.
Potem je priporočal, da bi uredniki obeh dežel skupno obravnavali vprašanje, ako bi v časopisju ne izšli obrekovalni očitki proti drugi, in zaključil z izjavo, da Sovjetska unija iskreno želi živeti v miru in prijateljstvu z vsemi narodi sveta.
CITALNICA SDD
V sredo, 24. aprila ob 8. uri zvečer se vrši seja čitalnice Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Vsi čitalničarji in čitalničarke so prošeni, da se te seje gotovo udeležijo.
♦ PISMO IZ LJUBUANE
Mrs. Bradač, 5905 Prosser Ave., ima pismo iz Ljubljane za Miss Anna Yanchar, ki je preje živela ila dotičnem naslovu, ter ga dobi ako se zglasi pri Mrs. Bradač.
OSEBNA VEST
Mr. Matt Intihar, ki ima svoj urad na 630 E. 222 St., se nahaja v Columbus, Ohio, kjer je navzoč na konferenci zavaroval-ninske družbe. Konferenca se vrši v prostorih Ohio State univerze. Mr. Intihar se vrne domov v sredo.
Zanimanje za pouk slovanskih jezikov; zborovanje na Ohijski državni univerzi
VINARNA ODPRTA
Ta teden se je zopet otvorilo poznano Korošec vinamo na 6629 St. Clair Ave., ki je bila vsled smrti v družini zaprta šest tednov. Gostom se bo kot vedno najbolje postreglo z raznimi finimi vini.
Na državni univerzi v Colum-busu se bo v soboto 27. aprila vršilo ustanovno zborovanje društva učiteljev slovanskih jezikov na višjih šolah v državi Ohio (Ohio Chapter, AATSE-EL). Navzočih bo nekaj povabljencev, ki se zanimajo za pouk slovanskih jezikov po ameriških šolah. Dobrodošli so še drugi, zlasti taki, ki učijo slovanske jezike po privatnih ali javnih šolah (učiteljice, duhovniki itd.)
Zborovanje se bo pričelo ob 10. uri dopoldne v Pomerene Hali, Room 307. Glavna govor-
nika bosta dr. Peter Epp iz Ohio State University in prof. Joseph Remenyf iz Western Reserve. Zborovanja se bo udeležil dr. F. J. Kern, da bodo zastopani tudi Slovenci oziroma Jugoslovani.
Opozarjamo že zdaj na "broadcast" s postaje WOSU, Columbus, v soboto ob 4. uri popoldne. Priporočamo, da slušatelji pišejo postaji WOSU, če se strinjajo z govorniki. Vse to bo morda pomagalo, da se ustanovi stolica za slovenski jezik na Western Reserve univerzi v Clevelandu.
STRAK 2
ENAKOPRAVNOST
23. aprila,
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta);
For One Year—(Za celo leto)---------------------------------------$7.00
For Half Year—(Za pol leta)______________________4.00
For 3 Months—(Za 3 mesece)____________2.50

By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki);
For One Year—(Za celo leto)______
For Half Year—(Za pol leta)___
For 3 Months—(Za 3 mesece)__
..$8.00
-	4.50
-	2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države);
For One Year—(Za celo leto)__
For Half Year—(Za pol leta)---
_$9.00 - 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
Ivan Bostjančič:
šE NEKAJ O KLEROFAŠIZMU
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Troje pisem iz okolice Ljubljane,
Šiške in Drovlje
II.
Ko je Donald Bell v svojem članku "Fašizem se vrača" (članek je bil priobčen tudi v "Enakopravnosti"), omenil nekoliko slučajev novih form, pod katerimi se fašizem zopet pojavlja, je poudaril osnovno misel: da fašizem še vedno ni uničen, da je aktiven in da se pripravlja za naskok. Da, zabloda bi bilo verjeti, da se je fašizem v Italiji končal z Mussolinijem in da se bo fašizem v Španiji končal z Francom. Fašizem menja svojo zunanjo obliko, nekje se pojavlja v formi nacionalističnega šovinizma kot je to bilo v Italiji, nekje v formi "katoličanstva in antisovjetizma" kot je to v Španiji, nekje v formi teorije o "rasni superior-nosti," kot je bilo v Nemčiji, nekje pod formo "krščanstva in slovaške narodnosti," kot je to bilo na Slovaškem. Toda to so samo zunanje oblike, a cilj in vsebina fašizma ostane vedno ena ter ista. Vsi predstavljajo tisto fazo v zgodovinskem razvoju, ko starega reda ni mogoče več ohraniti z nobenimi reformami, pač pa edino z najhujšim terorjem in diktaturo. In tu je ravno tista soglasnost, ki veže tudi slovensko klerofašistično A. D. z ustaško-križarsko "Danico" ali pa "Našo Nado" pri Hrvatih, obe pa z ultranacionalistič-nim in monarhističnim "Srbobranom." Čeravno se po svoji zunanji obliki razlikujejo eden od drugega, so si vsi trije tesno povezani v svojih ciljih. Vsi trije so tesno povezani v svojem fanatičnem sovraštvu do nove Ljudske Federativne Demokratske Republike Jugoslavije in do maršala Tita. Vsi trije so združeni v svojih naporih, da uničijo vse tisto, kar so si jugoslovanski narodi priborili v teku štiriletne osvobodilne borbe in da jih prisilijo, da sprejmejo isto usodo kot so jo imeli pred vojno, kar pomeni, da jih potisnejo v iste okove starega reda, katerega obstoj je mogoč le potom novih form fašizma. (Kot je to slučaj na Gm škem, kjer se vrši zamenjava Metaksasovega fašizma z novo formo, mogoče monarhističnega, fašizma.)
Se nekaj imam pripomniti kai' se tiče fašizma. A. D. se na vse kriplje brani vsakih zvez s to besedo. V svojih razpravi "Klerofašizem" je A. D. posegla v zgodovino in na podlagi Hegelove dijalektike in Marksove filozofije podala svoje "globoke misli." Posledice pa so (kot je že razumljivo pri takšnih "učenih teoretikih," ki po svoji intelektualni zmožnosti »niso kos niti ezopovski basni "O stenicah"), da je "summa sumarum" te "globoke misli" to: Fašizem in komunizem je eno ter isto. Oba vlečeta koren iz Marksove teorije "o državni vsemogočnosti." In puctum! (Marks, seveda, ni nikoli govoril o "državni vsemogočnosti," temveč je celo svoje znanstveno delo postavil na podlago razrednega boja, ki se je in ki se še vedno vrši med kapitalizmom in delavstvom. Elemente Marksovega učenja ni treba iskati samo v komunizmu, temveč jih lahko najdete tudi v krščanskem socijalizmu, fabijanizmu, socijaliz-mu itd.) Po logiki A. D. če je "fašizem in komunizem" eno ter isto, lahko pričakujemo, da bo ob dani priliki papež podelil svoj apostolski blagoslov vladi Sovjetske zveze, če ga je že podelil fašistični vladi Franca. Ker pa kaj takšnega papežu za enkrat niti na misel ne pride, bo najbrže ta teorija A. D. popolnoma zgrešena. Vzeli jo bomo torej zopet kot propagandno sredstvo A. D., ki bo menda naveličala, da nas meče v "komunistični" koš in nam sedaj pripravlja drugi—"fašistični." Da bi pa z tako sorto izkrivljanja pojmov očistila svoj lastni klerofašistični rog, seveda, nobenega upanja ni. Očiščen, prerojen v nove odeje odet, fašizem ostane, kar je—obupni napor starega reda, da se upre neizogibnemu zakonu evolucije, ki se vrši v človeški družbi. Toda ta evolucija (razvoj) gre svojo pot in takšne "Ameriške Domovine," ki bi se mogla temu zopersta-viti z "osoljenimi in konserviranimi" fašističnimi idejami, ni. Grški filozof Heraklit je rekel: "Vse teče, vse se menja. . ." In časi, seveda, tudi.
Vaš donesek za otroško bolnico v Sloveniji bo znak ljubezni in spoštovanja do potrebnih. V ta namen lahko prispevate tudi v uradu "Enakopravnosti!"
Dobro poznana Mrs. Tončka, Kuhar, 114 S. 10 St., Beech Grove, Ind., je prejela troje pisem od svojih sester v okolici Ljubljana, šiške in Drovlje. Pr-1 vo pismo je od sestre Frančiške, Dovjak iz Zgornje šiške, Obir-' ska ulica, št. 34, Ljubljana, in ] se glasi:	j
' Ljubljana, 3. decembra 1945.1 "Draga sestra!	j
"Z veseljem sem danes preje- \ la Tvoje drago mi pisemce, katero je romalo celih pet mesecev. Ne moreš si predstavljati, kako smo bili veseli. To si lahko sama misliš, pismo prejeti po sedmih letih in še po taki svetovni vojni. Vsi smo bili od samega veselja v solzah.
"Moj tamali sin me je kar po kuhinji gori in doli nosil,od veselja. Mnogokrat smo te imeli v mislih in vse vas, če ste še ži'vi.» Torej zdaj pričnem in Ti na kratko opišem naše življenje med vojno.
"Živi smo vsi, hvalabogu, kar je glavno. Prestali smo mnogo hudega. Leta 1941, ko je italijanski okupator zasedel našo deželo, smo takoj začeli z delom proti fašizmu. Hoj starejši sin Jani je takoj organiziral fante in smo začeli propagando proti fašizmu. Imeli smo tiskarno. Zvečer smo tiskali, zjutraj pa raznesli po ulicah. Tudi jaz sem pomagala. Tiskali smo jih za vso Ljubljano in Gorenjsko. To je bilo zelo nevarno. Ce so katerega dobili, so ga kar k zidu postavili in ustrelili ali pa v zapor odgnali. Tam so ga pa. gar-bali in mučili, kot Kristusa. Mene bi bili kmalu enkrat dobili, so me že začeli preiskavati, pa sem se hitro izgovorila, da grem v cerkev moliti. Potem so me pa pustili. Imela sem pri sebi okrog 6,000 propagandnih listkov. Ce bi me bili tistikrat dobili, bi me bili gotovo ubili.
"MoJega sina Janita so enkrat dobili, oziroma eden ga je izdal. Potem so ga zaprli in mučili tri mesece. Tudi moj mož je bil zapit. Potem veš, kako smo trpeli. Naše imetje so nam vse zaplenili, kei' smo bili za partizane.
'Mani je bil dve leti v gozdovih partizan, noč in dan pod milim nebom. Mnogo je pretrpel. Težko je bil ranjen. Mislili smo, da bo ob nogo. Tri strele je dobil iz nemške brzostrelke. Ko so prišli partizani v Ljubljano in z njimi Janko zdrav in korenjak, smo mislili, da bomo kar ponoreli od samega navdušenja. Tisti dan sem rekla: 'Sedaj pa če prav takoj umrjem, svoboda je tukaj in sin se mi ;e vrnil.'
"Sedaj je šel v Rusijo za tri leta študirati za oficirja. V hribih pii partizanih je dobil oficirski čin in hrabrostno kolajno. I Tud drugače smo mnogo presta-jli, glede lakote ii\ pomanjkanja j drugega. Pa samo da smo pre-I stali in da je nastopila naša zla-it;\ svoboda, v kateri bomo sreč-j no živeli. Drugi naši, Lojze, Jo-j hiuia, P^i ancelj in Mici so vsi zdravi. Za danes naj bo zadosti, pa še drugič kaj več. Te pozdravlja sestra
"Frančiška Dovjak." *
Sledeče pismo je od nečaka Franca, sina sestre Frančiške in se glasi:
"I.jubl^ana, 8. decembra 1945. "Draga teta!
"Danes se Vam jaz oglašam prvič v življenju. Vedno sem gledal Vaša pisma, ki ste jih I pisali moji mami pred vojno. ; Vsa štiri leta sem pogrešal pi-! sma od Vas in končno se mi je i uresničila moja želja, ko je prišlo Vaše pismo iz Amferike.
"Ko sem tisti dan prišel do-i mov iz šole, mi je mama vsa ve-
sela pokazala Tvoje zelo drago pismo. Vzel sem ji ga iz roke in ga neštetokrat prebral od začetka do konca. Ves dan smo se pogovarjali o tem. Posebno smo bili veseli, da ste vsi živi in zdravi. Tudi mi smo vsi zdravi razen mame, ki je precej boleh-na zaradi pomanjkanja hrane in prestanega strahu. Jaz ji pomagam pri gospodinjstvu in drugje, da bi se kaj pozdravila. iCli otroci jo imamo zelo radi, ker je zelo dobra mama. Ni nič čudnega, saj si je med vojno pritrgo-vala od ust, samo da bi mi ne bili lačni.
"Sedaj se je že malo zbolj-šalo, toda vseeno smo v pomanjkanju glede hrane in obleke. Povem Vam, da če ne bi bilo med vojno strica Lojzeta, bi najbrže vsi pomrli. Posebne težkoče smo imeli zaradi tega, ker je bila vsa Ljubljana ograjena z žično mejo. Najbolj sva občuUla vojno midva z mamico. Bile so naju same kosti. Ko sem šel po poti Iz šole, me je mnogokrat obšla slabost vsled izčrpanosti. Ravno tako je bilo z mamico.
"Hodim v tretji razred v gimnazijo. Star sem 14 let. Zelo me veseli, ko ste pisali, da je moj bratranec Tinko v Evropi, tako blizu Ljubljane. S kakšnim veseljem bi ga sprejeli, če bi prišel k nam. Včasih, ko so ameriški avijoni bobneli nad nami, sem si mislil, da bo kar kakšno pismo padlo od Vašega Tinkota. Zaradi avijonov smo prestali )rece • strahu. Sedaj je vse gorje jrestano\ toda pozabil ga ne bom nikoli. Sedaj pridno delamo za pbnovo naše lepe Titove Jugoslavije. Jaz sem bil že v Tinogih delavnih brigadah, kjer imo obnavljali domove in polja, ■^a danes končam. Vam bom pa Irugič več pisal.
"Najlepše pozdravljam Vas, strica Tinkota in Hildo. Oprosti-':e moji grdi pisavi. Veste, to je :ato, ker sem preveč igral har-Tioniko.	—"France."
Tretje pismo je od sestre Mici z Ljubljane, ter se glasi:
"Ljubljana, 10. januarja 1946. 'Ljuba sestra!
"Z velikim veseljem sem prejela Tvoje zaželjeno pismo. Mnogokrat sem mislila na Vas, kako 5e imate. Tudi Ti me vprašaš, cako je bilo pri Jias v tej strašni vojni. Veš ljuba, to je nemogoče oopisati, tako se nam je godilo. Vse smo poskusili in doživeli, :amo smrti ne, j)a tudi ta nam je že stala pred očmi. To bi Ti jamo mogla povedati, pisati se lie da. Moža so mi vzeli razboj-liki o polnoči, ga pietepli in na-•-.o odpeljali v Nemčijo v internacijo. Klečali smo pred njimi, la bi ga pustili, pa ni nič pomagalo. Vseeno so ga odpeljali.
"Tam so ga imeli čez eno leto^ ako dolgo, da so ga osvobodili /aši amerikanslci vojaki. Pravi, la tistega dne nikoli v življenju le bo pozabil.
"Kakšno veselje in sreča je bilo za njega, ko je bil osvobojen suženstva. Mnogo hudega je ireatal v pregnanstvu. Jaz z otrokom pa doma. Ostali smo irez zaslužka. Nič nismo imeli denar ja. Vsega nam je manjka-o. Bili smo lačni. Nič nismo mo-?li kupiti, ker je bila draginja aeznosna. Bili smo kakor jetni-ci. Tri leta nismo mogli iti v Št. Vid in ne v Ljubljano. Vse je )ilo ograjeno z gosto žico in 'junkcrji. Stražili so na eni stra-11 Nemci, na drugi pa Italijani.
"Otroka nista nič hodila v šolo, "ih nismo pustili. Tako smo bili že popolnoma obupani. Noč in dan je ropotalo in streljalo . se na okrog. Vsaki dan je bilo •.trašnejše. Že so nam popuščali :ivci od prevelike skrbi, kaj bo
z nami. A hvalabogu prišel je deveti maj, ko so nam priborili naši hrabri jDartizani zlato svobodo.
"Ob šesti uri zjutraj smo bili svobodni. Tudi tega dne Ti ne morem popisati, kako smo bili veseli. Od samega veselja je vse jokalo. Po vseh cerkvah je vse pritrkavalo in zvonilo. Slovenske zastave so visele iz vsake hiše, revne ali bogate. Ljudje 30 partizane poljubljali in jih nosili po rokah. Saj veš, so bili sirote štiri dolga leta. V hribih v mrazu, lačni, slabo oblečeni. Potem je bilo zanje bolje, ko so jim Angleži z avijoni vozili hrano, obleko in orožje.
"Na tisoče in tisoče naših partizanov je žrtvovalo življenje za *iašo svobodo. Vsa slovenska zemlja je prepojena z njihovo krvjo. Po vseh naših gozdovih, so gosti njih grobovi. Nemci so jih streljali, obešali, rezali jim ude. Vse najstrašnejše so počeli z njimi, kadar so jih uj^li. Po-žigali so domove. Toško selo je požgano do zadnje hiše; vse hribne vasi so do tal požgane, kjer so se zatekali partizani. PO'^ bili so vse tiste kmete in jih na zverinsko mučili zato, ker so partizanom dajali jesti. Kdorkoli je sodeloval s partizani, je bil takoj umorjen ali pa so ga dali v zapor, da je tam od lakote umrl.
"Moj mož se je vrnil domov dne 14. avgusta 1945. Po težki in hudi vojni smo zopet vsi skupaj. France se bo šel učit obrti. Zofi je uradnica. Mož je pa na pošti. Jaz jim pa gospodinjim. Pri nas je še vse na karte; gre še zmeraj trda. Saj veš, nam je okupator rušil in ropal štiri leta. Minilo bo še leto ali delj, da se bodo razmere uravnale.
"Mostove imamo vse uničene. Droge tudi. Polje ni bilo nič obdelano in posejano. Vse je obetalo in čakalo rešitve. Samo da je konec. Vsaki dan bo bolje. Upamo, da bo kmalu dovolj kruha. Saj smo vsi pridni. Vse obnavlja domovino, staro in mlado. Tovarne so že začele precej dobro obratovati. Dela se tudi ob nedeljah in praznikih neumorno. Vsi delamo z veseljem, saj delamo za sebe, nič več za okupatorja.
"Lojze ie tudi doSti prestal. Starejšega sina so mu vzeli Italijani in odpeljali v internacijo v Italijo na otok Rab. Tam je zbolel od gladu in je komaj ušel smrti. Lojzetu doma so pa živež ropali Nemci in Italijani. Od Francke Janko je tudi mnogo prestal. On je bil pa v hribih pri partizanih. Bil je hudo ranjen; sedaj je že ozdravel in je zelo fest dečko. Bil je zelo dober borec, zato je dobil hra-brastno odlikovanje.
"Sedaj pa končam za danes. Ti bom pa zopet drugič nadaljevala. Blagoslovljeno novo leto 1946 Vam želimo vsi skupaj!
"Mici."
Ameriška pšenica gre na Japonsko; Evropa bo prizadeta
WASHINGTON, 14. aprila — (O.N.A.) — Glasom zanesljivih informacij, katere je dobil vaš dopisnik, je odločil ameriški tajnik za trgovino,^da je treba poslali pol tnihjona ton pšenice takoj na Japonsko.
Ta nepričakovana vest je prišla komaj nekaj dni po poročilih iz Tokija, ki so trdila, da je .postal položaj prehrane na Japonskem nenadoma jako resen-ter da je treba takošnje pomoči, ako hočemo preprečiti, da postane celo nevaren.
Odločitev, ki je padla v tej zadevi, bo težko prizadela nekatere druge dežele, katerim je imela Amerika dobavljati žita. Mnogo izvedencev za vprašanja prehrane je mnenja, da je nevarnost v omenjenih deželah mnogo bolj. resna kot na Japonskem. Toda tudi z druge strani je pričakovati napadov na vlado radi tega sklepa, kajti politika vlade v pogledu žita in zalog moke bo videti mnogo bolj drastična kot zahteva položaj. Ta ko bodo mogli reči vsi oni, k poznajo razmere na Japonskem
Odločitev ameriške vlade izzvala kritiko
Uradno je bilo povedano vašemu korespondentu, da bo imela Japonska prednost v pogledu dobav hrane napram dežs lam, ki so je tako obupno potrebne kot na primer Indija. Tudi pošiljatve v Evropo bo treba reducirati. Pod pritiskom problemov, ki so nastali radi njene lastne politike, je morala vlada Zedinjenih držav zaprositi Anglijo, naj da na razpolago svoje zadnje zaloge žita za prehrano Evrope. Obljubila je, da bode Zedinjene dtžive nadomestile te zaloge z dobavami, ki bod "top priority".
Nekateri delegatov v skupnem odboru za živež so odkrite kritizirali naše napore, da pomagamo Japonski — in sicer ne glede na težave, v katerih se nahaja. Posebno odločni so bil baje delegati Nove Zelandije tako da je skrajno verjetno, da bo javna kritika postopanja vlade Zed. držav zelo ostra, čim bodo vse podrobnosti objavljene.
PRVI JUGOSLOVANI V AMERIKI!
Kdo so bili prvi Jugoslovani, ki so se naselili v Ameriki? Če I ne veste, čitajte "A Nation of Nations," knjigo, ki je najnovej-j še literarno delo našega ameri-jško-slovenskega poznanega in spoštovanega pisatelja Louis . Adamiča. Za vsakega naseljenca I ali tu rojenega Slovenca ali Jugoslovana je zelo važno, da ve! IV uredništvu Enakopravnosti jo lahko nabavite.
škrat
NEKOMU V ALBUM
No, če tovariš osel j6, naj oslu govorimo,
da laglje se razunieiiio,
kako je z Domovino.
ram Tvojih rigarjev ni vec-rbežali so, ko srake, 5o v svate k f aši jem ods , kjer rigajo, ko spake.
Zaščitni njihov rigar Ti, 5vetuj Ti svojim oslom,
laj v Jugoslavijo gredo lazaj k poprešnjim poslom-
Naj tja gredo, naj pomore, kar niso prej umorili,
bogate zemlje nagrabiti^
kjer kri ljudem bi pili-
3im bom, bim bom je zvon,
zdajskim oslom Tvojih-likdar me več ne slišite )om pel tovar'sem svojiW-
X
urednikova PO^A
Vabilo na .igro
"Razvalina življenja
Cleveland, O. -— ^ . jgpjli lomlad v krasoti jj-užni* barv. Tako tudi naša ca št. 14 SŽZ. Članice so vzele, da se oživi prejsn^^^^ tivnost. Sklenile scio lepo in pomembno igro ina ž vljcnja".	F
zvrstni. Odbornice bo ikrbele, da bodo posetni ^ voljni in da bo vsak "
3trež.;n.
čl)'
Sedaj je pa važrio,
lice potrudimo, da se v
števil« udeležimo
oem gotova, da ne
nu žil. Članice
14 SŽZ bomo hvaležne v ^o.
vedele,
jite z nami. Zato, napoln^^^^gg* rano Slovenskega drus Joma na Recher Ave.
Predstava je	:ce.
-ist blagajne te podruz^
' 'rade ^
sctnikom in bomo
)ak, kadar imamo k3.J „gii^ ni smo radodarne žemo po možnosti
ni smo radodarne in
vsal^' P _ p) je
ako je le mogpce.
Uer
to
zadostnih dohodkov^ malenkost kar placuj'^^^jggtu" sečno v blagajno in "
je niti ne za stroške
urada.
Predstave z igro
PARTIZANSKE PESMI NA VZPOREDU "ZARJE"
Kdo je bil komandant "Stane"? Revija Liberation, katero je uredil Louis Adamič, prinaša "Stanetovo" sliko in ga predstavi z pravim imenom kot vrhovnega poveljnika partizanske osvobodilne fronte, lieut. general Franc Rozman, kateri je padel v letu 1944. V svoji pesnitvi ga predstavi Cvetko Zagorski na stede-či način:
Brigade s hribov so se vsule kakor plaz pv(}um>ii njih korak nikjer več ne zastane.
Za naš pravični hoj, sovražniku v poraz je borce dala vsaka naša vas!
,Na čelu v boj hiti tovariš Stane.
Je žc nasilnik na telesu našem stal,
(jloboke'^ade vse bile so zakopane.
Tedaj jc pravi čas junak med nami vstal in naši vojski komandant postal.
Pognal v nasqok se prvi jc tovariš Stane.
Slovenske vojske on jc glavni komandant,
z njitn pojdcmo v pohod od. vseh mej do Ljubljane. Fes narod m u sledi, on vojske je'vodnik,
a vojska domovini jc branik.
Od zmag do zmag povede nas tovariš Stane!
To pesnitev, katero je uglasil Karol Pahor, poda "Zar-k" v S. N. D. z drugimi partizanskimi pesmi in opereto "Pri zlatem sodčku" v nedeljo, 28. aprila popoldne. Rezervirajte ta dan "Zarji"!
n
IfPl* ^ ' rti
le že precej časa, ^ ^aj niso bile ugodne. Tu ' najboljše, ampak	f
kaj storiti, kajti P''®® moč prihajajo in v s pf^ dosegle M l ičetek « „ie5
lu bomo največ
njam zadostile.	pi
. -.j Lfv t ^
ob 3:30 poi)oldne. P® in postreglo se bo z okusnim pi igrizko"^' |ge $' vabimo sosednje	^
in vse cenjeno obcu go prireditev. Naše jo-jin ^
L
vedno rade odzvale pr'
I
prezrli sedaj, ko
šivom, 'kadar sc je lo. Zato upamo, da
družnica svojo prea»
bavo.	^
pOk
Ostajam s sestrsl^
vom,

blagiiJ

O ' jl Preskrbite slovenski mladini ^ jjcJ Prispevajte za	"^"''^«5
v Sloveniji! V pravnosti" lahko dolož!
Wa, 1946
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3 *
Kupaj v izdajstvu —
skupaj pred ljudsko sodbo
Ponalis iz "Slovenskega poročevalca," Ljubljana, Jugoslavija
(Oddaljevanje )
^	narodi so po-
J® padlo orožje bivši voj-borbo in za-i«j- voditi na način, ki našim narodom naj-^ 0- Na poziv komuni-Jugoslavije se je i L odpor v vseh de-
^ Sloveniji in na Hr-se je povsod, kjer Oj ®^®vanski narodi, ^ov^' nastal tako ne-^	predstavnike
za reakcijo, ki je (j ,	in kraljem
(ij "^ila iz dežele in pre-svoji usodi, ta tej pobegli kliki ni
se pojavili Ipf^'^Pora, se je začela ' ki 12	Začele so pri-
iottij	P&role, naj
Itjj i ^°di, da itak ni no-M uspeh, daje jj [J ''^bna, da narodi sa-liitio	legitimirano,
^to	temveč da
tisti, ki so (^^^SinkiselMdolMLje
° I^raže Mihajlovica
P07'
Sla, ft ^ ®®veda niso rodili I ^	seje širil upor
■ ■■	odpor proti
^ 'k, 7	takemu na-
] tije tega so voditelji ^"o t j^^^^^nistvu pričeli *	Aranžirali so
^ Aranžirali so ga napravili
^°jnega ministra, okrog njega zbi-
k ^0, kay u:i_ ____i.:

^ roke. .	seveda svo-
^o^stvo na-: \ ^dilnega gibanja z čelu, je to ^ ^Tit ^Gndenca ^0 ^ ^^yšla za tem, da se
I , SCl	brato-
' 1 % J se prepreči kr-■ '"Wg rednimi brati. ^ j iskai stike z Dra-prišlo je do %a, deloma celo do ne-"!	Toda zgodo-
W'' )p' o J'
,st"' ,j"
^f p(<^'
>
K v
da je Draža
Mi-na-celo
T »'Luacijo, aa
'% L , ^ ji povzročal ?h,ia *
^	temu do
na prizade-gib^ '^^''odno osvobo-r^L, ^a, je [Taža daleč, da je ,, ufo^i ° Vojsko ceio ki ga je dobil Sodelo-
h	težki ofenzivi
povzročil stanje, u. in ^'ivdi Draže Mi-k^ilo	ki stoje za
,,Waj 'nogoče popra-Jla	je narodno
V 2 *" j® domovin-neprestanih * čdajdav Muh |),^'3o, _ ^ državo, staro '"J-	^ propast,
'te k ^0 politiko na-
j
I f	v	w a.nj*5
j;\il(j ^'^tiiikqv z Nedi-^ ^ .^staškimi tol-
Je morala na-
boi
no večjo konsolidacijo narodno osvobodilnega gibanja, ki je postalo politično vse bolj pomembno. Bihaški sklepi, ki so utrdili misel Jugoslavije in odklonili misel njenega razbitja, s čimer so odklonili tudi posledice fašistične politike, ti bihaški sklepi so udarili v politično življenje jugoslovanskih narodov z vso svojo težino.
"Sledil je nato nadaljni razvoj tako na vojaškem, kakor na političnem področju. Prišla je kapitulacija Italije, pri čemer so imele tudi edinice NOV svoj levji delež. S to kapitulacijo je dobila NOV Jugoslavije veliko količino orožja in postala je vojaški činitelj prvega reda na Balkanu. Prav tako je s tem razvojem postalo politično vodstvo narodno osvobodilnega gibanja in vse narodno osvobodilno gibanje politični činitelj prvega reda.
"Nadaljni r azvoj nam kaže priznanje uspehov narodnega odpora NOV in politike našega vodstva na vseh straneh. Pride do preokreta v politiki zapad-nih zaveznikov, ki spočetka odporu partizanskih edinic niso pripisovali onega pomena kakor so jih dejansko imele te edinice. Pripisovali pa zapadni zavezniki niso odporu in borbi partizanske vojske pomena, ki ga je ta vojska zaslužila, zaradi tega, ker je izdajalska emigrantska klika, v Londonu prikazovala na perfi-ien način- uspehe partizanske vojske kot uspehe Mihajloviče-vih tolp.
"Razvoj vojaških dogodkov ^ to perfidno intrigo, to krinko laži raztrgal in imel za posledico, da so zapadni zavezniki pristali na priznanje jugoslovanske NOV, kot vojaškega či-nitelja. Vsi zavezniki pa so spre-1 jeli NOV kot zavezniško vojsko v svoje politične in vojaške na- j črte. Narodno osvobodilna voj- i 3ka je postala na' ta način del enotne zavezniške fronte tudi pravno, kar je dejansko ie ves :
čas bila.	|
i
Slovenska reakcija roko v roki s fašisti proti ljudstvu |
"Vendar pa ves ta razvoj re-' akcije ni izpametoval. Vztrajala je na poziciji izdaje. Vtzrajali 3o Nedičevi četniki, vztrajali so Mihajlovičevi četniki, vztrajali 30.samoumevno ustaši na svojih izdajstvih, na svoji fašistični borbi, vztrajali pa so tudi vsi oni, ki so stali za vsemi temi iz-' dajalci. V Sloveniji je nastal narodni odpor istočasno kakor v drugih delih Jugoslavije. Tudi v Sloveniji opazimo takoj iste pojave, kakor v ostalih delih države. Dočim se na eni strani kon-solidira Osvobodilna fronta ter postane politični in kmalu tudi
vojaški činitelj, se prične zbiranje tudi na drugi strani in se tudi prične konsolidiranje in organiziranje nove politične oblike ali pravilno, nove oblike s staro vsebino in ta vsebina bi se lahko imenovala združena reakcija.
"Na eni strani ljudstvo s svojo Osvobodilno fronto, na drugi strani združena reakcija s svojo fronto odpora proti ljudskim težnjam, proti borbi odpora proti osvoboditvi, skratka: fronta izdaje. Na to politiko je vrgel drastično luč proces, ki je bil meseca oktobra 1943 v Kočevju. Na zatožni klopi je sedela tedaj skupina, ki je predstavljala vse smeri slovenske reakcije, vse smeri slovenske izdaje. Bili so tam izdajalski oficirji, ki so vstopili v borbo proti narodno osvobodilni vojski ob strani okupatorja, v njegovi službi. Bili so politični organizatorji odklona proti narodno osvobodilni borbi, organizatorji, ki so povzročili s svojim delovanjem posledice na bojišču.
"Bili so tam predstavniki Slovenske lige, predstavniki Sokol-ske in Narodne lige, bili so tam duhovniki kot predstavniki svoje skrajno reakcionarne politike. Bili so tam končno izvrševalci nalog, ki jih je ta združena reakcija dajala, klavci in ubijalci slovenskih otrok, žena in mož.
"Ves ta cvet je sedel pred sodniki vojaškega sodišča v Kočevju. Ta proces nam daje nazorno sliko položaja, kakršen se je razvil do italijanske okupacije. Kočevski proces nam pove, da je združena reakcija izbrala ono
obliko odpora, kakršen je trajal do konca, do zmage narodno osvobodilne vojske. Slovenska, Sokolska in Narodna legija so organizatorno zaledje onih formacij, ki jih je slovenski narod ob njihovem pojavu sprejel z največjim gnusom.
"Pokaže se, da so vse te tri legije organizirano zaledje bele garde, formacije MVAC, ki je stopila v^ življenje zato, da se bori proti slovenskemu ljudstvu, ki se je odločilo za boj proti okupatorju. Organizacija bele garde je bila sestavni del italijanske okupacijske vojske. Imela je italijansko orožje, vodstvo je imel italijanski oficirski zbor, operacije so se vodile po navodilih italijanskega okupatorja. Največji svoj podvig zaznamuje bela garda ob času roške ofenzive. Tedaj je italijanski okupator napadel položaje takratne slovenske partizanske vojske z ogromno vojaško silo.
"Napadel je takrat že nastalo osvobojeno ozemlje s 60,000 možmi in še z mnogimi nadalj-nimi edinicami. Pri vsem tem je najbolj žalostno dejstvo, da so tedaj edinice bele garde padle partizanski vojski v hrbet in da so kot edinice, ki so bile izvež-bane na terenu, ki so teren poznale, služile okupatorju kot orodje, kot vodniki pri njegovih operacijah.
Bela garda—kraljevska vojska
"Toda ne samo pri vojaških operacijah, marveč tudi zaledje teh belogardističnih edinic, eksponenti teh belih gardistični eksponeti reakcije na dežeH so storili to, kar so najgnusnejšega mogli storiti. Oni so služili okupatorju, ki si je zastavil cilj, uničiti • slovenski narod, da so temu okupatorju služili kot ovaduhi, kot tisti, ki so sortirali Slovence med one, katere je treba pobiti ali odpeljati v interna-
cijo in one, ki bi eventualno začasno še smeli ostati na svojih domovih. To je zgodovinska resnica, ki je ni mogoče izbrisati.
"Ta ofenziva se je vršila na povelje samega Mussolinija, ki je v svojem znanem v Gorici postavil zahtevo, da naj se iztrebi phebivalstvo takozvane Ljubljanske pokrajine.
"Pri tem ugotavljam neko posebno okolnost, namreč okornost, da se ta ofenziva ni izvršila samo s pomočjo takozvane klerikalne reakcije, da se poko-Iji in odgoni v internacijo niso vršili samo z njihovo pomočjo. Ne! Včeraj smo slišali ugotovitev, da je bila bela garda smk-trana kot del Mihajlovičeve vojske, kot del kraljevske vojske. Torej je ta bela garda, ki je bila sestavni del italijanske okupa? torske vojske, ta bela garda, ki je izvajala svoj teror nad slovenskim ljudstvom, da je ta bela garda torej predstavljala v domovini kraljevsko vojsko!
"Nadaljni rezultat kočevskega procesa je razkrinkanje različnih potez združene slovenske reakcije, ki so sledile potem, ko okupatorju ni uspelo zrušiti partizanske vojske. Navzlic udarcem, ki jih je doživela tedaj partizanska vojska, se je zopet dvignila, se preuredila in doživela nov porast. Fašistična vojna na vzhodu je doživela svoj
zastoj. Rdeča armada je končno-veljavno ustavila prodiranje fašističnih hord. Stalingrad se je upiral, odpor se je jačal iz dneva v dan in vse bližje in vse vidnejši je bil poraz, ki je sledil bitki za Stalingrad. Italijanski okupator je izvajal iz tega svoje posledice.
(Dalje prihodnjič)
Zdrav narod, posebno mladina, potrebuje najboljše nege, da bo ostal čvrst za odpornost proti fašizmu. Prilika za doprinos v sklad otroške bolnice v Sloveniji je za vse pomembna. Prispevajte po svoji zmožnosti kjer koli: tudi v uradu "Enakopravnosti" lahko oddaste vaš doprinos!
Naprodaj je
farma, obsegajoča 50 akrov, z vsemi gospodarskimi poslopji; tlakovana cesta, elektrika, itd. Za podrobnosti se oglasite pri Mr. Victor Wood, 19401 Pasnow Ave.
Naprodaj je
hiša za eno družino; 7 sob in kopalnica, parna gorkota. Zaprti porči z mrežami in okni; garaža za dva avta. Velika in lepo urejena lota. Hiša se nahaja na E.. 156. cesti, blizu School Ave. Cena $7,500. Za podrobnosti pokličite lastnika po 5. uri popoldne. IV. 4871.

SLOVENCI, POZOR!
Pravkar sem se vrnil od ameriške mornarice in sem pripravljen vam biti na uslugo
OTVORIL SEM
Waterloo Beverage Store
v Gubančevem poslopju na 16721 WATERLOO ROAD
"Edina slovenska trgovina te vrste" POLNA ZALOGA PIVE, VINA IN CORDIALS, katere lahko vzamete domov po steklenicah in v zabojih
TUDI DOPELJEMO NA DOM
Ernest Mramor, lastnik
DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU TKE TELEPHONE CO. j polrebuje	^
ŽENSKE kot delavke hišnih del
Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas 6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj. Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop., dnevno razven ob nedeljah
THE OHIO BELL TELEPHONE CO,
Delo dobi
prvovrstni popravljalec avtomobilov (First Class Body and Fender Repairman). Plača od ure po najvišji ceni. Vprašajte pri Re-Nu Auto Body, 982 E. 152 St., GL 3830.
VAŠI ČEVLJI
bodo zgledali kot novi, ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 St. Clair Ave.
Prijatel's Radio Service 1142 East 66lh St.
vogal Bliss Ave. in E. 66 St. 90-dnevno jamstvo na vsemu delu in komadih Telefon v trgovini: EXpress 2680 na domu: EX 3985
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd„ IV 4221
Se pr^poročaipo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
PINING UNDER THE PINES . . . 'Tis said that in the spring a young man's fancy turns to thoughts of love, so Jimmy Murray, Johnson City, N. y., not wanting to be an exception to the rule, whispers sweet nothings to his lady fair, Kathy Callahan. They're all wrapped up in the mysteries of puppy love as they hold a tryst under the pinrs. Many an oldster could take a lesson from this young fair coapl«\





dog, ^ojDa kaže na

^ o sodelovanje
pod
SiC
' ■ Vojska boriti,

.ii''
iCO

po tolikih , Ga, kar je za-
^oiaži . sel spo-razvojem. ^ osvobodilne posledico ved-

AlU COMMANDER . . . Lt. Gen. George Stratcnieycr, former commander of the U. S. air forecs in China, lus l*gcn appointed commander of the newly formed air defense command. Ke will he responsible for defense of the United States.
v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
Slovenski ameriški narodni svet
3935 W. 26tb Street, Chicago 23, lU.
Na zadnji (prvi) konvenciji SANS, ki se je vršila Z. in 3. sept. 1!)44 v Cleveland!!, so bili izvoljeni sledeči uradniki, gl. odborniki in člani širšega odbora:
ČASTNI ČLANI:
Častni predsednik: LOUIS ADAMIČ, MUford, N. J.
Častna podpredsednica: MARIE FRISLAND, 1034 Dillingham Avenue,
Sheboygan, Wis..
Častni član:.DR. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
CLANI EKSEKUTIVE:
Predsednik: ETBIN KRISTAN, 23 Beech tree St., Grand Haven, Mich.
1.	podpredsednik: JANKO N. ROGELJ, 6208 SAade Ave., Cleveland 3, O.
2.	podpredsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinois.
Tajnik: MIRKO G. KUHEL. 3935 W. 26th St., Chicago 23, lU.
Blagajnik: VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, lU. Zapisnikar: JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, HI.
Clani:
LEO JURJOATC, 1840 W. 22nd PI., Chicago 8, HI.
ANTON KRAPENC, 1636 W. 21st PI., Chicago «, lU.
LEOPOLD KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
ALBINA NOVAK. 6117 St Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
FRANK ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111.
NADZORNI ODBOR:
LOUIS ZELEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St., Joliet, IlL JOSIE ZAKRAJSEK, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio.
JOSEPH ZAVERTNIK, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J.
SIRSI ODBOR:
ANTON DEBEVC, 1930 So. 15th SL, Sheboygan, Wis.
JOSEPH F. DURN, 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio.
JOSEPHINE ERJAVEC, 527 No. Chicago St., Joliet, 111.
THERESA GERZEL, 334 Erie Ave., W. Aliquippa, Pa.
ANTON HORZEN, Route No. 4, Princeton, 111.
ANTHONY JERSIN, 4676 Washington St., Denver. Colo.
REV. MATH KEBE, 223—57th St.. Pittsburgh 1, Pa.
FRANK KLUNE, 604—3rd St., N. W., Chishohn. Minn.
HELENA KUSAR, 1936 So. Kenilworth Ave., Berwyn. III.
KATHERINE KR.AINZ, 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich.
JOHN KVARTICH, 411 Station St., BridgeviUe, Fa.
JOHN POLLOCK, »4465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio.
LUDVIK MUTZ, 364 Menahan St., Brooklyn, N. Y.
ANTOINETTE SIMCICH, 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio.
THERESA SPECK. 4658 Rosa Ave.. St. Louis 16. Mo.
VALENTINE STROJ, 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind.
JOHN M. STONICH, 1634 Cedar St.. Pueblo. Colo.
ANDREW VIDRICH, 706 Forest Ave.. Johnstown, Pa.
ANTON ZBASNIK. A. F. U. Bldg., Ely, Minn.
JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave.. No. Chicago. III.
Delo dobi ženska
stalno delo dobi ženska za čiščenje Klubovih prostorov ob jutranjih urah. Plača je mesečna po dogovoru. Ako katera ženska želi sprejeti to službo, naj se zglasi pri tajniku Kluba društev SND v uradu SND.
Odbor Kluba društev SND
Delo dobijo
stalno delo dobijo dve ženske za pomagati čistiti dvorane in urade po dva do tri dni v tednu. Dobra plača od ure. Ako katere želijo delati nekoliko dni v tednu, naj se zglasijo v uradu SND na St. Clair Ave.
Gospodarski odbor SND.
Avto kupim
želim kupiti dobro ohranjen avto 1939-1940 ali 1941 leta. Kdor ima za, prodati naj po-: kliče KE 6244.
I_____
i Rad bi zvedel
za John Prišel, doma iz Maline, I fara Čatež. Imam mu za sporo-! čiti zelo važne novice iz staie I domovine. Ako sam to čita ali ' pa če kdo ve kje se nahaja, je Iprošen, da sporoči na MARTIN ; KOMOCAR, 896 E. 139 St.
Išče se žensko
' ki je pripravljena sprejeti v i prodajo zemljišča in posestva za dolgo ustanovljeno zemljiško firmo. Sprejme se tudi prodajalca na podlagi provizije. Za podrobnosti pokličite MAin 8348
Veteran
želi kupiti dober rabljen avto ter je pripravljen plačati najvišjo ceno. Pokličite MU 5796
Ženska
dobi delo za splošna hišna opravila in pomoč z otroci; da bi ostala preko noči. Nič pranja. Prosto ob sobotah in nedeljah. Pokličite IVanhoe 6098.
STRAN 4.
enakopravnost
23. april®'
tereza etienne
JOHN KNITTEL
(Nadaljevanje )
Zvonovi so zazvonili. Bila je zgodnja jutranja maša! Ti ljudje so bili zakrknjeni katoliki. Amadeus se je povrnil v hišo. Srečal je Lucijo, ki je prišla iz cerkve. Videl je svojega očeta, ki je odhajal skozi stranska vrata in držal roki na hrbtu. Videl je, kako je stopal po samotni, zaviti cesti proti prelazu, odkoder vodi pot naravnost v eno izmed severno italijanskih dolin. Videl je, kako je postava njegovega očeta izginila pred svetlomodrim nebom. V gornjem nadstropju je Amadeus opazil svojega zaščitnika, ki se je bril pri oknu. Nenadoma si je zaželel obraza svoje matere. Kje je? Ali jo naj poišče? Kje je njena soba? Nenavadna pla-host ga je obšla, družila se je s sladkostjo, ki ga je skoraj strašila.
"Tu bom ostal, dokler me ne bo ljubila," si je dejal.
Nekoliko pozneje je zaupal svojo odločitev župniku. Zdi se, da Teodorja Strauba ni razveselila. Kaj? Amadeus naj bi ostal tu več dni, morda celo več tednov? Amadeus bi bolje ukrenil, je dejal Teo, če bi jutri z njim odšel v Lutzikon. Saj ju bo drugič spet lahko obiskal. Mladeniča je bolestno zadelo. Ne, svoje matere ne more zapustiti, zdaj ne. Ne more je zapustiti, dokler je ni vsaj nekoliko spoznal. Župnik ga je čudno pogledal. Prihodnji dan mora odpotovati in Gottfrieda hoče odpeljati s seboj.
"Dobro premisli, moj mali," je rekel, "preden se boš odlo-, čil."
Amadeus se je odločil. Ostal bo šef nekaj dni. To je povedal svoji materi.
"Ne," je rekla, "oditi moraš!"
Nekaj se je v Terezi budilo. Bilo je, kakor če poka pomladni led. "Moj Amadeus," je dejala, "zares mislim, da ti ne bo koristilo, če boš dlje ostal tukaj. Midva sva odpuščena kaznjenca, človeka brez časti, ob najinih imenih se zgrozijo ljudje. Ne uživava niti več varstva jetniških zidov. Svojo pot skozi življenje boš moral hoditi brez naju. In midva morava sama hoditi svojo pot."
Amadejeve oči so zalile solze.
"Mati," je vprašal, "ali si kdaj mislila name, ko si bila v Hindelbanku?"
Potem pa je nenadoma vzela njegov obraz med svoji roki in ga je stresla.
"Fant, fant! Preveč vprašuješ!"
Potegnila je njegov obraz k sebi in ga je poljubila. Vzdrge-tala je:
"Pojdi, pojdi!" je zaklicala..
Toda Amadeus je ostal.
Drugega dne je bilo njegovo srce razdeljeno; imel je preveč dolžnosti. Izkazati bi se moral hvaležnega svojemu zaščitniku in odpotovati z njim v Lutzikon; že zato bi moral odpotovati, ker mu je tako ukazala njegova mati. Ne mara, da bi ostal pri "jej, je dejala. Vendar pa — saj mu je lastno srce prepovedovalo oditi. Ljubezen in sočutje, kakor ju še nikoli ni občutil, sta se ga polastila. Sladko koprne-nje je neukrotljivo rilo po njem do najglobljih globin njegovega srca. Vsem je kljuboval, le sebi ne. Župnik še nikoli ni videl, da bi bil tako. svojeglav, tako trdoglav.
"Amadeus," je dejal, "le premisli! Ne marata, da bi ostal tu! Na poti si jima! Čeprav sta tvoja roditelja, nista poročena. Prav za prav bi bilo bolje, da bi ti nikoli ne razodel njune skrivnosti."
"Ne morem ju zapustiti! Zdaj še ne!" je zaklical Amadeus.
"Besede!" je mrzlo dejal Teodor Straub in v svoji notranjosti se je tresel za Amadejev dobrobit. Za dobrobit svojega Amadeja! Mladega človeka, ki ga je vzgojil! Neizmerno bi mu lahko škodovala njegova mati. Celo sama je vedela. In zato je hotela, naj odpotuje. Amadeja ni bilo mogoče pregovoriti. Ostal je. Župnik se je sam poslovil. "Ostal bom teden dni," je rekel Amadeus.
"Bomo videli, bomo videli!"
Čudni in samotni dnevi so prišli za Amadeja. Preiskal je okolico. Odhajal in prihajal je skozi hišna vrata. Gledal je pobeljene, votlooke obraze Lucije in Anemarije. Včasih je posedal v delavnici svojega očeta. Tam je spoznal človeka, ki je delal kakor nesrečen stroj, mu zastavljal čudna vprašanja, pa se je vendar zdelo, da mu ni mar odgovorov.
Tereza je ostala resna in mračna, toda živela je za Amadeja, znašla se je v nenavadnem novem stanju, bilo ji je nepojmljivo tuje. S prikritimi pogledi je zasledovala kretnje mladega tujca po hiši.
"Ali je moj sin?" je vprašala Gottfrieda nekega večera. "Neverjetno! Tako velik fant je zrasel iz otročička, ki sem ga zapustila v Leonidinih rokah? Skoraj neverjetno. Vsa ta leta sem sanjala — sanjala o majhnem otroku! Da! Vedela sem, da je doraščal, toda vedno sem ga gledala le kot otroka. Da, ko sem bila v Hindelbanku, sem sanjarila o tem, da bom spet videla svojega otroka. Ah, kakšna tolažba! Zdaj pa, ko je v hiši, se mi zdi, kakor bi bilo moje srce oledenelo, kakor bi ne mogla prenesti njegovega pogleda. Grenko je vse v meni. Grenko! Grenko!" Tereza je gorela po tolažbi. Zgrozila se je, solze so ji zalile oči.
Nekoč je prišel Amadeus iz
vasi in prinesel zavitek, ki ga je šel iskat na majhno pošto. Nesel ga je v svojo sobo in ga odprl. Ta večer so se spet vsi zbrali okrog mize. Amadeus je sedel poleg svoje matere. Zdaj se mu je zdelo, kakor bi bil doma; pod mizo je prijel materino roko in jo krepko stisnil, srečno se je zasvetil njegov obraz.
"Danes zvečer," je rekel, "vas bom vse presenetil."
Štiri pari oči so se radovedno uprli vanj.
Kaj bo neki? Podobno kakor
Božič v Thorbergu? Kakor Božič v Hindelbanku? Odprli so celice; po dvorišču so se lahko poljubno sprehajali;, tam je bilo drevo s prižganimi svečami; potice, kava in oranže namesto konjskega mesa, kruha in riče-ta? Harmonij je igral? In celo pazniki so se takrat nasmihali!
"Presenečenje?" sta klicali Lucije in Anamarija odprtih ust.
"Eh da!" je rekel Amadeus. "Še eno manjka v tem srečnem domu: glasba in petje!"
Konec prihodnjič
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Grozote dachauskega taborišča na procesu v Nuernbergu
Mrs. August Korach, 1238 E. 74 St., je prejela pismo od svoje sestre Ivanke Kunej iz vasi Železno št. 11, pošta Podsre-da, h kateremu je bil priložen izrezek iz starokrajskeka časopisa, ki pod zgorajšnjim naslovom prinaša sledeči opis grozot v nemškem lagerju:
Zastopnik ameriškega tožilstva Dodds je zahteval od sodišča, da se v zvezi z obtožbo proti krivcem zasliši priča Blach.
V dvorano je stopil zdravnik Franc Blach, Ceh po narodnosti.
Predstavnik ameriškega tožilstva je predlagal, da se pred zaslišanjem priče prečita njegovo pismeno poročilo, ki ga je podal pod prisego.
V pismenem poročilu je rečeno, da je bil dr. Franc Blach glavni zdravnik državne bolnišnice v Pragi. Po vdoru Nemcev leta 1939 je bil s strani okupatorjev aretiran kot talec. Aprila 1941 je bil poslan v koncentracijsko taborišče v Dachau, kjer je ostal vse do osvoboditve taborišča s strani Američanov 1. 1945.
BE




NAZNANILO!
CENJENEMU OBČINSTVU NAZNANJAMO, DA SMO ZOPET OTVORILI
NAŠO VINARNO
ki je bila zaprta šest tednov. Sedaj bomo vsem najbolje postregli s finim vinom za na dom ali v vinarni.
Se priporočamo za obisk in obenem vsem želimo vesele praznike,
KOROŠEC WINERY
6629 St. Clair Avenue
5	?	°
'
V BLAG SPOMIN
r ■
August 15, 1918
V'
April 23, 1943

A
ob tretji obletnici, kar je dal svoje mlado življenje naš ljubljeni soprog in sin ter dragi brat
^biatlon Cakt	Haic Sr.
U. S. ARMY AIR FORCE Umrl je za svobodo sveta v zrakoplovni nesreči dne 23. aprila 1943
Danes je poteklo tri leta, kar si končal svoje mlado, upapolno življenje, naš ljubljeni Johnny. Tri brezkončno dolga leta, polna solz in bolečin za nas. Zaman koprni po Tebi Tvoja družica, da Te objame, in zaman si želijo oče, mati in sestre, da bi se povrnil, da Te pritisnejo na srce.
Odšel si tja, odkoder ni povratka in ostala je le gomila tam na njivi smrti, kjer počivaš večno nezdramno spanje. Vse je končano in ostala so le nasa strta srca, ki bodo enkrat poleg TEBE našla večni miri
Žalujoči ostali:
BERTHA, soproga; JOHN in ANNA, oče in mati; Ann Chernich in Mary Tolar, sestri; Frank in Frances Tegel, tast in tašča; Jack Okorn, stric, v Milwaukee, Wis.;
Joseph Zaic, stric, v Hibbing, Minn.
Cleveland, Ohio, dne 23. aprila, 1946.
Prve tri mesece je bil v "kazenskem taborišču", zatem je bil pa poslan v bolnišnico, kjer je postal objekt različnih poizkusov, ki so jih vršili Nemci zaradi proučevanja trebušnega le-garja. Nato je bil premeščen v oddelek za raztelesovanje trupel.
Od srede leta 1941 pa do konca leta 1942 je bilo po izjavah dr. Blacha izvršenih okrog 600 operacij nad zdravimi jetniki. Te operacije s o vršili zaradi vzgoje študentov medicine i z vrst SS-a ter SS-ovskih zdravnikov. številni jetniki so umirali na operacijski mizi. Drugi so umrli kmalu po operacijah. Za časa svojega bivanja v Dachau je bil dr. Franc Blach priča številnih zločinskih medicinskih poizkusov na jetnikih.
Leta 1942 so hitlerjevci pričeli delati poizkuse glede ugotovitve učinkov zaradi spremembe zračnega pritiska. Priča je trdila, da je bilo, takim poizkusom podvrženo 400 do 500 jetnikov. Oni, ki niso umrli, so bili prestavljeni v invalidski oddelek.
Dr. Raser je v Dachau-u iz-
vfševal poizkuse, da bi proučil delovanje mrzle vode na človeški organizem. Za te poizkuse, ki jim je često prisostvoval tudi Himmler, je bilo uporabljenih okrog 300 jetnikov, od katerih jih je večji del pomrl, tisti, ki so ostali živi, so pa znoreli.
Pismeno poročilo priče govori tudi o drugih zločinskih poizkusih. Slačenje kože z mrtvih jetnikov je bilo v taborišču običajno. Nemci so jo na kemičen način predelovali, jo na to sušili na soncu ter iz tega izdelovali sedla, copate, damske torbice in druge predmete. Zlasti so SS-ovci cenili tetovirano kožo.
V taborišču so se izvrševala številna pobijanja s pomočjo plinov, z vbrizgavanjem strupov ter streljanjem. Priča je prav tako videl, kako so potiskali v peč krematorija žive ljudi.
Franc Blach je izjavil, da je bilo leta 1941 v Dachau-u zaprtih v posebnem taborišču 5 do 6 tisoč Rusov. Trikrat v tednu so jih Nemci vodili v skupinah od 500 do 600 ljudi do jase pred velikim rovom v bližini taborišča in jih streljali. Nekoč je bil Blach priča, ko je ustrelili 94
sovjetskih ujetih katerimi sta bia ^ zdravnika. V apnlu 1 '
pred osvoboditvijo tabora r zaveznikih, so Hitlerjev«
lili veliko skupino 3 med katerimi sta bila " francoska generala. Ti P ^ mo osvoboditvijo tabons^
Nemci postrelili	imeli
skupino jetnikov, L leU ločene v taborišču, v ^ 1941 in 1942 je umrlo n
ruskih, francoskih m skih jetnikov od gladu« ^
Ko je predstavnik a* ga tožilstva Dodds z	ig
tanje pismenega	i|,
Franca Blacha, je p , ^ ji t; sliševanje priče. Ta je' i, so taboriče v	h
obiskovali visoki	lij;
vladni uradniki, ki so , zadrževali samo po	Dy
Večkratni obiskovalec	y
Dachau-a je bil	^ ^
prisostvoval izvrševanj poizkusov na	''f
njega so taborišče	^
vali Bormann, „	%
Fricke, Rosenberg,
kel in drugi pomemD"
N
NAZNANILO IN ZAHVALA


1890

žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijatelj6^' da je umrl naš ljubljeni soprog, oče in očim
Anton Kaluža
Zatisnil je svoje blage oči dne 14. marca. Pogreb blagopo^®^^ nika se je vršil dne 18. marca iz August F. Svetek pogrebnega voda na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje ta re zemlje k večnemu počitku.	, j
Blagopokojnik je bil rojen 30. oktobra 1890 leta v Kosani P Št. Petru na Krasu.	^
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahva vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. T® kaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil ^ veliko tolažbo.
Dalje hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo br® za mir duši pokojnika. Hvala tudi vsem, ki so darovali za o namene. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v slugo za spremstvo pri pogrebu.	.
Zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so se prišli poslovit od po _
mili
ka, ko je ležal na mrtvaškemu odru, ter vsi, ki so ga spre) njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor.
Hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetek za vzorno jen pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Isto naj bo izre^ topla zahvala sobratom-pogrebcem društva sv. Cirila in Meto 18 SDZ, ki so nosili krsto.
Prav posebno zahvalo »naj sprejme predsednik društva ^ poslovilni govor ob odprtem grobu na pokopališču. Dalje n ša hvala sosedom za cvetlice kakor tudi Mr. in Mrs. Victor ^ Mr. in Mrs. Joseph Krulich, Mr. in Mrs. Frank Krovnik, za liko pomoč in tolažbo v dneh bolezni in smrti. Hvala Mr. Andrew Likan, ki sta prišla na pogreb iz Barbertona, O. H^a di vsem prijateljem, ki so se prišli posloviti od njega iz Barb® O.	•	}ji
Končana je Tvoja zemoljska pot. Odšel si tja, kjer ni ne trpljenja na kraj večnega miru in blaženstva. Mi se Te vedno spominjali z ljubeznijo v naših srcih dokler bodo n*' Spavaj mirno—snivaj sladko!
Žalujoči ostali:
MARY KALUŽA, soproga;
ANTHONY in ANDREW, sinova; PETER, JOSEPH in MARY, pasto' v stari domovini pa zapušča očeta* tri brate in dve sestri. Cleveland-Collinwood, Ohio, dne 23. aprila, 1946.
jrlci'*