Poštnina platana v gotovini.
Štev. 25.	V Ljubljani, dne 10. septembra 1925.	Vil. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40— Polletna naročnina .	„	20'—
četrtletna naročnina. . . . „ lO1— Za inozemstvo je dodati poštnino. --- Oglasi po ceniku.	:
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je adresirati le na urednika.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Dr. Pr. S.
O položaju pravnikov v javni službi.
Letos se vrši prva glavna skupščina pravnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v dneh 18.—21. septembra v Beogradu.
Z ozirom na bo ne bo neumestno in brez zanimivosti, ako se seznanimo s člankom, ki ga je priobčil pod zgornjim naslovom list »Lidove Noviny« v Brnu dne 4. junija 1925 in ki se v prevodu glasi:
Ot — Praga 2. junija 1925.
»Ni brez pomena, da je drugi kongres pravnikov v Brnu, sedežu nove češke univerze, koje juridična fakulteta je v kratki dobi dosegla nepričakovan razvoj, imel na svojem programu poleg drugih znanstvenih vprašanj tudi vprašanje ureditve pravniškega študija in pravniških skušenj z ozirom na administrativno prakso in pa tudi ureditev študija finančnega prava na univerzah. Raz-videti je iz tega, da se češko pravniško občinstvo briga tudi za aktualne potrebe naše nove države, med katere spada — in to ne šele v zadnji vrsti — tudi reforma pravniškega študija v tej smeri, da bi ta bolj kakor pa do sedaj odgovarjal vedno živahnejšemu razvoju našega gospodarskega življenja in da bi pravniški naraščaj bolj oboroževal z znanjem, ki je potrebno za administrativno prakso sploh in za finančno pravno še posebej in sicer v taki meri, da bi absolvent pravniške fakultete ne bil primoran pribavljati si toliko strokovnega znanja še le v upravni službi, ki stavi danes na administrativne pravnike vedno večje in večje naloge. Da te naloge moderne uprave rastejo v taki meri kakor še nikdar poprej, o tem priča cela vrsta novih zakonov, za kojih izvajanje so poklicani baš pravniki v državni službi. Kako se te naloge državne uprave izvajajo, to je odvisno od teli funkcijonarjev, in le od načina, kako se ti funkcijonarji izbirajo, ne pa od njihovega števila, je odvisen učinek, ki je pri stvari odločilen. Lahko rečemo brez pretiravanja, da so naši administrativni pravmk, kot posamezniki in kot celota na visim situacije tudi glede množine opravljenega dela, čeprav moramo obenem priznati, da je stalni) pomnoženo delo, kakor ga opravlja že izza prevrata sem, v stanju povzročiti motenja živčnega zistema. kar se je dosedaj le poredkoma dogajalo. Tr> bi bilo tem bolj nevarno tudi za državno upravo zato, ker m pravniškega naraščaja. Čeprav absolvira vsako leto precejšnje število pravnikoiv univerzo, tih vendar manjka v državni službi. V finančni
službi na Češkem znaša ta primanjkljaj 20%, na Slovaškem celo 50% in slično je temu tudi v irolitični službi in v drugih strokah javne uprave.
Akiu pa upoštevamo okolnosti, se ne bomo čudili. Na primer, koga bi naj vabila odi-ozna finančna služba, kjer je izpostavljen napadom celo na svojo čast in osebno' varnost? Niso še izginile iz spomina demonstracije prati šefom davčnih oblastev niti ne zahrbtni umor finančnega svetnika Štepana iz Nove Pake. Ali, čemu se posvečati sploh državni službi, koje stalnost je bila nekoč visoko cenjena prednost in pravzaprav del službenih prejemkov, ko pa bi v slučaju nove restrikcije pravnik kot Specijalist (strokovnjak) kje drugje le težko našel službo, ako ni slučajno iz one stroke, koje izkušnje se iščejo in dobro plačajo.
Izginile so tudi prejšnje ugodnosti pravnika v državni službi, izginili so razmeroma prejšnji prejemki (čeprav nikoli niso bili veliki), v zvezi s tem je izginila tudi prejšnja neodvisnost in avtoriteta, ugled pri občinstvu in izginila je tudi sigurnost eksistence. In pri vsem tem prepušča se tudi še nadalje pravnikom v državni službi največja odgovornost kakor poprej. Pravnik je, ki odloča o raznih koncesijah, ki so velike važnosti za prosilce; on se pogaja s kapitalisti in z zastopniki družb z milijonskimi, da celo s stomilijonskimi kapitali, kot zastopnik države; on odloča o najvažnejših interesih države; on nalaga podjetjem davke v stotisočih in v milijonih, pri čemer je to po večini le stranka, ki ima prizivno pravico (ne pa država).
In kot predstavnik državne uprave s precejšnjo odločujočo močjo, ki jo izvršuje dan na dan, živi v tesnih razmerah. To je sicer neverjetno, toda je resnica. Iz diagrama službenih prejemkov, ki bo kongresu predložen, je videti, da sedanji prejemki komisarja in nadkomisarja ne segajo niti valutarno (ena zlata krona = 6.5 Kč) niti m svoji nakupni moči' predvojne najmanjše plače koncipista; da ima današnji svetnik po 15 letni službi valutarno toliko, kolikor je imel pred vojno pravnik pri svojem prvem imenovanju najdalje po triletni praksi; in da današnji strokovni predstojnik ali sekčni šef v četrtem činovnem razredu ne doseže niti plače predvojnega okrajnega glavarja ali finančnega svetnika, dokler ne pride v tretji činovni razred.
V vseh državah so bile že pravnikom enako kakor drugim uradnikom z visokošolsko izobrazbi» urejene plače z ozirom na sedanje razmere: V Avstriji, Nemčiji, v Švici, Angliji, da celo v sovjetski Rusiji, kjer ima
uradnik z visokošolsko izobrazbo j)o izkazih v knjigi »Pravne razmere in gospodarski pogoji v sovjetski Rusiji«, ki jo je izdala trgovska zbornica v Petrogradu leta 1924, plačo, ki je osemkrat večja kakor ona, ki jo ima uslužbenec najnižjega razreda.
V	Angliji ima po inseratih v »Times« iz aprila 1925 univerzitetni profesor začetno plačo 147.600 Kč (1 funt = 164 Kč), pravnik v finančni službi, 23 letni do 25 letni, ima pri nastopu službe 69.536 Kč, pravnik pri magistratu mesta Leicester 114.800 Kč, itd. Ti» so torej plače, o katerih se — pri enaki draginji vsakdanjih življenjskih potrebščin — našim pravnikom niti ne sanja.
Zanimivo je, da v Nemčiji, kjer so uradniki z visokošolsko izobrazbo dosegli že 71% predvojne plače, berlinski časopis, ki nikakor ni naklonjen višjemu uradništvu, v članku o ugotovitvi neke korupcije med uradništvom tolmači to tako, da »republika bedno plačuje svoje reprezentante, kakor da bi bilo na razpolago še privatno premoženje, kakšne rodbinske podpore, dotacije, nadarbine.«
Še bolj zanimivo pa je uradno motivacijsko poročilo k predlogu zveznega zakona, ki ga je predložil švicarski zvezni sosvet dne 10. julija 1924 zveznemu kongresu o regulaciji plač, kjer je rečeno:
»Povišanje plač (pravnikom, inženjerjem in drugim na 10.000 švicarskih frankov do 16.000 šv. fr., to je 65.000 Kč do 104.000 Kč) je utemeljeno s tem, da se upošteva, da so se morali nositelji teh uradov zadovoljiti do sedaj z zboljšanjem predvojnih prejemkov približno le za 50%. Najvišjim uradnikom ni bila dokazana podražitev (70%) do sedaj niti približno izravnana. Za najbolj odgovorna mesta, kojih nositelji morajo disponirati v posebno visoki meri z znanjem in s sposobnostjo, so ]>a le najboljše moči dovolj dobre.
V	privatnih podjetjih bi dosegli mnogo večje prejemke. K temu se pridruži še to, da uradniki najvišjih činovnih razredov, vsled študijske dobe in strokovnega šolanja še-le mnogo pozneje pridejo do zaslužka, kakor uslužbenci nižjih kategorij.«
Želimo pravnikom v javnih službah, da bi dosegli čimprej slične ureditve, kakor so jih dosegli že povsod drugod v inozemstvu uradniki z visokošolsko izobrazbo, in upamo, da bo kongres pravnikov v Brnu. kojega so se udeležili i pravniki iz vrst urad-ništva 1 znanstveniki j praktični samostojni pravniki, pripomogel ne le k uspešnemu na-daljnemu razvoju in razmahu našega pravnega reda, ampak da bo izzvenel tudi z močnim apelom na naše merodajne činitelje, da
dobe pravniki v državni službi čimprej take plače, ki bodo odgovarjale njihovemu delu, njihovi odgovornosti in izobrazbi ter važnosti za državo, koje administracijo vodijo. Poskus za to je bil napravljen že pred tremi leti s predlogom vlade, ki pa ni našel soglasja pri parlamentarnih čimteljih. Danes, ko nas je izkušnja že marsičesa naučila, najde sličen predlog gotovo podporo, kajti ureditev plač pravnikov zahteva nujni interes države.«
Vsa ta izvajanja veljajo mutatis mutandis et ommissis ommittendis — tudi za naše razmere.
I. L.
Staro-upokojenci v Avstriji in pri nas.
Znano je, kako »očetovsko« — če je sploh raba te besede primerna — skrbi vlada v avstrijski republiki za svoje upokojence. Ne samo, da jim je že davno in ne oziraje se na takozvani rimski pakt, valorizirala pokojninske prejemke, je uvedena tudi takozvana avtomatika. To se pravi, kar dosežejo danes na prejemkih katerekoli vrste aktivno služeči uradniki, tega so deležni jutri brez vsakega prerekanja ali ponižujočega prosjačenja avtomatično tudi upokojeni tovariši.
Vendar pa avstrijski upokojenci z vsem tem še niso zadovoljni ter so pravkar stavili nove zahteve. Ker pa vlada ni dala takoj povoljnega odgovora, obrnila se je »Trajna delegacija društev upokojencev« na »Društvo narodov« ter zahtevala intervencijo od njega v prid upokojencev. Tako je v Avstriji, katero v našem samoprecenjevanju nazivamo z epitetoiom: »beraška«.
Kako je pa pri nas?
Pri nas je stvar žal diametralno nasprotna. Povedati moramo kar naravnost, brez ovinkov, brez nepotrebnega in tudi nemogočega olepševanja, da o taki »očetovski« skrbi merodajnih faktorjev za upokojence ne more biti govora.
Pri nas sploh ii možno opraviti ničesar: ne zaleže ne lepa beseda, ne grda, ne prošnja, ne grožnja. Ne pomagajo ne številni članki strokovnih in dnevnih listov, ne peticije in resolucije raznih organizacij, ne intervencije uplivnih in neuplivnih oseb. Moremo naše državnike skoraj primerjati »Petrovi skali«, ob kateri se razbijajo vsi »naskoki« ter razblinijo v prazen nič.
»Nema par a«, to je stereotipni, naravnost cinični ter neresnični odgovor. Če »ima
para« za razne druge nenujne stvari, mora biti tudi za upokojence. Seveda, kako naj uspejo s svojimi zahtevami upokojenci, ko vendar še aktivno služeče osobje ne more priti do svojih, v zakonu mu zajamčenih pravic? Ali se more kdo čuditi pri takih razmerah, da nas zapadni, kulturni' svet naziva Balkance?
Pa bo kdo rekel, oziroma ugovarjal, zakaj se tudi naši upokojenci — pred vsem sta-roupokojenci, — to so oni, ki so bili upokojeni pred 3. nov. 1918, — ne obrnejo na Društvo narodov po vzgledu avstrijskih tovarišev? Odgovor na tako naivno vprašanje je zelo enostaven: Zato, ker ni pri nas predpogojev. In zakaj jih ni? Ker rimski pakt, ki prihaja tu v poštev, sklenjen dne 6. aprila 1922, — torej pred več kot tremi leti!, — od naše države še danes ni ratificiran! O ti sramoti je napisal »Naš Glas« že neštete članke in tudi dnevniki so se ž njo pečali. Kaj sledi iz te n eratifikacije ? Da Društvo narodov sploh ni pristojno, pečati se z zadevo naših upokojencev, ker ta konvencija ni obvezna za našo državo. Vsak korak naših upokojencev bi bil torej brezuspešen pri Društvu narodov.
Sicer pa moramo pač odkrito reči, da tudi za slučaj ratifikacije ne bi bilo veliko bolje, ker manjka vsaka eksekutivna instanca, ki bi imela moč, prisliti našo državo, da izpolni svoje, v internacijonalni pogodbi prevzete obveze nap ram upokojencem. Ne glede na to, da velja tozadevno tudi v tem slučaju ono, kar smo povedali zgoraj o »Petrovi skali«. Tudi po izvršeni ratifikaciji bi imeli torej najbrže paradoksom da plačuje n. pr. Italija svoje državljane-upokojence tuje ji (slovenske) narodnosti v lirah al pari, t. j. toliko
lir, kolikor poprej avstnokron, da pa plačuje
država SHS svoje državljane-upokojence lastne narodnosti po ključu 1 : 4, t. j. tri-četrt dinarjev manj nego poprej avstrokron.
Eno »dobro« stran bi pa ta ratifikacija rimskega pakta vendar le imela, če pojmujemo to besedo v e u f c m i s t i č n e m zmislu. Možna bi bila, vsaj teoretično, finančno inštančna pot. To se pravi, vsak posamezni upravičenec bi imel priliko, vložiti prošnjo na Delegacijo ministrstva financ v Ljubljani za nakazilo sledečih prejemkov in sicer: 1. plačevanje toliko dinarjev pokojnine, na kolikor avstrokron se glasi pokojninski dekret, računano od dne ratifikacije naprej; 2. izplačilo tričetrtinske razlike med dinarsko in kronsko svoto pokojnine pokojninskega dekreta, preračunano nazaj izza 1. jan. 1923,
na dan uvedbe dinarske valute pa do dne ratifikacije rimske konvencije; 3. izplačilo koncem leta 1920, oz. začetkom leta 1921 ustavljene staroavstrijske draginjske doklade po ključu 1 : 1, t. j. toliko dinarjev, kolikor avstrokron, v kolikor ta staroavstrijska dra-ginjska doklada morda že ni konsumirana, 't. j. zapopadena v novi SHS. draginjski dokladi. (Ta poslednja točka velja le za one stan upokojence, katerim je bila ta staro« avstrijska draginjska doklada ustavljena, ne da bi jim bila priznana nova SHS doklada.)
Rekli smo zgoraj, da je to teoretično mišljenje. Kajti faktično obstoja zelo ver«« jetna možnost, da se bode finančna oblast, tako v L, kakor v II. instanci, proglasila za nepristojno, češ da gre za mednarodne ob« veznosti, nakar ostane na vsak način le še pot odprta na upravno sodišče, oziroma na državni svet. Dolga, s trnjem, id est veli« kim trudom in s stroški/ posuta pot! Boji« mo se, da bo le malokdo naših staroupoko« jencev nje konec dočakal ozirom* poprej umrl in da bodo morali njegovi pravni na« sledniki pravdo nadaljevati, pri čemer bc nastalo zopet zanimivo pravno vprašanje, dali niso pravice zamrlega prednika, ker osebnega značaja, s smrtjo ugasnile?
Kamor se torej obrnemo, katero pot uberemo, povsod vidimo le zapreke. Neho« te mora priti člorek do zaključka, da skoraj poprej ni upati na uspeh, preden se ne bo izvršila nekaka preorijentacija mentalitete državnikov v zapadno « evropskem pravcu. To se pravi, moralo bi zlasti popolnoma iz« Miniti naziranje, da so prečani »zarobljene!« ali pa avstrijakanti; moralo bi prenehati mnenje, po katerem je uradništvo za to tu« kaj, da služi kot slepo orodje tej ali oni, vplivni ali nevplivni, vladajoči ali nevlada« joči politični stranki. In obratno, do veljave bi morala priti mentaliteta, ki pozna poleg učitelja in »sudaca« tudi še druge »činovni« ke« ter da uradništvo ni peto kolo na vozu, marveč, da vrši v državnem organizmu in mehanizmu nepogrešljivo in važno nalogo.
Smo pa mnenja, da pravzaprav ne bi bilo potreba nič drugega, nego malo dobre volje, pa bi bilo sramotnega vprašanja ko* nee.
»Quousquc tandem?« vprašamo. Ali naj res velja za naše upokojence znani Dante* jev napis nad vrati pekla: »Lasciatc ogni spe« ranza«, katerega pa bi bilo izpopolniti: »— voi pensionati, cd entrate viventi nclla fos* sa.«
(Upokojenci, opustite vsako upanje ter pojdite živi v grob!)
Adamič Ant.:
Črtice,
i.
Ko se je burjica polegla, porinil je so* sed Perko karte pred Rovana, sodnega višjega svetnika v p., tla jih razdeli:
»Ste v vrstnem redu. gospod nadsvet« nik.«
Še vedno razboriti penzijonist sc j 1 zravnal, si nategnil pique telovnik, da je za bingljala debela zlata verižica, potem si jc polagano prižgal ugaslo braziljko. Soigralci so vzkliknili nestrpno:
»Naprej, naprej!«
»Le počasi!« se je branil sivolasi gospod. »Še vedno ne kapiram, kako mi more takov* le mlad tarokaš očitati, da sem pagata po* lomil. Jaz, star igralec! Saj ne rečem, da igrate slabo, gospod Perko; toda vas poduk hva* ležno odklanjam, pa konec.« Strupeno je cblisknil mladega trgovca Perka in razdelil karte. Perko se je zarežal, a se je takoj zreš*
nil; razbirajo dodeljene mu taroke je čenčal mehanično, ker jc mislil na igro:
»Znati jc treba, znati, ja*ja. Drugo pač je vsako šolanje, j a* j a.«
Nadsvetnik jc odložil karte. C > • 1 se je po soigralcih, in stresnil z glavo:
»Vi ste pa res takšni, kot neki moj nekdanji pravni praktikant Vscznal, pa je znal figo!« se jc razburjal. »Prav takšen! Čakaj* te, da vam povem zgodbico —«
»Pozneje, pozneje,« je mirila družba. Perko pa je zaklical: »Zopet pagat! — križ adut.«
Igrali so. Perko je zopet ponesrečil; nje« gov vis*a*vis je vrgel čik v kot in pljunil. Nadsvetnik sc je smejal škodoželjno, kajti baš on je zbil ultimo.
»Drago pač je vsako šolanje, da«da. Zapomnite si, gospod Perko. Kakor o ti orak* tikant Vseznal, ki sem ga bil omenil, < jc pričel, četudi nenaprošen. Plačali so pagata, spravili so denar na kupce, si zvijali ciga« rete in poslušali. Kaj so hoteli, ko pa jc stari gospod tako rad pripovedoval in poučeval.
Jezil se je za vsak nič in zabavljal tudi, a so ga poznali, da laja zelo, ne grize pa ne
>’ Pega je že precej časa. Bilo jc v me« stecu C. Potrpite, skončam kmalu. Predstavil se mi je v cilindru in v fraka. Oh — in silno je bil učen, ta moj novi pravni praktikant. Za začetek je aktuiral ali: jaz sem nareko« val, on pa je zapisoval. Koj drugi dan je ob neki moji razsodbi že zmajeval / glavo Ko sva bila sama, izrazil je dvom nad p ra vilnostjo moje sodbe. Debatiral je in mi ugo« varjal. Citiral je paragrafe, šmenla, kot bi stresal lešnike. Ja, pa sem vedel, da se bo konj kaj naglo utekel, čim ga poženem v goro. Še isti dan sim poiskal debel spis in mu ga p nesel na mizo
— Prosim, rešite mi ta spis, sem dejal in šel.
Dva dni ga je proučeval učen lak, toda peresa še ni omočil. Pokličem ga k sebi:
— No, bo kaj?
— Spletka, spletka! se je zvijal. O pa rešim, razsekam vam ta vozel, morda še danes.
Službena pragmatika in njeno izvajanje.
Velik boj je bilo uradništvo za službe= no pragmatiko, češ poslej bomo imeli vsi enake pravice in dolžnosti. Kaka prevari! Že prevedlo se je uradništvo neenako v raznih resorih. Temu je kriva v prvi vrsti razvrstitvena uredba, potem pa tudi način kako se .je prevedenje izvršilo v raznih mi« nistrstvih. Uredba je postavila načelo, da sc uvrščajo činovniki v položajne skupine po _ naslovih (činih), ki so jih imeli s 1. septembrom 1923. leta. Silno »kunštno«, ah ne? Da se izključijo vnaprej vse krivice, bi smela biti merodajna edino službena leta v dotični stroki, kakor predvideva to tudi služ« bena pragmatika. Vrhu tega niso delale pre« vajalne komisije po enotnem načrtu, mar« več tako, da eno ministrstvo ni vedelo, kaj dela drugo.
Toda enkrat prizadejane krivice sc še stopnjujejo. V enem ministrskem resoru si prej pomaknjen v višjo skupino, v drugem pozneje. Posebno so zapostavljeni v Slove« -njjj _ drugod najbrže ne — konceptni in pisarniški uradniki finančne in politične uprave napram uradnikom drugih resorov. V prvih dveh resorih imaš n. pr. lahko ne« koliko službenih let več kakor činovniki v ostalih resorih, pa si z istimi vred v isti, pa tudi v nižji skupini. Krasno bodrilo z-i zapostavljenega činovnika! Kdor hoče imeti konkretne podatke, temu povemo: »Primer« jaj službena leta činovnikov notranjega re« sora, pomaknjenih lani o božiču v peto sku« pino prve kategorije, ali pa činovnikov fi= nančne stroke, unapredjenih pred kratkim v isto skupino, s službenimi leti in s službenim položajem činovnikov ostalih resorov, pa boš vidci, da so slednji z istimi ali pa celo z manj službenimi leti za celo skupino na = prej pred prvomenovanimi. Vsled takcgi zapostavljanja ne morejo priti naprej i či« novniki naslednjih skupin. Silno so zapo« stavljeni i pisarniški uradniki gori imeno« vanih dveh resorov napram drugim.
Kje tiči vzrok? Dvomim, da v posebnih naklepih centralne uprave napram uradni; šivu v Sloveniji, ki vendar izborno vrši svo; jo dolžnost. Torej je nekdo drugi temu kriv! Dotičniki bi pa morali uvaževati, da podla« ga dobri upravi ni samo dobro strokovno in državotvorno delo, marveč i pospeševanje materijalnih koristi podrejenega uradništvi. Kako naj činovnik vrši uspešno in z ljube/.« nijo svoje delo, ko pa vidi, da je napram
Ni pa bilo z danes nič in z jutri tudi nič. Ker je bilo škoda časa, sem odnesel spis na svojo mizo. Praktikant je ponižno pri« lezel za menoj:
— Kajne, gospod predstojnik, da bo treba vso razpravo ponoviti ali, kakor prn« vimo: reasumirati?
— Nak; ker to je upravni spis, sem ga poučil z grenkim naglasom. Poglejte, ta spis bomo rešili takole sem dejal in zapisal sem pod zaporedno številko spisa debela dva: a. a.
'— Sedaj pa spis proučite še enkrat ter mi poročajte, če bi bila morda vendarle mo« goča kakšna drugačna rešitev.
In moj učeni gospod se je moril še en ves teden s tem spisom. Brskal je po me« ščanskem in kazenskem pravu, stikal po ko« deksih, še mojih zbirk se je lotil. Že se mi je smilil, kar sc mi je nekaj posvetilo v glavi. — Pa menda vendar ne?! Vedel pa sem, kako je visok in da se ne bo ponižal pred kanclistom ali celo pred diurnistom, da bi vprašal.
drugim zapostavljen in ga tare skrb za ob« stanek?!
In odpomoč? Treba je misliti do 2 leti naprej, kdo bo moral biti unapredjmr. Ti e« ba je, da so personalni referenti informimi o smernicah napredovanja drugod. Treba je smotreno zahtevati, da se podrejenemu urad’ ništvu ne delajo krivice napram dragim re; sorom.
Uradniški kongres, ki se snide koncem avgusta, zahtevaj: 1.) da se izda čim prej novelirani uradniški zakon; 2.) da se izdela potem nova pametna razvrstitvena ur.dba, ki bo popravila dosedanje krivice; 3.) da se ustvari takoj pravilnik, veljaven za vsa mU nistrstva glede napredovanja uradništva. Po; tem naj bi prišel ev. preostanek na perso; nalnih kreditih v enem ministrstvu v danem slučaju v dobro tudi drugemu ministrst "i (za osebne izdatke).
Vsem pri 0. Z. včlanjenim in nevčlanjenim strokovnim in krajevnim organizacijam.
Zadnjemu, v št. 24 „Našega Glasa“, dne 31. avgusta 1.1. objavljenemu pozivu za določitev delegatov za Glavni zbor delegatov se je doslej odzvalo samo par organizacij.
Ponavljamo apel ter pričakujemo, da store vse organizacije v najkrajšem času svojo dolžnost.
V Ljubljani, 10. septembra 1925.
Maks Lilleg,	Joža Bekš,
predsednik.	glavni tajnik.
Akcija Glavnega Saveza.
Ker ni opazil volje pri merodajnih, da bi se naš položaj vsaj nekoliko pokrenil na bolje, sklicala je uprava Gl. S. za 16. julij t. 1. konferenco vseh udrurženih organizacij. Se« Mi so se v Beogradu zastopniki udruženja v Beogradu in pokrajinskih Zvez kakor gg. Mar. Katunarič iz Splita, M. Lilleg iz Ljub. ljane Pera Miloševič iz Sarajeva, Britani« ča iz Zagreba pa je zastopal predsednik Gl. Saveza g. dr. M. Jovanovič. Po več sejah so sklenili, da opozore merodajne še enkrat in še preden se skliče izredna skupščina, na svoje minimalne zahteve, ki so formulirane v naslednji spomenici:____________________
Neko jutro se je globoko poklonil pred menoj in mi pomolil nesrečni spis.
__ Zadeva je sedaj jasna kot beli dan.
Spis doumevam do pičice, gospod predstoj« nik edinole vaše rešitve ne, oprostite, se je smehljal, krčil se je že za dve pedi.
__ Kako to, da ne? sem hlinil presene«
čenje. O, kako pa sem prežal nanj! Sedaj — sedaj!
__ Kaj pomeni ta vaš: a. a.? Zakon ne
pozna tega izraza. Se nista zmotili?
— Ljubi moj, ti dve črki pomenita: ad aeta ali po domače: k spisom, tjale v regi« stratum!
Videti bi ga morali, kako sc je sesul. Osramočen je drsal v svojo sobo, osupljen po sardonskem smehu. Od tistihdob se je omehčal in učlovečil. Dandanes je priznana pravniška kapaciteta.
Res, vsako šolanje je drago, da, da. MatJa bodete kdaj še dober tarokaš, g •« spod Perko. — Vi delite, gospod poštar.«
Na svome kongresu održanom 19. i 20. aprila ove godine u Ljubljani državni činov« niči i službenici iz svih krajeva naše zemlj okupljeni u svoj Glavni Savez, doneli sv, preko svojih opunomočnih delegata, sledeču R e s o 1 u c i i u
1.	) »Državni službenici, ogorčeni zbog dugovlačenje isplate razlike izmedju starih i novih prinadležnosti za vreme od 1. okto« bra 1923 g. do 1. maja 1924 god., koja im po izričnom propisu čl. 249 zakona o činovnici« ma gradjanskog reda pripada, a koja je raz« lika izvesnim drž. funkcijonarima več izpla« čena, odlučno zahtevajo, da se ta dugovana razlika bez odlaganja isplati kako bi se ovo pitanje u interesu državnih službenika o ugleda države skinulo sa dnevnog reda. Ako razlika ne bude izplačena, mogle bi nastu« piti izvesne posledice, za koje je uprava Glavnog aveza, ako izvršilac odluk skup« štine, ne bi mogla snositi odgovornost, ne« go če se to prepustiti rešenju vanredne skup. štine državnih službenika sa čelu kraljestv i u Beogradu, kojo če Glavni Savez biti d ■ žan sazvati.
2.	) Skupščina konstatuje, da današnje pri» nadležnosti nisu povoljne za pristojnu eksi« stenciju i traži: a) da se u novim krajevima kirije, računajući ih u domačim krunama, mogu povečati najviše dvanajst puta prema predratnim; b) da se u celoj zemlji, prema lokalnim prilikama, poveča redovna stana« rina za stan koji bi iznosio od 3 do 10 puta toliko, koliko je zakonska stanarina, a da se u isto vreme takav dodatak uvede' i za pen« zionere i penzionerke.
3.	) da se za drž. činovnike i službenike, penzionere i penzionerke podižu stanovi u drž. režiji, a zatim da se njihovo podizanje stavi takodje ličnoj zadržnoj inicijativi, ra« di čega se traži da se 1 % od vrednosti dr« žavnih nabavaka, koji se izplačuje za Savez nabavljačhih zadruga, počev od 1. januari 1926 pa deset godina, upotrebi za podizanje stanova i davanje jeftinog hipotekarnog kre« dita, a da se sredstva dobijena iz ovoga iz« vora dopunjujejo za to vreme redovnim bud« žetskom dotacijom, koja treba da bude naj« manje 30 milijuna dinara godišnje;
4.	) da se u duhu zahteva Gl. Saveza iz« vrše izmene i dopune u zakonu o činovni« cima i ostalim drž. službenicima gradjanskog reda, a tako da se izmeni i najhitniji uzako« ni uredba o razvrstavanju;
5.	) da se izvrši prevodjenje krunskih penzija na dinärske po principu po kome je izvršeno prevodjenje krunskih plata na di« narske;
6.	) da se dnevnice za putovanja pove«
čaju za 100 %;	1
7.	) da se donese uredba za prelaz služ-benika iz niže kategorije u neposrednu višu;
8.	) da se službenicima, udatim za držav» ne službenike, prizna njih lični dodatak na skupočo;
(Konec prihodnjič)
Vestnik.
Prosim za prispevke; par ljudi ne zmore vsega. Vprašanje honorarjev uredimo. Ur.
Redukcija, kakršna bi bila umestna tudi v naši državi. Poštni Gl. piše: Ministrski svet v Avstriji se je nedavno tega bavil z vprašanjem o redukciji ministrstev. V glavnem je sklenil, da naj se število ministrov skrči na — tri, kateri si imajo razdeliti vse ministrske posle med seboj. Načeloma se ne bo pripustilo, da bi o pravomoćnosti v enem in istem predmetu odločevalo več uradov. Vsled tega bodo ministrstva (sekcije in oddelki) reduciram najmanj za eno tretjino. V njih rokah bo ostala samo še legislativa in kontrola. — V Avstriji so naposled prišli na to, kje se ima v prvi vrsti štediti. Kakor znano, je bila redukcija državnih uslužbencev v
■naši državi popolnoma ponesrečena akcija. Prihranilo sc ni ž njo tako rekoč nič, pač pa trpi vsled nje v mnogih uradih služba. Tako se n. pr. v Ljubljani ne dostavljajo ekspresna pisma takoj po prihodu pošte po posebnem slu, ampak po pismnonošah v dopoldanskih in popoldanskih urah. S tem je oškodovano občinstvo, ker je pristojbina za ekspresno dostavo popolnoma tja vržen denar. Če bi bili v Jugoslaviji reducirali namesto nižjih državnih uslužbencev ministre in državne poslance, ki jih je v istini veliko preveč, pa bi bili prihraniti milijone, služba bi se vršila po predpisih in občinstvo bi ne bilo oškodovano, kakor je sedaj. Kakor znano, so nekatere države v 'zmanjšanje izdatkov skrčile število ministrstev, pri nas pa stoje še vsi ministrski stolčki, kakor so stali in se v tem oziru niti toliko ne naredi, da bi se agende železniškega in poštnega ministrstva spojite v eno ministrstvo, dasi se je to nameravalo že pred tremi leti. Med tem ko je bila redukcija potrebnega uradništva in služabni-štva odločilnim krogom prava igrača, je odstranitev čezštevil-nvh ministrskih stolčkov silno težka reč, zakaj ministri sede pribito čvrsto na njih. No, že vedo, zakaj.
Listek.
Misli. — Dolžnost, ki se je zaveš, Te veže, ko jo razumeš. — H. F. Amiel. — Naše kulture ne ustvarjajo in je ne oblikujejo: postave, mode, momentana valovanja ali kaj podobnega, ampak vedno le: naše sodelovanje! Med svojimi ubogimi štirimi stenami, v tesnem svojem krogu, v katerem občujemo, in s svojim jezikom — jo ustvarjamo mi sami! Bobneče besede: »Tako bi mo-
ralo biti . . .«, »Pravzaprav ni še čas . . .«, »In tak ni pravi za to . . .« je seve ne ustvarjajo; zato je pa odkloniti posluh frazarjem, čenčačem in vseznalom kritikastrom in iti tja, kjer se kaj dela in kaj naredi. Nič ne bo napačno stvorje-nega, kjer bomo sodelovali. In nič ne bo utopija, neporojenega, če to kdo izvršuje in izvrši. — M. E. — Nima smisla, da bi tožil čez čase, v katerih živiš. Časi so slabi: torej, zato si na svetu, da si jih izboljšaš. — Th. Carlyle.
Vabilo
Hranilni in posojilni konzonrcij
r. z. z o. j.
v Ljubljani
vabi na
Izredni občni zbor
ki se vrši
v soboto, dne 26. septembra 1925 ob 7. uri zvečer v Ljubljani, v restavracij! gotp. Mraka na Rimski cesti.
DNEVNI RED: "
1.	Izprememba pravil.
2.	Dopolnilne volitve.
3.	Slučajnosti.
Polnoštevilna udeležba dolžnost! Ob nesklepčnosti občnega zbora se vrši eno uro pozneje z istim dnevnim redom novi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih članov.
Odbor.
— TOVARNA ČEVLJEV PETER ROZINA & ROMP. izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo:« Ljubljana-Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica-Zagreb, Račkoga ulica 3.
Originalne (prave) potrebščine za
„Opalograph“
Barvne trakove, oglje»-, indigo, povoščeni papir podloge za stroje, kopirne zvitke, razmnoževalne barve, konceptna držala.
LUD. BARAGA, Ljubljana,
Selenburgova ulica_______Šeienburgova ulica.
.EÄ:
HMBoya rtuDt
».CORtc
Perje in puh
C. D. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
Modna in športna trgovina za dame In gospode
P. Magdič
LJUBIJANA nasproti glavne pošte-
Telefon int. 438.
Gostilnn pri „SolioliT

Pristna dolenjska in štajerska vina. Vsak čas gorka in mrzla jedila. — MIzke cene
Priporoča se
I. Korenčan
trgovina pletenin, norimber-Ikega In galanterllskega blaga na veliko In malo.
Velika zaloga volne za pletenje jumperjev, nogavic Itd,
Cene nizke — postrežba točna.
Ljubljana, Mestni trg 20.
„Aikadont“
zobna pasta.
Glavna zaloga drogerija.
Tovariši!
Priporoča sc Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
Anton Ksnc, Ljubljana.
Specijalna trgovina ftetarskili izdelkov
Ljubljana. Kongresni trg št. 8.
Prvovrstno blago in zmerne cene
priporoča tudi svojo veliko izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerijo
M. Mihelič
Ljubljana, Šeienburgova ul.
I. Trpin
najcenejša manufaktura
Maribor
Glavni trg 17.
1	■	e	Igjg	krojaški atelje rrafi I9IIC LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 28 Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.	
		
F. szontner. Ljuüljnna
Šeienburgova ul. 1.
Specijalist za ortopedi-čna in anatomična obuvala in trgovec s čevlji.
Priporoča se
modna trgovina
!fl. Sinkovič isi K. M
^LJUBLJANA, Mestni trg 19.
L Suš
Ljubljano, Mestni lig 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic
Popravila se Izvršujejo točno in solidne
!
Najboljjši
šivalni stroji in kolesa edino le
Josliia Petelina
znamka
GritziierinMs
za rodbino, obrt in industiijo
Ljubljana
blizu Preiernovegz spameniln
Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija
Delavnica za popravila.
Na veliko	Telefon 913	Na malo
Je vendar1 najboljši!
Najcenejši nakup banaške moke, sladkorja, kave, olja, masti, riža, testenin, pralnega in toaletnega mila, južnega
sadja, dišav ter vseh vrst špecerijskega in kolonijalnega blaga.
Vedno
najnižje
cene!
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.