večji »lovenzki dnemil^j ▼ Združenih državah Velja za fie leto - $6.00 Za New York celo leto - $ .>00 Za inozemstvo celo leto $7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United State«. Issued every day except Sundays I and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as Second Class ltattor, September 21, 1903, at ths Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 269. — STEV. 269. NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 15, 1929. — PETEK, 15. NOVEMB RA 1929. VOLUME XXXVEL — LETNIK XXXVLL A. F. OF L ZA ORGANIZIRANJE DELAVCEV NA JUGU STOPET UNIJ BO POSLALO SVOJE ORGANIZATORJE NA DELO V JUŽNE DRŽAVE Ameriška Delavska Federacija bo uporabila vso svojo silo v kampanji za organiziranje delavcev po južnih državah. — Važna konferenca organizatorjev. — Predsednik Green je odobril poziv za finančno pomoč. WASHINGTON, D. C., 14. novembra. — Ameriška Delavska Federacija bo šla z vso silo na delo, da organizira delavce po južnih državah, ki dobivajo sramotno nizke plače. To je bilo sklenjeno danes na seji, katere so se u-deležili zastopniki 105 narodnih in mednarodnih unij in federacij po južnih državah. Vsaka unija je obljubila poslati na Jug najmanj enega organizatorja. Imena teh organizatorjev bodo tekom tridesetih dni sporočena predsedniku Williamu Greenu. Takoj zatem se bo vršila konferenca organizatorjev, in pri tej priliki bo sestavljen natančen načrt. Predsednik Green je predsedoval današnji seji ter je avtoriziral takojšen poziv na vse organizirane delavce za finančne prispevke. Za organiziranje tekstilnih delavcev bodo potrebne ogromne vsote denarja. Eden delegatov je takole pojasnil položaj na Jugu: — Pri nas se vrši dolgotrajen boj med izkoriščevalci in izkoriščanimi, med zatiralci in zatiranimi, med lastniki predilnit in njihovimi uslužbenci. Na seji je bilo nadaljne sklenjeno, naj se vpliva na senat, da bo čimprej sprejel Wheelerjevo resolucijo, ki zahteva preiskavo tekstilne industrije na Jugu. Ce bi šel ameriški senat takoj na delo ter uvedel preiskavo, ki jo je zahtevala Ameriška Delavska Federacija, bi bile preprečene take tragedije kot so se dogajale v Marionu in drugod. ANGLIJA NE BO I NASPROTNIKI POSLANCI S WILHELM M0LCI VEČ VLADARICA1 Y0UNG0VEGA NOČEJO ; 0 HOOVERJEVEM VSEGA MORJA1 NAČRTA UPAJO V ZRAK PREDLOGU Če bo dogovor med Pristaši nemške vlade Poskusne vožnje z vell-Washingtcnom in Lon-| donom uveljavljen, bo: končana vloga Anglije kot vladarice morja. WASHINGTON, D. C., 14. nov. -Če bo angleški ministrski predsednik Ramsay MacDonald izpolnil na londonski konferenci svojo obljubo glede popolne mornariške -enakosti med Združenimi državami in Anglijo, se bo završil ob tej priliki važen zgodovinski preobrat. Izza svetovne vojne je bilo Zdr. državam mogoče zavladati nad vsemi morji, če bi hotele. so pa prepričam, d a nemški nacijonalisti ne bodo zmagali pri ljudskem glasovanju, ki se bo vršilo dne 22. dec. kim vodljivim balonom "R 101" se bo udeležilo razmeroma le malo angleških poslancev. BERLIN. Nemčija. 14. novembra. Danes je bilo oficijelno objavljeno, da se bo vršilo dne 22. decembra splošno ljudsko glasovanje, če naj se Nemčija zadovolji z Youngovim načrtom ali ne. Nemški vladni krogi so mnenja, da imajo nacijonalisti le malo prilike, da bi zmagali. Mogoče je tudi, da se splosno ljudsko glasovanje, sploh ne bo vršilo, ker še ni znan natančni izid zadnjih volitev. Pričetkom decembra se bo pričela v Haagu reparacijska konferen ca, in nemška vlada je mnenja, da se bo do tega časa v Nemčiji nazi-ranje precej izpremenilo. Združsn države pa niso hotele izkoristiti prilike, ki se jim je nudila. Amerika ni hrepenela po ni-kaki nadvladi. Zdaj bo pa Anglija storila nekaj podobnega. Z velikimi žrtvami je dosegla nadvlado na morju, ter jo obdržala tudi po vojni, a danes izjavlja angleška vla'da, da je pripravljena sprejeti nov sistem. V gotovih ozirih je stališče An- ' DOI/TI glije bolj značilno, kot stališče ITI UPI 1 iLLLL itVltLL Amerike. Ameriški narod ni nikdar mislil na- to, da bi vladal nad oceani, dočim so bili Angleži vedno prepričani, da bi bila Anglija izgubljena, če bi izgubila nadvlado nad morji. Angleško politiko je več ali manj diktiral zemljepisni položaj. Anglija je otok v bližini evropskega kontinenta ter je imela vedno velike sovražnike onstran Kanala. Vsledtega je bila prisiljena vzdrža-vati veliko mornarici. Ako bo pa sklenjen sporazum med njo in Zdr. državami, bo konec te nadvlade. ZOPET BRUHATi FORT DE FRANCE. Martinik, 14. let LONDON, Anglija. 14. novembra. V soboto bo vpnzorjen poskusni polet z največjim vodljivim zrakoplovom na svetu "R-101"? Ministrstvo za aeronavtiko je povabilo osemdeset članov parlamenta. naj se vožnje udeleže. Ker se je po oglašalo vedno vec poslancev in zahtevalo prostor na vodljivem balonu, je prišel na dan konservativni poslanec Sir George Penny z značilno zahtevo. Zahteval je, naj se vstopnice, ki so na razpolago, razdeli med člane poslanske zbornice v takem razmerju kot so njih stranke zastopane v parlamentu, j Svoj predog je utemeljil z iz-; javo. da bi v slučaju kake katastro-| fe ostalo v zbornici isto razmerje ! kot j3 sedaj. To je bil pa za i.ekatere poslance kot curek mrzle vode. Kar trumoma so začeli vračati tikete in zahtevali, naj jih z državnimi avtomobili spravijo na letališče. kjer se bo vršil poskusni po- Baron Seli je izjavil, da j d po mnenju bivšega kaj-zerja prostost na morju že dovolj zavarovana. novembra. — Ognjenik, Mont Pe-lee je pričel včeraj zvečer zopet bruhati. Ta ognjenik, ki je uničil St. Pierre tekom strašne erupcije leta 1902. je kazal še več tednov obnovljeno delavnost in številne vasi ob vznožju so bile že izpraznjene. Včeraj popoldne je dvignil vulkan v zrak velik oblak vulkanskega prahu do višine devetih tisoč čevljev. Vlada je uveljavila vse varnostne odredbe in znanstveniki natančno opazujejo vulkan. Celo lady Astor, ki je že imela vstopnico, se je skesaia ter jo je dala neki članici delavske stranke. ANGLEŠKI PRESTOLONASLEDNIK ZA DOLGA KRILA SAMOMOR IRAŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA DVA POLJSKA LETALCA UBITA VARŠAVA, Poljska, 14. nov. — Dva častnika poljskega letalskega zbora sta bila včeraj ubita, ko sta aeroplana kolidirala v zraku ter pričela goreti. Letalca sta filmala prizore za prvi poljski avijatiški film, ki nosi naslov ' Zvezdnati oddelek". HOOVER ZA RDEČI KRIŽ WASHINGTON, D. C.. 14. nov. — Predsednik Hoover je danes pdfevai vse prebivalce dežele, naj postanejo člani Rdečega križa. — Tako kot predsednik Združenih držav kot predsednik Ameriškega Rdečega križa. — izjavlja' v , svojem pozivu, — prosim sodelovanja vsakega ameriškega državljana pri velikem človekoljubnem delu Rdečega križa. Vsak ameriški državljan bi moral biti član in nujno pozivam vse, naj pristopijo. RUSIJA IMA VEČJI PRORAČUN KOT PA ZDRUŽENE DRŽAVE MOSKVA, Rusija, 14. novembra. Svet ljudskih komisarjev je odobril vladni proračun, ki znaša skoro šest milijard dolarjev. Ta proračun je znatno večji kot je proračun, ki ga je predložil predsednik Hoover ameriškemu kongresu. - BAGDAD, 14. Abdul Mušin, predsednik, se TAJNIK GOOD TEŽKO BOLAN WASHINGTON. D. C., 14. nov.— James W. Good, vojni tajnik ter eden glavnih političnih svetovalcev predsednika Hooverja, je bil danes v skrajno resnem stanju v Walter Reed splošni bolnici, kjer se je včeraj popoldne podvrgel težki^npera-clji na slepiču. novembra. — Sir iraški ministrski je ustrelil včeraj zv-ečer v navzočnosti svoje družin*. Angleški zdravniki so bili hitro pozvani, a niso mogli konštatirati drugega kot smrt. Novica ni postala še splošno znana v Bagdadu. Nikakega vzroka se ni razkrilo za dejanje ministrskega predsednika. Sir Abdul je bil ministrski predsednik ter zunanji minister Iraka od 'januarja meseca leta 1928. FRANCOSKI LETALEC UBIT PARIZ. Francija, 14. novembra. Maurice Weiss, eden najboljše znanih francoskih pilotov, je bil ubit včeraj, ko se je vozil v aeroplanu dvema sedežema, katerega je dobil, da ga preizkusi. Nesreča je bila očividno posledica megle. Mr. Weiss je bil ubit na mestu in njsgov ae-roplan je bil razdejan. Mr. Wesiss je obiskal Združene države leta 1926 v družbi Charles Nungeserja. Slednji je pozneje skušal pozneje poleteti preko Atlan-tiškega oceana. LONDON. Anglija, 14. novembra. Princ iz Walesa je včeraj odobril novo modo žensk, ki določa dolge kiklje. Tega pa ni storil, ker jih ljubi, temveč da pomaga tekstilni industriji. Ko je otvoril trgovsko zbornico v Bradfordu, velikem središču bombažne industrije v Yorkshire-ju, je rekel princ: — Vprašal sem danes zjutraj, zakaj imate tako slabe čase in eden vas je odgovoril: Krat-kost ženskih oblek ima dosti opraviti s tem. — Ni moja stvar doga-njati, če izgledajo ženske boljše v dolgih ali kratkih krilih, a radi Bradforda upam, da bodo ostala krila dolga. LONDON. Anglija, 14. novembra. Doktrine, ki jih je predlagal ni Dan premirja predsednik Hoover, niso napravile na bivšega nemškega kajzerja nikakega posebnega u-čir.ka. Bivši nemški kajzer je mnenja. da ni Hoover ničesar novega povedal, pač pa pogreval stare stvari. Poročevalec United Pres.^ je sku-sal dobiti posebno ugotovilo i bivšega kajzerja v Doornu, toda kajzer ga ni hotel sprejeti. V kajzerjevem imenu mu je pa 1 rekel baron Seli naslednje: — Njegovo veličanstvo se noče iz- | raziti glede vprašanj, o katerih je! bilo že dosti govora v Londonski i Deklaraciji. S tem je mislil kajzer dogovor, ki j je bil provizorično odobren od Anglije, Nemčije. Združenih držav. Francije, Španske, Italije. Rusije. Avstro-Ogrske in Holandske na londonski konferenci meseca februarja v letu 1909. Ta dogovor, znan ':ot London-ka Deklaracija, je vseboval prav po- [ sebno določbe glede kontrabanta. blokade potapljanja, nevtralnih la- ( dij ter prevažanja sovražnih ladij pod nevtralno zastavo. Opozicija Angl:je proti vsem do- , locbom je bila pa tako močna, da je bila zadeva odgodena. Leta 1915 je sledila angleška odredba. katero so smatrali nekateri krogi za kršenje Londonske Deklaracije. SPOPADI MED ANGLEŽI IN BEDUINI Angleško vojaštvo je zavrnilo napad na palestinsko mesto ter se pr: tem posluževalo oklop-nih avtomobilov. JERUZALEM. Palestina, 14. nov. Pred kratkim so se v Palestini zopet ponovili neredi. Posledica t "ga je bila dve uri trajajoča ostra b. -ka med angleškimi Četami ter skupino Beduincev. Boj se je završil pri mestu Saffad. Dva angleška vojaka sta bila resno ranjena, koliko so pa znašale izgube napadalcev, se zaenkrat še ne ve. Uradniki izjavljajo, da Je bil napad dobro organiziran. iz bližnje kolonije so bila poklicana ojačena, ki so pomagala po-razbiti napadajočo četo. Pri tes so se posluževali Angleži oklopnih avtomobilov. V mestu Saffad so se za vršili ostn spopadi že tekom zadnjih arabsko-židovskih izgredov. Izbruh, ki se je završil včeraj zvečer. j# bil prvi večji resni dogodek, odkar so angleške čete napravile mir in zatrla nerede, ki so zahtevali po vsej Palestini dosti človeških žrtev. Obla? i so skoro sleherni dan sporočale o malih spopadih, ki so jih vprizarjale male skupin«3 bandito\ HUDA KAZEN CHANDLER, Okla., 13. novembra. — Jeff Harris, pet in šestdeset let stari posebni prohibicijski | agent, je bil obsojen včeraj na petdeset let v državni kaznilnici, ker je ubil nekega farmerja tekom nekega suhaškega navala. Sodnik Hal Johnson je rekel, da je bil zločin "neupravičljiv". VELIK VIHAR VARGENTIN: BUENOS AIRES. Argentna. 14. novembra. — Velikanski naiivi v spremstvu silnega viharja so včeraj pretrgali vse prometne zveze. Povzročena škoda je ogromna. TAJFUN OBISKAL BOHOL OTOK MANILA, Filipini, 13. novembra. Filipinski eksekutivni urad je b. danes obveščen, da je preteklo ne deljo cbiskal otok Bohol tajfun in da je vsled tega utonilo pet ljudi Skoda je baje precej velika, ker jc poginilo dosti vprežne živine. " LBiiRii3Btnr.il *<- oririrjr.-irjmMiLnattriiBfci I - in ADVERTISE GLAS NARODA" PREDSED. HOOVER OB GROBU NEPOZNA NEGA VOJAKA PRUSKO POSOJILO V NEW Y0RKI) BERLIN, Nemčija, 14. novembra. Pruska vlada, ki l&stuje polovico | pristanišča v Stettinu, je vzela pet milijonov dolarjev posojila od ne- j ke bančne tvrdke v New Yorku. Denar bodo porabili za razširjenje Naročite stetlnskega pristanišča in za konstrukcijo novega žitnega eleva-tor j a. , • ,.;,„„„ .... Z0PETN1 SPOPADI V MEHIKI MEXICO CITY, Mehika, 14. nov. Danes se je povečala politična napetost, ko so se vnovič spopadli pristaši onih, ki kandidirajo za predsedniško mesto. V spopadih je bilo ranjenih sedem oseb. se na "Glas Naroda** — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr-1 sujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem i ceniku: v Jugoslavijo ▼ Italijo Dia. 500 .... .... $ t.50 Lir 1W o«eo«#oooso 1 8.7V M 1,000 .... .... $ 18.40 M ono $11.38 M i, B00 ____ ____ g 48.75 «• 800 ........... $18.80 $27.40 $54.28 »,000 ____ ____ $ »0.50 M 800 ........... M 10,000 .... .... 1180.00 M 1000 ........... V pondeljek, dne 11. novembra je ob enajstih dopoUse minilo enajst let izza časa, ko je bilo pqdfttsano premirje. Ob tej priliki je položil prdsednik Hoover venec na grob Nepoznanega vojaka. . 8tranks, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, op+-sarjamo, da smo vsled sporazuma t nahm svtsam v starim kraju v stanu tnizati pristojbino ta takp izplačila od 3% na 1%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; ra $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodiil v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo že boljše pogoja. Pri volikih nak«. olih priporočamo, da se poprej s nam tparasuneto glad« najina nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREM TEONlB MTJJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LMTTMM %M PRISTOJBINO 750. SAKSER STATE BANK OOBTLANDT 8TBBBT, TsUphontt NVW JCOME, 0180 WL X. *QLAI K A 1 O D 1" "0! las Naroda" J SVOVE2S frank S&Juer, Predde&t med and Published by ic publishing company (a Corporation) Louis Benedlk, Treasurer Place of buslneia of the corporation and addresses of above officers: 91« W. 18th Street, Boxoajh ot ilswhaton, New York City, N. Y.) "GLAS NARODA (Tole« of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays; Z% celo leto velja Ust in Kanado------- Za pol leta ______________ Za četrt leta _________ Ameriko „_____.$«.90 ________.«3 J00 ______*IJ60 Za New York za celo leto----47.00 Za pol leta__________________$3.50 Za Inozemstvo za celo leto —47.00 Za pol leta —-—-----------------$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan lzvzemči nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prej&nje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Detroit, Mich. Jesen je tu in že prihaja zima. Cvetlice po vrtu usahujejo in se pripravljajo na zimsko spanje. Listje na drevesih nneni in odpada. Tako sta odpadla kar dva lista v enemu tednu iz slovenskega hrasta v Detroitu. Umrla je gospa Puhek. Spoštovana in priljubljena gospa Puhek je bila dobra organizatorica vsepovsod. Organizirala je tudi žensko katoliško društvo, katerega je bila predsednica do zadnjega. Bila je pa tudi ena najboljših delavk pri slovenski fari v Detroitu, kakor tudi prej v Calumetu. Njena dela so plemenita, ne samo pri cerkvi, pač pa tudi drugod. Videlo se jo je pri vseh drugih slovenskih prireditvah. Ona je zelo ljubila svoj zaključim moj dopis s tem, da vam priložim na mesto pozdrava $2.00 za Dom slepcev v Ljubljani in želim kakor ga oni želijo, da bi ga kmalu dobili, ker ga grozno potrebujejo. A. M. Meyer. UMOR MLADE SLOVENKE V GRADCU 29. oktobra zjutraj je razburil prebivalce Idelhofgasse v Gradcu strašen zločin. V hiši št. 68 je častniški namestnik Johann Model u-moril svojo pastorko, komaj 16-let-no Heleno Zabukovšek. Njena mati, Modelova žena je že dan po- "GLAS NARODA", 218 W. ISth Street, New York, N. X. Telephone: Chelsea 3878 ■pnaaiiiiMiiiM iiiiiaiiMWMMWWaaMWWBtt^ PROSPERITETA. prej odpotovala v svoj rojstni kraj slovenski jezik in narod. Pri žen- j Teharje. Sosedje so najprej slišali skem cerkvenem društvu in slovenski fari jo zelo pogrešajo in za njo žalujejo. Komaj je mati zemlja vzela gospo Puhkovo, se je že z bliskovito naglico raznesla vest, da je zadel mrtvoud na možgane spoštovanega iz stanovanja obupno klicanje Helene: "Oče, ne ubij me!" Naenkrat je pritekla Helena v sami spodnji obleki iz stanovanja ter trkala na vrata soseda Gerečnika, ki ji je takoj odprl in vrata še zaklenil za njo, da bi jo rešil pred podivjanim rojaka Franca Smida. Pokojni j , i očmom. Ta pa je vrata s silo odprl, šel v sredo dne 30. oktobra kakor j z naperjenim vojaškim revolverjem ponavadi čil in zdrav na delo v to- | skočil P«*1 ™J* P-torki" f bcs^: varno, koder je bil zaposlen kotidami: P* *one*! .. . , , .. . — ie cddal na njo tri strele. Ne- mehanični delovodja. Okrog aese- j Jt; . - srečno dekle je izdihnilo v par se- te ure mu je prišlo slabo. Takoj so ga pripeljali v tukajšnjo bolnišnico že skoro nezavestnega. Zdrav-nki so takoj dognali, da ga je zadela kap na možgane in da zanj ni nobene pomoči več. Boril se je s smrtjo do 31. oktobra, ko je krog 8. ure zvečer previden s sv. zakramenti izdihnil svojo blago dušo. Pripeljan je bil na svoj in bratov dom dne 1. novembra ob 4. uri popoldan, to je na vseh svetnikov dan Tam je tudi počival na mrtvaškem odru do dne 4. novembra do 9. ure zjutraj. Pogreb se je vršil ob 10. uri istega dne. Pokojnik je bil dober gospodar in marljiv delavec v svoji mehanični stroki. Da si je znal pridobiti neštete prijatelje, so bili dokaz ne-številni krasni venci, med katerimi je počival. Vsem prizadetim želimo naše iskreno sožalje, vama pa kličemo, naj vam bo lahka ameriška gruda! Počivaj ta v miru in večna luč naj vam sveti! Vrednost akcij na newvorski borzi neprestano pa| i• j • - i j : j • v.I bo kmalu prišlo do tega. izvedenec posvaril Coohdge-a, naj vec ne kandidira, cesj vrim ^^ iz ra da se bliža deželi velika gospodarska kriza. Začetki te krize so že tukaj. Dosti tovarn za avtomobile je prenehalo z obratovanjem, Ford je znižal cene svojim produktom. Neka družba, ki ima svoje tovarne v New Yorku. Pennsylvaniji in Tndiani, je odpustila v enem dnevu 11,5<)0 delavcev. To so začetki. Na stotisoče delavcev, ki so špekulirali na borzi, jc izgubilo vse do zadnjega centa. Državne banke so varne, ker ne smejo špekulirati in so pod stalno kontrolo. V državne banke vlagajte svoj denar, Delavske razmere že davno ni-: so bile tako slabe kakor so danes. Brezposelnost je danes velikanska. kundah, morilec pa se je vrnil v svoje stanovanje, se oblekel ter podal v gostilniški lokal v pritličju hi!e kjer je popil kozalec pelinov-ca, potem pa stopil ven na ulico. Prebivalci hiše so bili zaradi grcnezga umora silno razburjeni, niso si pa upali prijeti morilca. Ko je že dalja časa stal pred hišo, je eden od scsedov tako, da Model ni opazil, vrgel mimo idočemu šoferju Leppitschu listek z napisom: "Takoj v stražnico. Model je ustrelil Leno. Mrtva". Lepittsch je tekel na policijsko stražnico v Prankergasse, od koder sta prišla revirski inšpektor in eden od detektivov pred hišo, kjer se je dogodil zločin. Inšpektor je vprašal Modela, če je res, ar se je v hiši nekaj zgodilo. Ta je takoj od-vmil: "Svojo hčer sem obstrelil". Tedaj je uradnik opazil, da ima f.lcdel v prsnem žepu veliko vojaško pištolo. Naglo je za njo zgrabil in s pomočjo detektiva ukrotil zločinca. Pri zaslišanju na stražnici in potem na policiji je Model zatrjeval. da je streljal na nesrečno Heleno v največjem razburjenju in da je hotel potem tudi sam sebe končati. Prebivalci hiše in cele ulice, ki pa zatrju-zločinu obnašal popolnoma mirno in da ni govora o njegovem samomorilnem namenu. Prave vzroke strašne tragedije bo morala odkriti šele preiskava. 15. novembra. Upajmo! Torej rojaki, po drugih naselbinah, opozarjam vas, da ne hodite sem za delom, kajti dela se sedaj tukaj ne dobi, še manj pa kupi. j Draginja je velika. Kakor hitro sc ; pa zopet odpre, vam pa hočem ta- ČUDNE SIMPATIJE. Neki kaznjenec Franc Lltzm&nn si je izmislil prav čuden način, da bi izrazil svoje simpatije političnim kaznjencem, ki so napovedali REKLAMA. Vlondonskih dnevnikih Je izšel sledeči oglas: •Iščemo dvanajst dostojnih, ple-šestih gosopdov, ki bi dovolili, aa gladovno stavko v Sopran j ski kaz- jim pleše prebarvamo z barvilom nilnlci na Madžarskem. Splezal je na vrh 26 m visokega kaznilniške-ga stolpa z namenom, da prej ne pride dol. dokler ne bi ugodili njihovim zahtevam. Ker je stolp komaj 1 m širok, ni bilo misliti, da bi jetnika spravili na običajen način doL Poklicali so gasilce, ki so ga dve url obdelovali x vodnimi curki. Pa je vendar v držal celo noč. f JLBVSBTIŠB in 6LA8 NARODA *ar*kte' za trake pisalnih strojev znamke X. Y. Zdravje jim ne bo na noben način ogr^eno. Ti gospodje bodo posečali gledališča, koncerte in druge javne prireditve, kjer so glave navadno odkrite. Vsak gospod bo imel svojega osebnega spremljevalca, ki ga bo čuval žalitev in nadlegovanja. Javijo naj se samo gospodje, ki so neomadeževa-ni in ki imajo absolutno neopore- To vam poročam iz razloga, ker vem, kako se težko služi vsakdanji kruh, da ne boste po nespametnem težke prislužene cente zmetali nenasitnim železniškim družbam. Ker sem ravno pri peresu , naj še nekoliko poročam vsakdanje na-vice. Osebe, poškodovane na ženitova-nju v Švicar je vem barnu, počasi o-krevajc. Ravno sedaj so tožbe proti Švicarju v največjem teku. Slovenski delavski dom ima že dvorano skoro vso oddano do prihodnje spomladi. Ako bo šlo tako naprej, bo Delavski dom kmalo izplačan. Slovenska cerkev tud^ prav dobro napreduje. Sedaj imo že dva župnika in ima tudi podružnico na zapadni strani. Zelo agilne so tudi detroitske Slovenke, ki so priredile zadnjo nedeljo dhe 3. novembra veselico z igro. Uspeh je bil krasen. Le tako naprej! Pred dobrim mesecem smo imeli čast slišati slovenskega opernega pevca g. Ban ovca. Moram reči. da je svojo vlogo mojstrsko rešil. Upam in želim, da hi Detroit gotovo še enkrat posetil predno odide t staro domovino. Še bolj bi nas pa veselilo, da ty nastopila oba. Resnici na ljubo pdvedano, takim ANGLIJI SE BLIŽA KRIZA V TEKSTILNI INDUSTRIJI MANCESTER, Anglija, 13. nov. Lastniki tekstilnih naprav so se privatno sestali, vsled česar se domneva, da bo izbruhnila nova kriza v bombažni industriji. Lastniki nočejo ugoditi zahtevam delavcev, ki zahtevajo, naj jim zvišajo plače za 12 odstotkov. umetnikom je detroitsko občinstvo zmerom ha razpolago. Naj zadostuje za danes. In naj ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI. A. M. Meyer. Detroit, Mich., $2.00. Denar sprejeli in ga bomo poslali na določeno mesto. Uredništvo. NOGOMET? F Godba? Novosti? • • > Kadarkoli jc v zraku program, ki ga hočete slišati, odprite ELEKTRIČNI RADIO in sf veselite. Kot vse druge električne priprave, je mogoče tudi Električni Radio spojiti s katerimkoli električnim spajalom. Vsledtega ji* pri-prosi, in se ga z lahkoto rabi. Novi elekt'-'eni Radio so izborni. Godbo re-producirajo z obilnostjo in glasovno vrednostjo, ki si jo težko predstavljate, dokler jc ne slišite. Stopite v katerikoli našo izložbo ter se prepričajte, s kako priprostostjo lahko uglasite novi Električni Radio. Kjerkoli živite v okraju, ki je preskrbijen z direktnim ali alter-natnim tokom, vas lahko založimo z vs«-električnim Radio. '■'!»«• IV'cw Vorlt i:«fis poslal Fred Jaz-bee, ki izdeluje klobaso na 1561 East 49- Street. Cleveland. Ohio. Prodaja jih po 33 centov funt. Tisti, ki jih bo naročil, bo dvakrat na dobičku. Prvič zato. ker cena nikakor ni pretirana, drugič pa zato, k r so klobase izborne. Hvala tudi za pozdrave od matere in očeta Jurkas, tistega s ta dclgimi r.iuštaci, ki je pred kratkim Brocklynu fige pokazal ter se preselil v Cleveland. Dclgovi Strica Sama so se v prejšnjem letu zmanjšali za 840 milijonov dolarjev. Take peroča časopisje, kar je zame velika novost. Dozdaj namreč nisem vedel, da je tudi Stric Sam komu kaj dolžan. Zdaj zopet lažje diharn, ker se mi je zdelo, da imam edinole jaz dolgove. * Neki učenjak je rekel: — Ko bomo dospeli v nebesa, se bomo slrašno začudili treni dejstvom. Prvič: da je v nebesih toliko takih ljudi, o katerih nismo nikdar demntvali. da bodo prišli v nebesa. Drugič: ker ne bomo vid?li tam ljudi, o katerih smo bili trdno pre;': pričani. da bodo tam. Tretjič: najbolj se bo pa nam čudno zdelo, da smo dospeli v nebesa. Pcgovori med zakonci so včasi jako zanimivi. Mož in žena sta sedela pri mizi in molčala. Naenkrat se oglasi ona in pravi: i — Ti, kaj bi storil, če bi postai vdovec. Salament, kar malo v zadrego ga je spravila. Kar nič ni vedel, kaj bi ji odgovoril. Po dolgotrajnem preudarku je rekel: — Isto bi storil kot ti, če bi bila vdova. — O ti pošast ti, — je prasnila vanj. — pa vedno praviš in zatrjuješ, da ti ne rojijo druge babe po glavi. * Učitelj je razlagal učencem v šoli o lastnostih, ki jih imajo domače živali. Pripovedoval jim je. da je pes zvest, da je maček zahrbten in da se mu ne sme zaupati, da je osel muhast, konj pa vztrajen. Nato je vprašal: — Ali mi morete dokazati, da je maček res varljiv in da se mu ne sme zaupati? Kdo ve? Učenček je dvignil roko rekoč: — Jaz vem. — Pa povej, — je rekel učitelj. — K nam se je bil zatekel pred enim mesecem lep. bel maček. Vsi smo ga radi imeli. Kmalu se je pa izkazalo, da ni maček, pač pa mačka. * Neki butlegar je prodal uglednemu newyorskemu kavalirju za sto dolarjev žganja. Sto dolarjev je spravil in se hitro odstranil. Ko je začel kavalir odpirati steklenice, se je izkazalo, da ni v njih dnifeega nego čista voda. Sedaj kavalir ugiblje, pri kateri oblasti bi se pritožil: Pri suhaški ali mokraški? Jaz se zanimam za marsikatero stvar, ena stvar pa je, za katero se popolnoma nič ne zanimam, dasi gre za milijone. To je polom na Wall Streetu. * Ko se je hotel mladi Zubkov udeležiti pogreba svoje žene, sestre bivšega kajzerja, so ga aretirali. Že dosti prej bi ga morali aretirati, pa bi najbrž podaljšal stari revi življenje in ji prihranili denar. JT" £.( LAS H A K O S A1 NEW YORK. FRIDAY, NOVEMBER 15, 1939 The LARGEST SLOVENE DAILY in O. 8. A GUY DE TERAMOND: ZAČASNO STANOVANJE Z lasmi, ki so se svetili v solneu » nordečih ustnic, ki jih je obkrožal nadporočnik Folarcon, ki je bil tu- kakor tekoče zlato, s plahimi očmi sladek smehljaj, srčkano elegantno postavo i n Dolg poljub v mračnem majhnimi nožicami, ki so stopicale redu za zagrnjenimi zastori poča- j M^ni se je dogodilo isto: Ali ni hi- tako pogumno, je bila res lepa in si vozečega avtomobila je bil odgo- i di velik prijatelj žensk: drevo-! "Čudno je to, kar pripovedujete. očarljiva, morda najlepša ženski, kar jih je kdaj videl v Parizu. Kako jo je Andre Torgel spoznal? Na najvsakdajnejšl način. V čakalnici podzemeljske železnice. Galantne, kakor vedno, se je umaknil in ji ponudil svoj prostor in takrat so so se srečale njene oči ? njegovimi. In glej, kakor da bi se za trenutek srečala severni in iu-žni magnetni tečaj, sta s? našla. vor na to dobro besedo. Teden pozneje je že imel seznam osemindvajsetih sob. ki so bile po-nudene iz raznih okrajev. "Ali ni bila moja misel sijajna?" je triumfirala. "Sedaj se bova lahko nemoteno sestajala." Hvaležno ji je poljubil roko in šla sta ogledovat stanovanja. j !o vaši lepi blondinki ime Irena?" "Da!" "Ali ni bila tista soba v Rue ! Jules Janin 27, desno v pritličju?" j "Seveda!" '"Torej moj dragi, ste padli v isto past, kakor jaz. Gotovo nisva bila edina." V nekaj besedah je bilo vse razjasnjeno. Očarljivo bitje z zlatimi laSmi in zapeljivimi očmi je bila i fašistični farsI trn;* Resnici na ljubo pa je treba o-meniti, da ni bilo lahko odločiti zvita goljufij, ki je svoj trik zelo se. Eno stanovanje je bilo prstem-' spretno rabila. Neizprosni gospo-Andre Torgel je ljubil lepe dame no, drugo presvetlo, ono preveliko, | dar pa je bil njen mož, ki je z to premalo. Končno je vzkliknila njeno pomočjo oddajal stanovanje vsa vesela: i za tako visoko ceno. Kakor hitro "To je gnezdeče o katerem sem je bila četrtletna najemnina pla- in jih znal ceniti. Ker jih je znal ceniti, je znal tudi z njimi govoriti in. ker je z njim znal govoriti, so ga tudi rade poslušale. Prišlo je kakor vselej: Kratek sestanek, sentimentalne premena-de in lahek flirt. sanjala.... da.... ravno tako.. ." Vse je imela, kar je želela. Barva pohištva ji je ugajala, vzorec preprog je bil lep in celo okraj je Andre je spadal med boljše bou- bil pravi.... levardierje, ki so jim cilj ljubezen dirke in gledališče. Imel je svo; ložnl sedež v veliki operi, bil je član kluba in v Longchampsu imel nekaj konj, ki so često dirkali. Ker je dobival precejšnjo rento si je vse to lahko privoščil. j njeni želji. Ona. Parižanka od noge dc gla-1 "Najboljše storite, če greste ta-ve, z vsem, ker je na njej lepega, koj k gospodarju." privlačnega in elegantnega, je bilo j "Tako jima je nasvetovala hiš-kakor majhna ptičica, ki si ves dan niča, ki je komaj čakala na obljub čana je izginila in odšla na lov za novim tepcem. Kakor se vidi, je mogoče na tak način mnogo zaslužiti. V nekaj letih dobra kmetija. To je tako jasno, da se čudim, da se še dobe dekleta. ki se žive s klavirskimi ura- Andre je bil malo začuden. Ravno to stanovanje bi bilo zadnje, ki bi ga bil vzel, če bi odločeval on. ] mi ali pa sede po pisarnah Tako pusto se mu je zdelo. Brez j prave udobnosti in niti lepo ni bilo ' ——--— posebno. Vendar se je pokoraval ! Po nasilnem izpreminjanju družinskih priimkov kar v masah, so se fašistovske oblasti lotile prekr-ščevati že davno krščenim Slovanom njihova krstna imena v nova, latinsko se glaseča imena. Taktiko uporabljajo isto kot pri izpremem-bi družinskih priiimkov. Vsak količkaj odvisen človek s slovanskim ' imenom dobi poziv, da mora napraviti prošnjo na okrožno sodišče za spremembo imena. Ni potrebno zato plačati nikakih pristojbin. Občine razdeljujejo že izpolnjene ti- ! skovine v ostrašeni slovanski "pa- j gan" mora prošnjo lepo po dpi- J sati. Gonja proti slovanskim kastnim imenom ni v Primorju novejšega' datuma. Že pred vojno je tu pa j tam v jezikovno mešanih krajih, j kier so imeli premoč Lahi. odnos-no Lahoni, nastal marsikak spor proti krščenju novorojenčkov s slovanskimi imeni. Kmalu po anek-siji sc se pa Slovani »morali še boriti proti organiziranefnu odbijanju civilnih uradov v Gorici in Trstu t2r po vseh laških istrskih mestecih, da bi njihovi otroci nosili slovanska imena. Takrat veljavne določbe laškega vo", in "nespodobno". Stranka se je sicer pritožila na prizivno sodišče, toda to je razsodbo prve stopnje le potrdilo. Brž, ko so imele prefekture primorske dežele to razsodbo v rokah, so razposlale vsem uradom civilnega stanja po deželi okrožnico, kjer so citirale to razsodbo in so tudi ustavile vsako novo imenovanje otrok s slovanskimi krstnim; imeni. Sodnijski revizorji uradov civilnega stanja so dobili ukaz strogo postopati z onimt občinskimi u-| radniki, ki bi še dopustili kako no-| vo slovansko imenovanje otrok, j Kcncano je bilo torej krščevanje j otrok s slovanskimi imeni. Pa to jim še ni zadostovalo. Bila je veli-j ka množica odraslih ljudi v deželi ; s slovanskimi imeni. Na te so se se-i daj spravili. Največ je trpela šol-i ska mladina, predvsem pa srednje-i šolci. Učitelji in profesorji so pre-| vajali na najbolj nesmiselni način slovanska v neka laška imena ter , jih vpisovali v spričevala in šolska kataloge. Odpor proti takemu po-| stopanju je pomenil zlasti pri srea-! njo-šolcih popolno nemilost pri pro-j fesorjih ter najslabše redevanje. V aprilu 1926 smo dobili postavo civilnega zakonika so predpisovale j za spremembo priimkov. Skozi tri le, da smejo biti dana otrokom iela se že vleče naslno spreminje- gladi perje in zna uživati brezskrbno življenje. Možganov malo, a lep obrazek, deset rožnih krempelj-čkov in zapeljiv smehljaj. Gotovo je Imela moža, a ta se najbrž ni dosti brigal zanjo. Ni bil ljubosu- KATERA UMETNOST JE NAJBOLJ RAZŠIRJENA ljeno nagrado. "Toda hitro morate iti, ker sta se razen vas potegovali še dve stranki za stanovanje. Hitro je skočil v avto. Gospodar, debel možakar, je rekel brez ovinkov Pustil ji je men in nadležen polno svobodo. Izrazim naj še svoje mnenje, da se taka idila ni mogla končati s sprehodi. Ta dražestna stvarca je imela svoje nazore. Sicer ji ni bilo neprijetno, da je imela oboževalca, in partnerji je gotovo ugaal, tako da jo skrita urica za razgovor ne bi prestrašila, a vendar je stavila pogoj: da se ne snideta na njegovem stanovanju. Prvič je ušla s poti čednosti. I-mela je torej dovolj vzrokov, da ce pazi. On se je strinjal z njo. To je sicer stvar otežkočilo, a Andre je kazal razumevanje za njeno previdnost. Rabila sta le še majhno začasno stanovanje, diskretno, mirno, s potrebno udobnostjo. Kje bi našla kaj primernega? Kakor vse ženske, je bila tudi ona v nekaterih ozirih zelo iznajdljiva in takoj sta imela pravo sredstvo pri roki. "Treba bi bilo v časopis poslati oglas in tistemu, ki bi našel kaj primernega, obljubiti nagrado... kakšnih dve sto frankov," je rekla ona. "Mislite, da bo uspelo?" je vprašal kot mož, ki se razume na vse, a vendar nikdar ne čita časopisov. "Nedvomno!" ji je ušlo s tem- po- 1 "Vseeno mi je,'kdo se vseli. Kdor } prvi pride in plača, bo dobil sobo. privatno j Mesečno stane tisoč frankov in j najemnina se plačuje četretletno i naprej." -Tisoč frankov za ta kabinet?" je premišljal Andre začuden. — "Vraga ,mož se razume na kupč-jo.... Toda tri mesece je precej dolga doba.... Bog ve ali bo najna ljubezen trajala tako dolgo?" Gospodar je bi trd. neizprosen mož. Moral se je torej odločiti in sicer takoj, ker. bi vsak trenutek lahko prišel kdo drugi, ki se poteguje za stanovanje. Če ste imeli kdaj bolečine v glavi, trebuhu ali kjerkoli, vam odgovor na to vprašanje ne bo težak: Zdravilna umetnost je najbolj razširjena med vsemi drugimi. Ali vam ni vsak znanec in vsak drugi neznanec priporočil to ali ono "sigurno" sredstvo proti bolečinam, ki ste jih trpeli? Ta manija ozdravi jati vse, če se kdo razume na zdravljenje ali ne. je prastara. Neka stara italijanska kronika nam pripoveduje o flcren-tinskem vojvodi, ki je pobaral svojega dvornega norca, katera umetnost se mu zdi najbolj razširjena. "Zdravilna", je trdil norec. "Dokaži mi to in ti dam sto zlatnikov", je velel vojvoda. Ko je šel vojvoda naslednjo nedeljo k maši, je videl dvornega nor- imena, obsežna v koledarju kake veroizpovedi ter sploh resna zgodovinska imena, ne pa šaljiva ali nespodobna imena, ki bi lahko njihovim lastnikom kasneje v življenju škodovala. Postava je predvsem čuvala interese otroka. Pri veliki razširitvi anarhističnih in sploh prevratnih ter protiverskih strank v predvojni Italiji je -bila zelo razpasena navada. da mnogi Italijani otrok sploh niso cerkveno krstili, ampak jim le v uradu za civilno stanje dali kaka imena, pogostokrat imena revolucijonarjev ter sploh imena, ki niso bila posneta iz imenika koledarjev kake veroizpovedi. Sedanji nasilni gospodar Italije Benito Mussolini je bil sam med takimi ljudmi. Saj ni bil sprva sploh ne poročen. Poročil se je civilno šele ko je prišel na vlado. Po par letih vladanja se je poroeil tudi cerkveno ter dal krstiti svoje že nekoliko odrasle otroke, ko je začel misliti nato, kako bi pridobil zase Vatikan. Slovanska krstna imena, ki so jih izbirali Slovani v Primorju za sveje ctroke, so bila povečini izbrana iz koledarjev. Le redko je tu vanje družinskih priimkov. Temu podobno so v letu 1929 prišli nato, da bi spremenili še slovanska krstna imena že odraslim ljudem. Najprej se je pojavilo par glasov v laškem časopisju, v marcu 1929 pa je še izšel poziv od strafni tržaške občine za vlaganje prošenj za spremembo krstnih imen. Postava z dne 8. maja 1929 št. 383 je tudi spremenila do takrat veljavne določbe civilnega zakonika o imenih. Zato so že dne 28. in 30. maja — res hitro za znano počasnost laških sednij — bile izdane prve razsodbe tržaškega deželnega sodišča. Dne 2.' avgusta so bile razsodbe že vro-; četne. Od sedaj naprej jih bo sod-i na oblast bruhala na stotine. i Pot je uglajena, postopanje poznano že iz manipulacije z družinskimi imeni. Romale bodo okrožnice z prefektur, romale okrožnice iz fašijev, romale okrožnice iz sindikatov, deževalo bo pozivov in izpolnjenih tiskovin za prošnje iz občinskih uradov. Kdor ne spremeni svojega nelatinckega krstnega. imena, ta ni prijazen fašizmu, ta j ni dober državljan, ta je proti-i državljan, ta je protidržaven, anti-i fašist, italefeb! So to dovolj krep- Božična nakazila ZA VASE sorodnike v domovini. Priporočamo Vam, da nam V ašo letošnjo denarno pošiljatev naročite čim prej, in sicer iz dveh razlogov: PRVIČ ■ želimo, da se denar izplača prejemnikom vsaj en __ " teden pred prazniki. To je mogoče le tedaj, če nam naročite nakazilo še pred koncem novembra. £)RLJGlC" želimo Vam računati dinarje še po naši sedanji __ ____ __ ceni. Pred kratkim se je začela nakupna cena dinarjev nekoliko dvigati ter je mogoče, da bomo primorani povišati tudi svojo prodajno ccno. Sicer se pa nadamo, da boino lahko ostali pri sedanji ceni dokler nismo večino božičnih nakazil odposlali. KER SMO NAJBOLJE PRIPRAVLJENI ZA TOČNO IZVRŠEVANJE VAŠIH NAROČIL. VAS PROSIMO, DA ISTA POŠLJLTE NA SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Pravi vzroki Gortanove smrti. Sc^ijalnogospodarska slika iz Istre. pa tam kak svobodomislec izbral = , . ... . i***" ~ k, argumenti in poten> pa se groz ime, ki ni bilo v nikakem koledar- ____ ,__... ____ ju. Navadno so se potem pogodili z duhovnikom, da je otrok dobil dvo- Andre je v duhu videl modre o- ca, ki je čepel z debelim ovojem o- či svoje plavolaske, čutil žar nje- j koli obraza, na stopnišču cerkve. nih sladkih ustnic in.... plačal. i Mnogi izmed vernikov, ki so burke- I ža poznali, so se ustavili pred njim "Končno!" je vzdihnil, ko je sel , m mu nasvetovali kcš sredstev pro- po stopnicah, "sedaj bo srečna!, u 2obobolu u ga je bajB mu5iL Po In če bo ona bom jaz tudi. ; mašl-je pa stopiI dozdeVni bolnik Ko je naslednjega dne prišel na I sg k yojvodi in mu dejal: sestanek, je našel prazno sobico. ..Kaj vam nisem povedal, gospod, Prvič se mu je zgodilo kaj takega. | da je težko ujm umeUlikom zdrav_ "Morda je zadržana?" se je vpra- j Uttn M Pr(itn m| ip nftWP. seval vznemirjen. Pisal je. Brez odgovora. Ali je bolna? Morda jo je ljubosumni mož poslal na po-čtnlce iz Pariza? Ali jo je pekla vest in jo v zadnjem hipu zadržala, da ni prišla? Ni je več videl. i ijenja? Preko 60 oseb mi je nasve-tovalo svoja sredstva proti zobobo-lu". In vojvoda je izplačal prebrisanemu norcu sto zlatnikov. Ko j t- nekega večera pripovedoval to zgodbo v klubu, je vzkliknil DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE fl vaše* "GLAS NARODA" ne čita samo članstvo, pač pa v»i Slovenci v vaši okolici« CENE ZA OGLASE SO ZMERNE BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv. 27, East 41. cesta-v petek zjutraj od 10. do 12., soba štv. 308, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5., soba 413. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-sloveasko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo 92— Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 1« Street New York City ii je imen: eno, ki je bilo vneseno v krstno knjigo kot krstno ime, drugo. dodatno, pa za družinsko rabo in klicanje. Ker so bila in so podvržena imena neki modi ter se ljudje sedaj oprijemljejo enih. kasneje drugih, so bila pred vojno splošno priljubljena ruska imena, posneta po zelo čitanih ruskih romanih ter krstna imena naših bratov na Balkanu. In sicer so se razširila ta imena ne samo med Slovani, ampak v veliki meri tudi med Italijani po mestih. S preganjanjem in odpravljanjem vseh znakov, ki bi pričali o prebivanju slovanskega prebivalstva v Primorju, se je naraščajoči šovinizem fašizma vrgel tudi na slovanska krstna imena. Predvsem ni dopuščal* da bi se novorojenčkom dajala slovanska imena. Izval je od čisto zasužnjene sodne oblasti v Trstu razsodbo v slučaju imena- Gorazd, češ, da se to ime ne sme dati otroku, ker je "zasmehlji- nje za ta božji vsakdainji kruhek, ki je v Italiji že itak tako redek in tako grenak. Kdo ni odvisen in kdo se bc mogel zaperstavljati tem na-rebekrstnikom! ? Kijevski ruski knez je osramočen. Hujša je sila, ki goni naš narod v Primorju v u-mazan, nevreden krst fašistovske kloake. Ko so leta 1918 Italijani okupirali Istro, smo Hneli priiiko slišat: celo oficirje, ko so se čudili pod vplivom Wilsonovih idej: "Za Boga. kam so nas poslali, saj to nisi Italijani! Na da, mi smo v tej vojski pretrpeli cgromne žrtve i:i je prav. če dobimo nekaj odškodnine Domači Italijani so slične dvome hitro razpršili z zelo čudno argumentacijo. da je Avstrija Istro poslo-vanila in da jo je treba zopet po-italijančiti. Za istrske Italijane pa pri tem ni bilo merodajno toliko njihovo italijansko čustvovanje, ka kor obziri na svojo lastno korist! Skc-zi stoletja so njihovi očetje prijetno živeli od krvavih žuljev neukega kmeta in so razkošno zapravljali denar z običajnim zasme-hom: paghera la scar pa grossa fa jMBBEBffanr rawi in; •:..: -k 1 - asru;-' w ^.LT^^i^rmrniaiai-iit..: mmismmmaKt s riF&mffi!!.^ •li.iMti;::'!:-. ^niLmii^Ji.: § SI imajo velik uspeh i) štvo na slovansko inteligenco, po i njihovem mnenju glavno povzroči- j teljico njihove bede. Zato so skle- ! nili, da uničijo vse ono. kar se pro-tivi njihovim egoističnim ciljem. Mahoma so pregnali naše intelektualce v Jugoslavijo, ostanke so premestili v predvojno Italijo, požgali so naše narodne domove ter gospodarske in kulturne narodne institucije, posojilnice zaprli itd. i Eden teh "gorečih istrskih rodo-! ljubov" /e Bruno Camus, poveljnik fašističnega oddelka v Pazinu in i podestat prostrane pazinske obči-. ne, s preko 25 tisoči duš. On je vnuk ^Josipa Camusa, ki je veljal za največjega oderuha srednje Istre v j zadnjih desetletjih 19. stoletja. V ' mladosti ni imel niti počenega gro-. ša, ko pa se je vrgel na trgovino, je v letih lakote prodajal kmetom blago, najpogosteje koruzo po oderuških cenah. Jemal je nečloveške obresti in se tako obogatil, da je skozi več decenijev bil strah in trepet kmetov cele srednje Istre. Njegova rodbina je živela razkošno od 1 samih darov nesrečnih zadolženih kmetov. Okoli leta 1900 je umrl v starosti 70 let in zapustil svojim potomcem ogromno bogastvo v menicah zadolženih kmetov in čez 150 kolonskih kmečkih posestev, ki jih je bil pognal na dražbo in jih potem skoraj zastonj pokupil. Po njegovi smrti so dediči nadaljevali razsipno življenje, čeprav so se sčasoma dohodki silno zmanjšali: mnogo preporojenih kmetov je vzdignilo svojo produkcijo in plačalo dolgove, drugi si se osvobodili s pomočjo posojilnic. Tako so suženjski darovi in natura Camusu popolnoma usahnili. Camusovi sinovi in vnuki so koncem vojne bili brez beliča. Med še živimi vnuki — velika večina jih je pomrla — je tudi omenjeni Bruno. Ta mladenič je leta 1914 pobegnil v Italijo, dosegel za časa vojne čast poročnika in se vrnil leta 1918 v svoj rodni kraj. Demobiliziran je stopil na čelo lokalnemu fašističnemu oddelku v Pazinu in je kmalu postal občinski podeštat. S tem je prišel do eksistence, ki se je drži kakor pijanec plota ter zares goreče vrši dolžnosti svojega položaja. Istran. MOŽ S TREMI ŽENAMI V InnstJrucku je žandarmerija te dn1 aretirala 41-letnega mizarja Schmaierja v trenutku, ko je hotel stopiti čez cerkveni prag, da bi stopil z nevesto pred altar. Zgodovina njegove aretacije je zelo zanimiva: Schmaier. ki je doma iz Brucka, je že oženjen, in sicer dvakrat. Prvo- se je poročil med svetovno vojno z neko Italijanko v Gradcu. Iz tega zakona sta se rodila dva otroka. oba dečka. Mati živi z njima v Gradcu. Oče je kmalu zapustil družino in stopil v Brucku ob Muri v nov zakon. Toda tudi tega življenja se je kmalu naveličal. Ostavil je dom in drugo ženo ter se začel klatiti po Štajerskem. Salcburškem in Tirolskem. Na teh potih se je seznanil v Innsbrucku s hčerko nekega imovitega trgovca. Predstavil 4e ji je kot fant in kmalu prpsil za njeno roko. Nevesta je pristala na njegov predlog in si je že nabavila pohištvo in opremo v Salcburgu. Baš ko je hotel stopiti Schmaier pred svečenika, da potrdi zvezo v božjem imenu, pa so mu nepošteni načrt prekrižali orožniki. Baje so prejeli ovadbo od neke Schmaierje-ve ljubice, ki jo je mizar tudi pustil na cedilu. Naznanjam SVOJIM ODJEMALCEM, — da zopet pošiljam SUHE DOMAČE KLOBASE. SUNKE, PLEČETA, DANKE IN ŽELODCE po — 38c funt poštnine prosto. Priporočam se tudi za nove naročnike. FRANK JAZBEC 1561 E. 49th STREET CLEVELAND, O. "Q LAI NARODA" NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER IS, IMS Vk* LARGEST SLOVENE »ARI fa E «. & MAŠČEVALNA LJUBEZEN JDf3!W»rimi«*lilli!!a£!« Francoski spisal Georges Ohnet. WOKM Za Glas Naroda priredil G. P. toiwu wnimi i iihiiii sgtaiJMBiCiaiiaaiiJiiH!^. ar WinAiBiraiar®.:::2uSi^^-m85ys«!iiUBn TRAGEDIJA DVEH RUSKIH POLARNIH EKSPEDICIJ (Nadaljevanje.) Nato pa je skomignila z ramama, kot da si hoče reči: — Čemu? — nakar Je ne da bi ustavljala Zoe, odprla vrata, prekoračila hodnik ter vstopila pri svojem možu, ki je sedel sključen za svojo pisalno mizo. Ko je vstopila, se ni niti premaknil, niti je pozdravil. Sedel je s hrbtom proti oknu, da je mogla razločiti njegove poteze le nejasno, aočim je padala polna luč na njen obraz ter je Trelaurier lahko natančno opazoval vsako tresenje nq, njenem obrazu. Zdela pa se mu ni niti malo razburjena, šla brez obotavljanja do naslonjače svojega mo- J nov mecj njimi tudi eno žensko. Rusi so organizirali že pred ekspedicijo ledolomilcev Krasina" in "Maligina' več samostojnih polarnih ekspedicij, katerih namen je bil doseči severni tečaj. Mnoge so končale tragično. Strašna usoda je zadela zlasti polarno ekspedicijo poročnika Sedova in maloi pozneje tudi ekspedicijo poročnika Brusilo-va. Obe ekspedicijn sta se vršili tik pred svetovno vojno m njuna tragična usoda je bila v vojni vihri kmalu pozabljena. Ekspedicija poročnika Brusilova je štela 25 čla- za, se naslonila na pisalno mizo ter vprašala: Pustil si me poklicati, dragi prijatelj? Ali si mi hotel kaj povedati? Obotavljal se je z odgovrom ter jo pogledal še enkrat, ko je stala pred njim tako lepa in sveža. Skoro ni imel poguma, da izusti to strašno in žaleeo beselo. Kdor bi ju mogel sedaj opazovati, njega tako potlačenega in njo tako svežo in pogumno, bi se lahko zmotil, kako lazdeljena med obema krivda in nedolžnost. Konečno pa je premagal svojo slabost ter vprašal z glasom, ki je razodeval vso njegovo srčno tugo: — Anina, kaj sem ti storil, da me nameravaš zapustiti? Trajala je dve leti in vrnila sta se samo dva strahovito sestradana in izmučena udeleženca. V domovino sta se vrnila jeseni leta 1914 in bila sta zelo presenečena, ko sta izvedela. da je ta čas zaplesala skoro vsa Evropa krvav bojni ples. Brusilov je bi lnečak ruskega generala Bru silova. Prvotni namen njegove ek-spedicije je bil ugotoviti, ali so dani na sibirski obali pogoji za lov v Postala je zelo bleda. Blesk njenih oči je uganil in očesa so se na- prvi vrsti seVeda za ribolov. videz pogreznila v jamice. Stisnila je roko na prsih, ne da bi kaj"od-govorila. Pričela se je tresti pred možem, kateremu je povzročila neizmerno gorje m kojega nežni očitek jo je globlje pretresel kot najbolj ostre obtožbe. — Ali sem te mučil? — je nadaljeval z isto žalostjo, — ali pa sem prekrižal tvojo voljo? Ali te nisem ljubil prav iz svoje duše? Ali sem imel le eno misel, ki bi ti bila tuja? Kaj mi očitaš, Anina^in zakaj ravnaš z menoj kot svojim smrtnim sovražnikom? Tega ni mogla več prenašati in poslušati. Z obupnim krikom je planila pred nogi ubogega moža, objela njegova kolena ter obležala, jokajoča in ihteča, brez pomoči in nepremično, ne da bi izpregovorila le eno besedico obrambe, kot popolnoma poražena od teže svoje krivde. Trelauirer jo je pustil nekaj časa molče, nakar se je dotaknil z roko njene lepe glave ter rekel: — Anina, solze mi ne zadostujejo. Jaz moram imeti odgovor. Ti očividno priznavaš, da so obtožbe, dvignjene proti tebi resnične, a s tem nemim priznanjem se ne morem zadovoljiti. Jaz hočem vedeti, iz kakšnega razloga mi povzročaš takšno bolest in sramoto. Jaz ne verujem niti prvega, niti drugega in bodi vsled tega tako dobra, da me informiraš o tem. Mogoče gojiš tajno jezo name, o kateri nisem ničesar slutil... < Ne da bi dvignila pogleda je zamrmrala: — O ne. To si najboljši vseh mož in jaz sem najbolj nesrečna med vsemi ženskami! — Ti si nesrečna, Anina? — je odgovoril s trpko britkostjo. — Povej mi, kako in zakaj. Jaz ne morem razumeti tega? — Ti ne moreš razumeti, ker si storil vse, da me osrečiš.... Strašno je, da mora biti taka nehvaležnoset tvoja nagrada.... _ Če si na jasnem glede tega, da ravnaš krivično z menoj, zakaj pa delaš potem to stvar? Vzravnala se je napol ter obrnila proti njemu lice, ki je bilo sicer strašilo objokano, a vendar zelo krasno. — Ah, to ni v moji volji! — je vzkliknila. — Jaz nisem več prosta. Moja volja je ohromljena! Tedaj pa ga je prijel srd. Zgrabil je Anino za ramena ter jo potegnil k sebi: — TI si se torej udala temu lopovu, nesrečnica? — jo je nahrultl z mrkim pogledom ter surovim glasom. — Ne, ne! — je odvrnila z glasom, ki se ni lagal. — Pripadala pa sem mu, kot da me je imel. In če bi hotel on. .. Ah, Feliks, jaz sem zapadla neke vrste blaznosti. Jaz se ne poznam več. Pošlji me proč. za-vrži me, kajti jaz nisem vredna niti tvojega srda! Nfe jemlji od mene nlkake obljube, kajti jaz bi je ne mogla vzdržati. V meni vlada sila, ki me naravnost sili ravnati preti lastni volji. Gnala bi me naravnost \ smrt, če bi bila gotova najti smrt, po kateri hrepenim. Nahajal se je sedaj v stanju ekstaze. S sklenjenima rokama in očmi, ki so žarele od notranjega ognja, je zrla k Trelaurierju. Ta po-iled Je njega naravnost pretresel. Prvikrat je razumel, kako silen je bil občutek, ki je gnal s seboj Anino in kateremu se ni mogla ustavljati. Kljub temu pa ni odložil orožja, kajti sklenil je bil tvegati tudi najskrajnejše, da zmaga v boju za skupno bodočnost. — Po čem hrepeniš tako iskreno, Anina? — jo je vprašal, ko se je sklonil nad njo. Slabotno, kot dih, je prišel odgovor na njegova ušesa, kot da se Anina sramuje besede, katere pa itak ni mogla zadržati: — Ljubezni! — Ljubezni? — je ponovil z mrkim glasom. — In ti zameijavaš ljubezen z grehom! Anina! Kdo te je pokvaril do tolike mere, da so se ti mogli zmesti čuti? Ali si tako daleč, da stavljaš telesno zadoščenje nad vse dostojanstvo življenja? In za par ur naslade! Kako izbežno in prazno se mi zdi vse to, če se hočeš odpovedati vsemu, kar ti nudi veselje in varnost? In ali si našla,moža, vrednega te žrtve, katero nameravaš doprinesti? Brez dvoma preka-še vse druge glede zaslug ter je daleko nad vsemi ostalimi po svojih talentih in spodobnostih? Navedi mi ga, da bom lahko našel tvojo zaljubljenost razumljivo, radi katere hočeš žrtvovati mene.... — Saj ga vendar poznaš! — je zašepetala Anina. —- Se pač sramuješ imenovati ga! Ne. — je odvrnila ter vrgla glavo nazaj. — To je vicomte Andrej de Preigne. — Da, zapeljivec po poklicu, eden onih čednih, mladih ljudi, ki nimajo drugega posla, kot zbirati krog sebe ženske kot starožitnosti ali slike. On je pri tem boljši kot oni drugi, kajti njegova zbirka ga ne stane nič, temveč mu prinese včasih celo denarja. Anina se je stresla t«p vstala. — Ali se boš tako ponižal, da ga meni nasproti obrekuješ? — Obrekovati njega! To bi bilo pač težko! Jaz hočem le, da veš, kdo da je, da ne boš na nejasnem glede osebe, kateri hočeš pokloniti svojo naklonjenost. Ti vidiš na nJem brez dvoma le vitko postavo, svetlo glavo ter njegov Sik. Da, pravico mu moram storiti, on je v resnici zelo lep človek ter se zna okusno oblačiti. Ne smeš pa osta*£ v nevednosti, da živi od igre in od žensk. Treba ti je le odpreti ušesa v krogih, v katerih občuje*, in v kratkem času boš o tem dobro informirana. V vsej tvoji okolici je predmet zaničevanja, v kolikor se ga dejanski nc boje Slabšega slovesa kot je njegov, pač ni mogoče doseči in če bi ne bila družba tako strahopetna, kot je dejanski, bi vsi oni, ki sprejemajo očarljivega mladega moža pri sebi, že davno pokazali vrata ter ga izobčili. - M i g Povešenega pogleda, z nepremičnimi ustnicami in odločnim izrazom Je Anina poslušala te besede, očividno trdno odločena, da preje prenese vse, kot pa popusti — Ali razumeš, kaj sem ti rekel prav sedaj? — je vprašal Trelaurier, presenečen In žalosten, — Kaj mi imaš odgovoriti na to? Zmajala je z glavo v znamenje, da se noče spustiti v ni kake pre- žele sedaj je obdelal pretresljivo tragedijo te ekspedicij e nemški strokovnjak prof. dr. Leonid Breit-fUss, ki se je sam udeležil neke ruske ekpedicije v polarne kraje. Breitfussova knjiga se imenuje: 'Tavanje po deželi bele smrti". To so prav za prav zapiski prvega krmarja ekspedicij e Albanova, ki se pa čitajo kakor napet roman. Grozo tavanja po ledenih pustinjah, strohote bele smrti in polarne psihoze je opisal Albanov z izrednim literarnim talentom, ki se je oglasil v njem očividno na povratku, ko je moral pretrpeti strašne muke. Albanov je naletel na povratku na zemlji Franca Jožefa na ladji "St. Foka", na kateri so se vračali nekoliko srečnejši udeleženci pone-srečene ekspedicije poročnika Sedova. Ta ekspedicija je zapustila mesto Arhangelsk v juliju 1912 na krovu parne jahte "St. Foka". Preži -movati bi morala na enem najsevernejših otokov zemlje Franca Jožefa. Spomladi leta 1913 se je nameraval Sedov z nekaterimi tovariši napotiti po ledu na severni tečaj, da bi priboril Rusiji prvenstvo v borbi za skrajno severno točko SLOVENIJO ZA B02IC (Preko Havre) IZLETI POD POSEBNIM VODSTVOM Potom SrcncK J&ie VELIKAN preko oceana v manj kol dneh. 6 ILE de FRANCE Bo odplul iz New Yorka 6. DECEMBRA ob 10. zvečer Potnike bo spremil v Slovenijo ravnatelj našega slovenskega oddelka PRILJUBLJENI in NAGLI FRANCE Bo odplul iz New Yorka 12. DECEMBRA ob 6. zvečer Potnike bo spremil v Slovenijo ravnatelj našega slovenskega oddelka NAJKRAJŠE ŽELEZNIŠKO POTOVANJE Posebne kabine za drugi in tretji razred z modernimi udobnostmi. BREZPLAČNA PIJAČA IN SLAVNA FRANCOSKA KUHINJA Ta dya nagla velikana nudita potnikom vso moderno udobnost, izredno naglico, službo, najboljšo hrano in najboljšo pijačo. ZDAJ JE ČAS — DA SI ZAJAMČITE PROSTOR Vprašajte pri bližnjem agentu ali pri efrerteh JQ/ie 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. naše zemlje. Toda jahta je mora- Spomladi leta 1914 se je napotil z la zaradi neugodnega vremena in i dvema mornarjema proti severne- ledu prezimovati ob severnem delu Nove Zemlje kajti otočja Franca Jožefa, ležečega 500 km bliže severnega tečaja, ni bilo mogoče doseči. Šele jeseni leta 1913 se je Sedo-vi jahti posrečilo doseči otok Franca Jožefa. Tu je po led zopet zajel mu tečaju. Toda vsi trije so bili že močno izčrpani in razočarani. Komaj so dosegli Zemljo prestolonaslednika Rudolfa oddaljeno od severnega tečaja 900 km. Tu je Sedov strašnim mukam podlegel. Tovariša sta ga pokopala in zatakni- jahto in morala je prezimovati. | ia na njegov grob kol kot skromen Zaloge premoga so bile skoro že iz- I spomenik junaškemu raziskovalcu črpane in posadka je morala kuriti j polarnih krajev. Napol mrtva sta se z lesenimi deli jahte, v kolikor jih j vrnila na jahto, ki je kmalu odpluje bilo mogoče pogrešiti. Tudi zalo- i la k otoku Northbrooku. najjužnej-ge živil so se bližale koncu, a po- ; šemu delu otočja Franca Jožefa, leg tega je začela divjati med mo- j Na rtiču Flora omenjenega otoka štvom nevarna epidemija. j je zgradil angleški raziskovalec Sedova pa ta neuspeh ni ustrašil. Jackson leta 1896 nekaj lesenih ko- KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York Jutri (Strug) trd. v..............75 RAZNE POVESTI in ROMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................65 Agitator (Kersnik) brufi. .......80 Andrej Hofer................... it Arsene Lupin .................. .60 Beneška vedeževalka ............ 35 Belgrajski biser .................35 Beli mecesen ....................40 Bele noči, mali junak...........60 Ralkansko.Turška vojska .......80 Balkanska vojska, s slikami.....55 Boj in zmaga, povest ...........80 Berač s stopnji« pri sv. Rokn .. .50 Blagajna Velikega vojvode ...j.. .60 Boy, roman .................... .65 Burska vojska...................40 Bitke (Marija Kmetova) ...... .25 Beat bi dnevnik ................ .60 Božični darovi .................. .35 Božja pot na Šmarno „uro.......20 Božja pot na Bledu .............26 /t = Cankar: Grešnik Lenard, broš... Mimo življenja ...... Itdnuiiitičue duše ..... Cvetke ..................... Cesar Jožef II.............. Cveti na Borograjska ......... Čarovnica „................. Črni panter, trd. vez........ broš. .*........ . jO j broš. ........................60 Jurčičevi spisi: pire. DOBILI SMO večjo zalogo BLAZNIKOVIH PRATIK Cena 25c s poštnino vred. Onim, ki so jih naročili, smo jih ie odposlali. SLOVENSKO - AMERIKANSKI •KOLEDAR BO V KRATKEM GOTOV Cena 50 centov Naročila sprejema: KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. Pratike pošljemo takoj, Koledar pa, ko bo gotov, in bomo v lista objavili. Čebelica ..................... Črtice it življenja na kmetih . Drobi*, in razne povesti spisal M Hči tiski ........... Darovana, zgodovinska povest Dekle Eliza ................. Dalmatinske povesti ......... Dolga roka .60 .25 .3« .5« .35 .80 .60 -25 .35 .60 .50 .40 .35 .50 Popolua Izdaja vseh iO zvezkov, lepo vezanih..................10.— Sosedov sin, broš. .............. .40 0. zvezek: Dr. Zober — Tugomee* broširano ...............0.. .75 Juan .M i serija (Povesti Iz Spnaskega življenja .....................60 Kako sem se jaz likal (Alešoveo 1. zvezek _..... Kako sem se jaz likal (AleSovec) 11. zv..... Kako sem se jaz likal (Alešovec) 111. zvezek Korejska brata, povest lz mlsljo-nov v Koreji .............. Kruh, trdo vezano ..............I-— broS. ....................... JO Do Ohrid* in Bitolja...........70 Deteljic* ....................... -60 Doli z*orožjem ................ -50 Krem osveta .................. Don Kišot iz La Manbe...........40 Knhinja pri kralj i ri gosji notic! Dve sUki, — Njiva, Starta — (MeSko) ..................... Devica Orleanska .............. >50 Duhovni Kaj w Je Marka ru sanjalo...... .25 Kazaki ........................ JO K rižev pot, roman (Bar) trti. vez. 1.10 boj .................. .501 Križev pot patra Kupljenika .70 Kaj se je izmislil dr. Olu.......45 Levstikovi zbrani sipsl ......... Dedek je pravil: Marinka in škra- teljčki ........................40 Elizabeta ...................... -35 j Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 J ! Farovška kuharira...............80 ; | Fran Baron Trenk ..............35 — Filozofska zgodba .............. -60 Fra Diavolo.................... -50 Gnzdovnik (2 zvezka) .,.. ........1.20 Gospodarica sveta ..................40 ' GodČevski katekizem ............ -25 Gostilne v stari Ljubljani.......60 .GrSka Mytologija .............. L— | Gusarji .......................- .75 Httlži Morit (Tolstoj) .........60 fTektorjev me* .................75 lfuhad pripovedke ,.............. J»6 II udi ta si. Blage dušo, veseloigra .75 I led vika........................ -33 Helena (Kmetov«) .............40 Hud« Brezdno (11. rv. > ........ JU5 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonet je — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstiki ...70 (Dalje prihodnjič.) zv. Otročje igre v peseneah — ItazliCue poezije — Zahavljice in Iiušice -- Jeza na Parnaa, — Ljudski Gals — Kraljedvnrskl rokopis — Tolmač (Levstiki- .. .70 Trdo vezano..........1.— 5. zv. SUka Levstika in njegove kritike in polemike............ \7I Ljubljanske slike, Hignl lastnik, Trgovec. K-~i«iJ*kl straZnik. C- radnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarja, ffu-hovnik. Itd......,. .60 16. novembra: r~-lg«tiUind. Cherbourr. Anawerpn Mmnt-kahda, Plymouth. tU-ulozn«. Sur Mer. NfW Tork. Chei bourr. Hamburg 19. novembra: Katurnla. Trat Stiitendum. Boulogne Sur Mer, Hot terdam lib, v katerih je bival nekaj časa s Fridtjofom Nansenom in njegovim tovarišem Johansenom. Sedova ekspedicija se je zanašala na les te naselbine, hoteč kolibe podreti in porabiti za pogon jahte. V teh ko-i libah sta se začasno naselila Albanov in njegov tovariš, edina rešena člana ekspedicije poročnika . Brusilova. Albanov je dosegel rtič Flora tik pred prihodom jahte •"St. i I Foka". Z jahto se je potem vrnil , cb murmanski obali v domovino. Ekspedicija poročnika Brusilova. katere se je udeležil tudi kr- j j mar Albanov, je odplula poleti 1912 I na parni jahti ' Sv. Ana" iz Petro-I grada. Med posadko je bila tudi ; žena. ki naj bi namestovala zdravnika, katerega so jemale polarne ekspedicije seboj. Bila je Aleksan- t dra Ščandova. strežnica, obenem pa slušateljica medicine. Brusilov 1 prav za prav ni hotel doseči severnega tečaja, toda usoda je ravnala z 'njim slično, kakor leta 1893 s slavnim dr. Nansenom. Nansen je odplul s svojo polarna jadrnico "Fram" iz Norveške. Blizu novo-sibirskih otokov je pa zajel jadrni- j co led in jo gnal proti severu. Tako je dospel precej daleč proti severu in do tečaja je imel samo še 450 km. ko se je led nenadoma o-brnil proti zapadu in jadrnica se je začela zopet oddaljevati od tečaja. — Dve leti in pol je blodil "Fram" med ledenimi gorami in šele potem je priplul na odprto morje ter se vrpil srečno no Norveško. Ko je dosegla jadrnica najsevernejšo točko svoje poti, sta se napotila Nansen in Joharsen s sanmi in psi proti sevei u tetaju, kateremu sta se priblizuia nad 350 km. Prisiljena k povratku se pa nista mogla vrniti na jadrnico, katero je bil led ta čas odnesel daleč proti jugu, temveč sta se napotila po ledu na otok Franca Jožefa, katerega sta srečno dosegla. Tu sta naletela na omenjenega Angleža Jacksona, ki ju je odpeljal s svojo jahto na Norveško. Brusilov in Albanov sta bila nesrečna in neprostovoljna Nanseno-va naslednika. Blizu Jamalskegu polotoka je led zajel "Sv. Ano" in jo gnal proti severu. 545 dneh je preplula ladja okrog 3000 km. Ko je bila še kakih 800 km od severnega tečaja, jo je krmar Albanov s 14 mornarji zapustil. Ta skupina je bila že sita tavanja po polarnem ,-morju tem bolj, ker je začelo pri-' man j kovati kuriva. Ostali del posadke z vodjo ekspedicije je bil prepričan, da ga zadene ista usoda kakor Nansenovo jadrnico. Toda to se ni zgodilo in "Sv. Ane" ni nihče več videl. Postala je žrtev bele smrti in z njo je pogoltnilo polarno morje 10 udeležencev ekspedicije, med njimi tudi junaško rusko ženo. Albanov se je napotil s svojimi tovariši na smučeh proti otočju Franca Jožefa. Po naporni poti. na kateri je prežala neprestano na nje smrt, sta dosegla rtič Flora na otoku Northbrooku samo dva in sicer Albanov in njegov tovariš Kon-dratov. Drugi so spotoma podlegli naporom in bolezni. Na rtiču Flora eta ostala rešena udeleženca Bru-silove ekspedicije, dokler ju ni o-svcbodila Sedova ladja "St. Foka". 20 novembra: lU-ri-uKur ia, fhi-rlouri Lrviiitmn, ChffOourf, Hretnen 21. novembra: It.m twmticiiu, Havre l>r«--d-n. Cherbourg Urem«n 22. novembra: Olympic. Charbc.ur* Armblc. Cherbourg. Ar.tw»-rpen Frail'«. Havre 2 3 novembra: C. iit»Jra« «1». Oeima l*~utM«-htani) Cherbourg, M»rr burg 27 novernora: MaurrtatU. Cherbourg ITrxtdnit Hard tug. Cbwrt-iurg. Br«n mrii 28 novembra: Uu<*mhm. Uoulufn* Sur Mer. Bre-men 29- novembra: ll..n»«Ti -, i'tif-rt>minr LnpUrxl. Cherl-.urg, Aritweri-en M,litirn>Ui, llvitioutW, lVouloglte Sur Mt-r Augustus N:ip>jlt C.rnovn 30. novembra: MJ'maukr-r, Ch«vt> Mladim srrem. Zbirka |»ove»tl za slovenska mladinu ............-J5 | Mlsterija, roman .............. i Na valovih južnega morja 'Na različnih potih ...... Notarjv nos, humoreska .1.25 . .4» ...33 Kako sc potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potoratl i stari kraj, je potrebno, da > poučen o potnih UstLh, prtljagi drugih stvareh. Vsled na&e dolgoletne izkušnje Vam mi umorimo dati najboljša potisnila in priporočamo vedno le prvovrstne brxo-parnike. Tadi nedržarljant iam»»rcjo potovati v stari kraj aa obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ma po^n.itev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven zrn eno leto. Brez perm i ta je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku S. meaeeet in ii'a se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora nak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem ▼ stari kraj. Prošnja za permit s« mora vložiti najmanje eden meseo pred nameravanim odpotovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka, je najbolje, da t prošnji označijo, naj »e jim pošlje na Barge Office, New York. N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila t veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizejl f izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost f kvoti in ti so: Starlši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druga polovice pa s c opravičeni žene in neporočeni otroci izpod Zl. leta onih nedrravljanov, ki so bili postavno pripaščeni v to deželo zrn stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK Pater Kajetan ..................1.— Pingvin.ski otok .................60 Povest o sedmih obešenih ...... JSO Pravica kladiva .............. l*atirki iz Roia (Albrei-bt) ____ .23 Igriški zlatar .................. iS »'rihajaf. imv«tit ...............60 Povesti. Berač • stepnjie pri iv. Roku ........................ JO' rožigalec ......................25 Povesti (Kuhari .................tM» Humoreske. Groteske in Satire, vezano .................. broširano ............... Hči papeža vez............... .80 .00 1— Lov na ženo ___ Marjetica ......... Morski razbojnik ... Mladi gozdar, bruft. Moje življenje..... Mali Lord ........ .....r....l—t ,...».... JO ..........L— ......... 75, .40 30 .70 JM .60 broširano ...................«*> Narod, ki izmira ........... Naša vas. II. del. !> povesti . Nova Erotika, trdo vez. ..... Naša leta. trd. vez. ......... j hruAirano ............... Miljonar brez denarja .......... J5 y'fl'Tffiy """""" m J!rt.V0Jn?r*0,.....................I? Nekaj iz ruske zj^dovine.......35 Malo življenje ................ .65 Niliili«i 40 Izlet g. Broočka................ L2»jMar»n. kr3čanski deček h Uba- ISUlll,st ....................... w .60 1 Dona .............-yT.t.... N» krvavih poljanah. Trj'Uenje ta J401 . J. I strahote z bojnih pohodov blvSe- Mlad.ti zanikernezev laaCal živo- | w Bi„Venskega polka .......1J»0 jm\ ...............................M Novo življenje ..................................-60 .75 1 Mlinarjev Janes .............................M Ob 50 letnici Dr. Janeza L Kreka «5 30 j MusoDno .....................« |Oukraj pragozda ...............JU JI Mrtvi Gosteč .............................J5 Odkritje Amerike ......................60 .M Mali Klatež ..............,/... .7t Pasti in zanki .....................25 Iz dežele potresov Izbrani opisi dr. 11. Dolenca . Iz tajnosti pri rode........... Iz modernega sveta, trdo vez. Igračke bru&rano .......... Igralec ..................... JasuJe .................... In Metka <«a otroke) . .75 1.60 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po t ali 2 centa, če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. ATe naročajte "ftnjip, katerih nt v ceniku. Knjige pošiljamo poštnin« prosto "GLAS NARODA" 216 "W.--1B. Bt,; z New York tir "