POŠTNINA PLAČANA 4* t I VINA * I Ai D U ST M I J A * OBRT * F I m A Ki C E IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA V TRSTU, ULICA GEPPA ŠTEV. 9-II — TELEFON 89-33 CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350 LIR, 85 DIN; POLLETNA 180 LIR, 45 DIN. CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI ENEGA STOLPCA 40— LIR. Leto III. št. 51 Trst 3. septembra 1949 Cena lir 15 Funt in angleški lev Sterlinska kriza ni kriza samo Angleškega gospodarstva,, tem-Več tudi kriza gospodarskih in ?°litičnih odnosov med dolarskim Jn sterlinskim blokom, ki zajedata ogromne predele svela. *'er je politika vsake države dsno povezana z gospodarstvom, Je jasno, da gospodarske krize ®pvzročajo krize tudi v politič-n'h odnosih. V sami Angliji so izkoristili konservativci sterlinsko krizo za Ce*ni napad proti laburistični v*adi, ki se bo poleg vsega mo-r*la predstaviti volivcem v naj-Knajšem času; na drugi strani 8re za politični prestiž Angleške-®a imperija, ki mora pošiljati ?X°je državnike na pogajanja v Washington in (trkati nai vrata driča Sama. Da so celo flegmatični Angleži Postali nekoliko nervozni in ob-Cu*ljivi v tej zagati, se prav nič 1,6 čudimo. Stiska gre vsakomur na živce. Poleg tega sami angle-sp> listi poročajo, da nista ne Be-v’n ne Cripps, ki bosta vodila 0(Uočilno bitko v Washingtonu, 6°sebno trdnega zdravja. Redko pa se dogaja v zgodovini Angle-skega imperija, da vojni miniar poseže v finančno-gospodar-j*pa vprašanja, in to v prav vo-Jaškem »žargonu«. Opozorilo angleškega vojnega Ministra Shinvella (v c-ovoru v 4sPatriji, Cumberland, 19. avg.), "da je nevarna zadeva vleči le-.|a za rep«, nas kot gospodarski !i$t zanima predvsem, ker krep-k° karakterizira ves obseg in B°tnen šterlinske krize. Politič-n>m listom prepuščamo, da se B°hiudi.in uri drncem delu Shin-vpHove iziave, kjer govornik Bčita Američanom, »da so poza-. ili na ogromen doprinos Aneli-- za obrambo demokracije«. (pač staro poglavje o nehvaležnosti sveta, ki je predobro znano tudi premnogim Tržačanom, ki s° za obrambo demokracije v 'jOdnji vojni žrtvovali svoie najlažje, svoje imetje in življenje lSv°jih najdražjih — poglavje, ki Sa Prepogosto odpira gen. Airey s svojimi poročili na Varnostni Svetj saj s svojo politiko sistematično pripravlja vrnitev Trda1 v gospodarsko in (politično 0()visnost od tuje države, ne me-se za mnenie in žrtve velika dela tržaškega prebivalstva a obrambo demokracije). . Kaj bodo sklenili v Washing-.°nu predstavniki ZDA, Anglije m Kanade,* je pač težko napove-"at|- Angleži bi radi izposlovali taišanie izvoza angleškega bla-?a v ZDA in na dolarsko področja ZDA naj bi uvozile velike Količine surovin (kavčuka, vol-®e> itd.) s šterlinskega področja; Piogočiie naj bi Angležem na-vuP žita v Kanadi za dolarje iz areditov 'ERP. Angleži računajo, a tli na ta način prihranili skup-1° okoli 300 milijonov dolarjev k 'n°, kar bi precej olajšalo nji-°^o dolarsko krizo. Sodeč po pisanju angleških li-0°v- bodo Američani zahtevali J* Crippsa jn Bevina, da Angle-j bližajo proizvodne stroške svo-.industrije, da zaposlijo več r o* in vložijo več denarja in su-^Kip v industrijo, ki izvaža na Dr . sko področje; da dvignejo šč°1Zv°dno silo angleških name-j^čncev in delavcev in da zniža-ž "Pthvne stroške angleške dr-T° bi bile osnovne zahteve, erih izpolnitev naj bi delova-He.y bodočnost in ustvarila traj-tfe °. Podlago angleški zunanji Hjpj^ini in s tem angleškemu de- bo s samim funtom, ni V0 ®.oče z gotovostjo reči. Goto: ,e> da ne bodo o usodi funta VDr°čevali ločeno, pač pa bo favašaPie razvrednotenja in iz-Igj nsPia zapadnih evropskih va-t'cn PKišlo na dnevni red tonferò,^?’ ki jo pripravim Medna-ligtp' denarni sklad. Njegov rav-ben J Gutt je že izdelal podro-gap„načrt za izvedbo splošne de-reforme. da ‘Pdncial Times« je mnenja, leča.° črednost funta znižana na (fla 1 Približno 3 dolarje za funt es Je uradni tečaj 4,03:1),1 Če bi bil funt razvrednoten Tudi druge valute na vrsti Po mnenju iz ameriških bančnih krogov bi razvrednotenje funta imelo naslednje posledice za druge valute: Vzporedno z razvrednotenjem funta bi se razvrednotile valute vseh držav šterlinskega področja, in sicer Južne Afrike, Avstralije, Nove Zelandije, Indije, Pakistana in Izraela. Razvrednotenje bi zadelo dalje tudi Egipt, čeprav je tehnično neodvisen od funta šterlinga, nadalje Irak in Iran. Razvrednotenje bi vplivalo negativno tudi na belgijski frank prav tako na francoski frank. Nekoliko bi bila razvrednotena tudi italijanska lira, toda ne v takšni meri kakor funt. Svice ne bi zadelo razvrednotenje funta, pač pa Portugalsko, dalje Švedsko, ki bo verjetno sama razvrednotila svoj denar že prej; poleg tega Norveško. Kanada bi spravila svoj denar na tečaj 90 ameriških stotink za kanadski dolar. Položaj v Mehiki bi ostal neizpremenjen. Glede Brazilije ni mogoče napovedati, kaj misli storiti. Argentina! bo izkoristila razvrednotenje funta, da sama izvrši razvrednotenje svojega denarja, katerega dejanski tečaj je za polovico nižji od uradnega. Verjetno bo tudi Peru razvrednotil svoj denar, prav tako Kolumbija, katere denar dejansko velja samo polovico uradnega tečaja. Razveljavil bo denar tudi Urugvaj, ki ima tesne zveze z Anglijo; prav tako Cile, medtem ko bo Venecuela ostala pri starem. PADEC LIRE V zvezi s pogajanji o »izravna-nju« evropskih valut je nazadovala tudi italijanska lira, in sicer je stal zlat funt na svobodni rimski borzi 23. avg. 8000 lir, dne 31. avg. pa 8325; švic. marengo je skočil od 6.600 na 7050, zlato od 1008 na 1.055 lir za gr in dolar od 613 na 632 lir. Italijanski gospodarski tisk je mnenja, da bo trebal tudi liro razvrednotiti, ker bi sicer silno trpe! italijanski izvoz. Italijanske cene so za tujce že itak previsoke. ROMUNSKA VLADA RABI ZLATO Romunska vlada je z novo na-redbo pozvalo syoje državljane, naj v teku. 30 dni izročijo Narodni banki vse 'tuje valute ali zlatnike v zameno za romunsko valuto po uradnem tečaju. Nikomur se ne bo nič zgodilo, niti njegovega imena ne bodo vknjižili. Po dosedanjih zakonih je bilo namreč strogo prepovedano hraniti tuje valute. NEMŠKA TRGOVINA V DOLARJIH Velika ovira v nemški zunanji trgovini je v rem, da sme zapadna Nemčija po odredbi zasedbenih oblasti prodajati blago v inozemstvo samo proti dolarjem. Pomanjkanje dolarjev je po vsej Evropi veliko. Nemci se vztrajno borijo proti tej odredbi, . toda doslej še niso uspeli. Američani se oranijo • tako-le: Kot zasedbena oblast šmo potrošili doslej vsako leto okoli 1 milijardo dolarjev za zapadno Nemčijo, da bi zagotovili Nemcem . življenje. Ko bi zapadni Nemčiji dovolili trgovino v drugih valutah, bi se morala naša pomoč v dolarjih še povečati. ŠILING OMAJAN Neka avstrijska finančna revija je priobčila, da so v krogih Mednarodnega denarnega sklada mnenja, da bi bilo treba, razvrednotiti avstrijski šiling fn izvesti načrt pri mednarodnih pogajanjih, ki bodo septembra v ZDA. Danes je uradni tečaj šilinga 10 šilingov za 1 dolar. V krogih Mednarodnega denarnega sklada naj bi bili mnenja, da bi bilo treba znižati vrednost šilinga na ■20 za dolar. »New Times« poroča z Dunaja, da znaša danes tečaj šilinga na svobodnem trgu 25 šilingov za dolar. »The Statist« (London) poroča iz Curiha, da so švicarski in avstrijski poslovni ljudje mnenja, da bi bilo treba postaviti novi tečaj šilinga na 15 šilingov za dolar. Dopisnik pravi, da bi izvršitev te preobrazbe naletela na hude težave. Avstrija je namreč pred volitvami. Izvedba reforme je nepopularna zadeva. Avstrija bi morala poleg tega dražje plačevati svoja naročila v okviru, ERP. »Wiener Montag« se prativi razvrednotenju šilinga, čeprav u-radni tečaj ne ustreza dejanskemu. List navaja, da so vloge na avstrijskih bankah narasle od 230 na 934 milijonov od začetka 1949. ■List dodaja, da je bila sprožena vest o razvrednotenju šilinga v zvezi s prihodom na Dunaj dveh uradnikov Mednarodnega denarnega sklada, ki ostaneta v Avstriji delj časa. Avstrijska narodna banka je zanikala glasove o razvrednotenju šilinga. Novi. šilingi. Od 25. avgusta so v obtoku avstrijski bankovci po 10 šilingov z datumom 5. maja 1949. Dolgi so 125 mm in široki . 75 mm. TRANZITNA TARIFA NA AVSTRIJSKIH ŽELEZNICAH NEIZPREMENJENA Pri - povišanju železniške tarife v Avstriji je ostala povprečna tranzitna tarifa nedotaknjena. Obračunava se v Švicarskih frankih po ključu 0,5 švicarskega franka za 1 šiling. Nov udarec tržaškemu tranzitu Italijanska banka v zadnjem času še bolj ovira tržaški tranzit s svojo valutno politiko nasproti funtu. Tržaškemu trgovcu, ki posreduje med državami zaledja in šterlinskim področjem (n. pr. med Avstrijo in Izraelom, menja samo polovico njegovega zaslužka v funtih v lire; drugo polovico funtov zadrži in mu jih vpiše v dobro. Trgovec z njimi lahko razpolaga samo za nakup blaga v tranzitu, nikakor pa ne za STO ali Italijo. Sele po 3 mesecih trgovec lahko zopet prosi za zamenjavo v lire. Banka potem odloča po svoji volji, — Prav tako izplača tudi prevoznikom samo polovico zaslužka v lirah, ostali znesek mu vpiše v dobro v funtih. POSOJILO MEDNARODNE. BANKE INDIJI Mednarodna banka za obnovo je nakazala Indiji posojilo v znesku 34 milijonov dolarjev za dobo 15 let in proti 4 odst. obrestim. Prvi amortizacijski obrok je treba plačati 15. avgusta 1950. Mednarodni denarni sklad je Indiji že prej dovolil 100 milijonov dolarjev kredita. Indija potrebuje denar predvsem za obnovo železnic. V ta namen pojde okoli 84 milijonov dol. Od dovoljenega posojila bi' Indija potrošila 10 milijonov dolarjev za naročila v ZDA in 17 milijonov za naročila v Kanadi. Ravnatelj banke je dejal, da banka ni. v; denarni zadregi in da ima na razpolago za posojila 350 milijonov dol. TRGOVINA MED DRŽAVAMI obeh gospodarskih sistemov Po podatkih Organizacije združenih narodov je danes izvoz iz ZSSR na Zapad (izražen v dolarjih iz 1. 1938) dosegel 38 odst. predvojnega, kakor je razvidno iz spodnje tabele; izvoz iz ostalih »vzhodnih« držav pa 42 odst. Izvoz iz zapadnih držav v ZSSR je dosegel 31 odst., v druge vzhodne države pa 47 odst. izvoza iz 1. 1938. V zapadnih državah so mnenja, da so naraščanju izvoza hrane iz vzhodnih držav postavljene meje. ker se vzhodne države same industrializirajo. Trgovina med vzhodnimi in zapadnimi državami (v milijonih predvojnih dolarjev) Leta 1938 1947 % 1. 1938 1948 % 1. 1938 zvoz iz ZSSR 284 48 17 107 38 z drugih vzh. držav 747 229 31 312 42 Skupaj 1,031 27 7 27 419 41 zv. iz zap. držav v ZSSR 181 63 35 57 31 druge vzh. države 539 226 42 255 47 Skupaj 720 289 40 312 43 Po »Economie Surrey of Euro- govine med državami ljudske de- pe« je beograjski »Economist« mokracije in kapitalističnimi de- Ponatisnil naslednje podatke (v želami: milijonov dolarjev) o razvoju tr- U v o Z ■ I Izvoz Države Leta 1938 1947 1948 1938 1947 1948 Čehoslovaška . 135 253 239 194 346 301 Poljska . 135 141 177 167 133 294 Romunija 87 12 16 106 4 27 Madžarska . 71 31 49 111 37 66 Bolgarija . 35 6 10 52 12 14 ZSSR . 175 104 107 270 91 234 Jugoslavija 75 58 86 100 45 87 713 605 684 1.000 668 1.023 Trgovina med Anglijo in „vzhodnimi" državami (v 1000 funtov) D R Ž'A V E' 1938 1947 1948 januar-april 1949 januar-april ZSSR Uvoz 19,499 7,536 27,048 2,427 Izvoz 6,422 12,272 5,310 3,354 Reeksport.... 10,945 2,134 1,742 788 Poljska Uvoz 9,533 1,458 8,967 3,794 Izvoz 5,366 7,583 7,218 2,680 ReekspO't.... ■ 2,110 2,516 4,475 1,047 ČSR Uvoz 6^943 6,207 6,428 618 Iz-voz 5,336 7,583 7,218 1 ;741 Reeksport.... 563 2,379 1,674 387 Romunija Uvoz ' 3,838 124 3,263 ■ 542. -Izvoz 1,352 110 932 378 Reeksport.... 54 5 125 lš Madžarska Uvoz ..... 2,450 2,411 6,018 4,025 Izvoz ...... 584 1,179 2,189 808 Reeksport.... 77 614 330 136 Bolgarija * Uvoz 507 50 140 140 Izvoz 321 57 265 323 Reeksport.... 23 3 125 26 Jugoslavija V • ■ Uvoz 2,464 6,206 6,429 4,108 Izvoz 1,235 7,876 5,550 872 Reeksport ... 132 2,379 1,674 152 Da bi Anglija ohranila svoje dolarske rezerve . si prizadeva, čimbolj razširiti trgovinske zveze s tako imenovanimi vzhodnimi državami. Z druge strani kažejo tudi vzhodne države, kakor ugotavlja londonski »Statist«, vedno več volje za poživitev trgovine z zapadom. * Sovjetska "zveza se zavzema za razširjenje trgovinske izmenjave z zapadnimi kapitalističnimi " državami. Predsednik E. Svernik je zatrdil ameriškemu poslaniku v Mo- Džibuti kot svobodno ozemlje Teza. gen. Aireya praktično ovržena Od 1. januarja 1949 obstoji Francoska obala Somalije s pristaniščem Džibutijem kot svobodno ozemlje. Francoski gospodarski tisk (La Vie Financière 9. avg.) z zadoščenjem ugotavlja, da je poizkus s proglasitvijo svobodnega " ozemlja polno uspel, že v teku prvega trimesečja 1949 se je pristanišču Džibuti razvilo novo življenje. Promet je narasel v primeri z istim razdobjem lanskega leta, in sicer je prispelo v pristanišče 171 ladij s" skupno tonažo 124.000 t. (lansko leto 123 ladij tonažo 90.000 ton). Dne 20. marca so Džibuti navezali na dolarsko področje in kot svóbodno ozemlje je bilo pristanišče osvobojeno vseh spon in obvez nasproti francoskemu gospodarskemu sistemu. Na ta . način mu je h.It omogočeno, da kupuje blago popolnoma svobodno po vsem svetu. Gospodarstveniki sj računali, da bodo cene zaradi tega poskočile za 35 odst., v resnici pa so se povišale samo za 15. odst. Džibuti doživlja nov gospodarski vzpon. Mesto se je pričelo širiti; v načrtu je gradnja novega modernega okraja. Prav tako bodo modernizirali in povečali pristanišče. Primer Džibutija zasluži vso pozornost tržaške javnosti. Ni dvoma, da bi gospodarska osa- mosvojitev Trsta in osvoboditev od carinskih spon z Italijo, ki jo zahteva tudi mirovna pogodba, prinesla Trstu novo življenje; tako bi se pristanišče lahko svobodno naslonilo na svoje naravno zaledje in stopilo v neposreden stik s sosednimi državami. Trst bi si lahko organiziral lasten plačilni sistem v odnosu do zaledja, ki bi ga ne ovirale koristi Italijanske banke in Italije sploh, in omogočil plačevanje brodnih in pristaniških uslug z izvozom blaga; svobodno bi si organiziral tudi lastno mornarico itd. Džibuti . praktično izpodbija negativno stališče, ki ga zavzema glede bodočnosti STO-ja gen. Airey v svojih poročilih na Varnostni svet in sloni na določenih političnih predpostavkah. skvi admiralu Alanu Kirku, da bo Sovjetska zveza blagohotno preučila vsak predlog ZDA za poživitev trgovinske izmenjave z ZSSR in da bo popustila glede vseh ovir pri uvozu. V zadnjem času je Sovjetska zveza sklenila pogodbo za dobavo 100.000 kub. m lesa Angliji. Med Sovjetsko zvezo in Anglijo so v teku pogajanja za sklenitev enoletne trgovinske pogodbe. Trgovina med Anglijo in Poljsko je bistveno narasla v okviru petletne trgovinske pogodbe, ki predvideva izmenjavo v vsaki smeri za 150 milijonov funtov. Pogajanja za petletno pogodbo z Jugoslavijo, ki predvideva izmenjavo v vrednosti 400 mil. funtov so pred zaključkom. ZDA-ZSSR SOVJETSKI MANGAN ZA ZDA Sovjetska vlada je junija zopet pričela izvažati mangan v ZDA; v tem mesecu je ZSSR izvozila v ZDA 100.000 ton managana. Marca je znašal izvoz 600.000 ton. A-prila in maja je bil izvoz ustavljen. Ameriško sovjetska trgovinska zbornica je na podlagi podatkov ameriške vlade sestavila pregled o razvoju zunanje trgovine med ZDA in ZSSR v povojnem času. V prvi polovici tega leta so ZDA izvozile v ZSSR za 5,684.878 dolarjev blaga (lansko leto v istem času 24,945.633 dol.) Nazadovanje je toliko večje, ako ga primerjamo s trgovino v prvem polletju 1. 1947. ko še ni divjala »hladna vojna«. V prvem polletju 1. 1947 je znašal ameriški izvoz v ZSSR 90,864.471 dol. Med izvoženim blagom je bilo za 9,186.000 dol. strojev in nadome-stilnih delov, za 3,500.000 dol. specialnega strojnega orodja in za 3,000.000 dol. kablov in Žice. Te vrste blaga ni več v spisku izvoza v letošnjem letu. Izvoz iz ZSSR je po letu 1947 tudi nazadoval, toda ne tako naglo kakor ameriški izvoz. ZDA kupujejo v ZSSR predvsem krzna in tobak. Ta sovjetski izvoz se je v bistvu ohranil, nazadoval pa je v prvi vrsti izvoz sovjetskega mangana in kroma. V teku prvih 6 mesecev letošnjega leta je Sovjetska zveza izvozila v ZDA za 21,416.361 dol. blaga, v teku prvega polletja 1948 za 36,546.354 dol., a v prvih 6 mesecih 1947 za 32,562.069 dol. Sovjetska zveza je skrčila izvoz v Ameriko zlasti spomladi tega leta, ko je ustavila skoro popolnoma izvoz mangana in kroma, pač v odgovor na prepoved izvoza »strateškega« blaga iz ZDA v ZSSR. V teku prvih treh mesecev tega leta je Sovjetska zveza izvozila v ZDA za 22.741 t. kromo-ve rude v vrednosti 1,942.416 dol. V drugem trimesečju ni več kromove rude v sovjetskem izvozu v ZDA, pač pa je Sovjetska zveza še vedno izvažala v tem trimesečju mangan. Izvoz . mangana je znašal v prvem trimesečju 50,500.000 funtov v vrednosti 1,332.000 dol., v drugem trimesečju pa je padel na 28,400.000 funtov v rednosti 806.000 dol. Sovjetska zveza je v teku prvih 6 mesecev 1949 kupila v ZDA za 5,684.878 dol. blaga, med tem je bilo za 4,341.157 dol. bombaža. VISJÉ POMORSKE PREVOZNINE IZ AVSTRALIJE Avstralske in novozelandske plovne družbe so povišale pomorske prevoznine za prevoz v Evropo za 10 odst. počenši s septembrom. Ta korak je v popolnem nasprotju s stremljenjem, ki ga kažejo prevoznine na zapad, ki namreč padajo. Tako je zabeležila padec prevoznin na zapadu tudi londonska borza prevoznin »Baltic Exange«. Severne luke posegajo v tržaško zaledje Hamburg in kasneje Gdinja sta pred vojno veljala za najnevarnejša tekmeca tržaškega pristanišča. Te dni je tržaški tisk zopet pričel opozarjati na nevarnost, ki grozi Trstu s severa. »Gospodarstvo« je že večkrat poudarilo, da daje sedanji način poravnave prevoznin in zlasti pristaniških uslug v Trstu najmočnejše orožje v roke severnim pristaniščem. Vojaška uprava, ki si je zvezala roke z lanskimi gospodarskimi sporazumi v Rimu, je odbila vse ponudbe iz držav tržaškega zaledja, da bi uredila poseben način poravnave pristaniških in tranzitnih uslug, ki bi bil odvisen od italijanske valutne politike in bi ustrezal gospodarstvu teh držav Tako so propadli poizkusi češkoslovaške in madžarske vlade, da bi z izvozom blaga plačevale pristaniške usluge v Trstu. Ureditev tega vprašanja z Avstrijo, in sicer v okviru italijan-sko-avstrijsko trgovinske pogodbe, je po priznanju samih avstrijskih listov poslabšala položaj tržaškega pristanišča, ker postavlja ta način poravnave pri-' stariišk.ih uslug nove ovire avstrijskemu tranzitu čez Trst. Ta problem se nikakor ne pomakne z mrtve točke spričo pasivnosti ZVU in gen. Airey lahko ponavlja v svojih poročilih na Varnostni svet: Promet s Podonavjem ne gre od rok, edino1 v trgovinskem prometu z Italijo je rešitev Trsta. (Ce je poročilo nekega tržaškega dnevnika točno, je gen. Airey celo izjavil dopisniku »New York Timesa«, da si ZVU v svoji gospodarski politiki prizadeva, da ne oslabijo gospodarske zveze Trsta z Italijo, da se ne bi kompromitiral predlog ZDA, Anglije in Francije za vrnitev Trsta k Italiji). Ko bi države bližnjega in daljnega tržaškega zaledja ne imele na izbiro drugih luk razen Trsta, ne bi trgovinska politika ZVU v duhu »wait and see« (čakaj ih glej) posebno vznemirjala Tržačanov; toda za tradicionalni tržaški tranzit se potegujejo z vso vnemo stari tržaški tekmeci in nudijo tržaškemu zaledju vse mogoče olajšave. Nevarnost za Trst se bo še povečala, ko bodo vojaške uprave v zapadni Nemčiji odpravile odredbo, da se morajo pristaniške usluge v nemških pristaniščih poravnati v dolarjih. Politične spremembe v Srednji Evropi po drugi svetovni vojni so položaj Trsta še poslabšale. Male donavske in srednjeevropske države se gospodarsko nagibajo v drugo smer; ustvarjajo se novi čvrsto povezani gospodarski kompleksi, ki imajo tudi druge izhode na morje. Pomislimo samo na gospodarsko povezavo Češkoslovaške in Poljske. Ce bo hotel Trst povrniti in razširiti svoje zveze s Podonavjem, bo moral napeti vse sile in v to delo vpreči svoje najsposobnejše može, ki jim je pred očmi samo gospodarski uspeh našega mesta in bi si lotili dela brez vseh predsodkov. K raznim obvestilom o snubljenju severnih pristanišč v tržaškem zaledju naj dodamo še najnovejše. Celo Madžarska, ki ima dobre prometne zveze s Trstom, se v zadnjem času pogaja s poljsko vlado za ureditev tranzita čez Gdinjo, z zapadnimi za- sedbenimi oblastmi pa za prenos dosedanjega tranzita skozi Avstrijo in Svico v nemške luke direktno na proge čez Nemčijo. V zvezi z navedenimi poročili navajamo danes nekaj podatkov o prometu in obnovi glavnih severnih pristanišč. O poljskih lukah Gdinji in Gdansku, ki se naglo obnavljata in izpopolnjujeta, je bilo v »Gospodarstvu« pogosto govora, zato jih zdaj puščamo ob strani. Poljska vlada je iz njiju ustvarila ogromen pristaniški kombinat, ki ga namerava povezati z zaledjem s prvovrstnimi progami. Češkoslovaška prosta cona v Ščečinu Poljska vlada je zlasti v letih 1947 in 1948 investirala za Sče-činsko pristanišče velike vsote denarja. V tem razdobju je bilo obnovljeno 60 odst. pristaniške opreme, 43 odst. skladišč in zgrajeno je bilo 90 odst. obale, ki je bila skoraj vsa uničena. Pristanišče je bilo opremljeno z žerjavi poljske in čehoslovaške proizvodnje. Po izvršitvi šestletnega načrta bo zmogljivost ščečinske-ga pristanišča prekosila zmogljivost iz leta 1939. Letos bo dograjeno pristanišče za tovarjenje množičnega blaga in pristajali-šče za tovorjenje zasebnega blaga. Zmogljivost pristanišča za prekladanje premoga se bo povečala na 10 milijonov ton letno, Premog bodo dovažali posebni tovorni vlaki iz Slezije čez Poznanj in rečne ladje po Odri. V Sčečinu se gradi velika tovorna postaja za prevoz premoga. Pristaniški kombinat Gdinja-Gdansk danes ne zadostuje za tranzit konsumnega blaga; zato bo ščečinsko pristanišče dopolnjevalo v tem pogledu Gdinjo. V ščečinskem pristanišču se gradi na polotoku Ewa prosto češkoslovaško pristanišče; češkoslovaška delegacija je že spomladi prevzela v svojo upravo del šče-činskega pristanišča in pričela graditi potrebna poslopja za upravo in promet. Hamburg in Bremen Hladna vojna, ki je prinesla s strani zapadnih sil protiblokado, t. j. prekinitev trgovinskih odnosov s sovjetsko cono Nemčije, je škodovala tudil Hamburgu, ker je Sovjetska zveza v odgovor ovirala promet v smeri proti temu pristanišču, tako so v določenem času imele samo češkoslovaške ladje svobodno pot po Labi. Danes so te ovire odpadle. Cehoslo-vaško plovno podjetje na Vltavl in Labi si poleg tega prizadeva v svojem lastnem interesu, da čim bolj poveča tranzit po Labi in skuša prepričati celo avstrijske prevoznike, da jim prevoz po Labi nudi večje ugodnosti. 2e spomladi se je čehoslovaški tranzit čez Hamburg jel dvigati (aprila 21.960 ton uvoza in 9.043 ton izvoza. V svoji čezmorski trgovini se Hamburg čedalje bolj orientira v smeri Severne Amerike — od tod tudi uvajanje novih prog v tej smeri — ker se trgovina s Srednjim in Daljnim vzhodom ter Indijo ne razvija dovolj ugodno. Hamburg je že pridobil 50 odst. nekdanjega prometa iz Porurja. Emden ga je v tem pogledu že prekosil; saj je dosegel 60 odst. predvojnega prometa s Porurjem. Hamburg se naglo obnavlja in danes njegove pristaniške naprave že z lahkoto obvladajo promet. "Hamburg naglo obnavlja in širi tudi svoje petrolejske čistilnice, poleg novih, ki so jih postavile velike mednarodne družbe (Shell) ali ki jih še gradijo (ESSO). Hamburg je postal središče za preskrbo zapadne Nemčije s petrolejem, kjer'posluje danes že nad 10 svetovnih petrolejskih podjetij, 'nemških, nem-ško-ameriških, angleških, holandskih itd. Promet v Emdenu je v juniju nazadoval v primeri s prometom v maju; znašal je 390.620 ton (maja 421.062), od tega uvoz 218.744 (243.381), izvoz 102.065 (120.862). Nazadoval je uvoz žita iz ZDA. Cez Emden gre mnogo starega železa v Anglijo. Ostra borba z Rotterdamom in Anversom Položaj nemških pristanišč, kakor Hamburga, Bremena in Emdena je treba obravnavati v sklopu s holandskimi (Rotterdamom) in belgijskimi pristanišči (Anversom), ker se vsa ta pristanišča borijo za evropski in nemški tranzit, zlasti za promet s Porurjem. Nemci trdijo, da Angleži in A-meričani podpirajo holandska in belgijska pristanišča na škodo nemških. V Rotterdamu in An-versu trdijo nasprotno. Po podatkih iz Rotterdama, je ta holandska luka obnovila samo 15 odst. svojega nekdanjega prometa s Porurjem, medtem ko je Hamburg pridobil že 50 odst. predvojnega prometa s tem področjem. V Rotterdamu je danes še vedno okoli 6000 pristaniških delavcev (od skupnega .števila 14 tisoč) brez dela. Nemci trdijo, da so holandska in belgijska pristanišča danes že prevzela kar 91 odst. tranzita čez nemško ozem Ije, medtem ko je pred vojno šlo le 68 odst. skozi te luke. Od nem- Leto Anvers Rotterdam 1938 21,7 40,3 1947 22,2 11,7 V % (odstotkih) prometa v 1. 193 1947 . 102,3 28,9 1948(1. poli.) ll,i6 7,2 v % prometa v 1. 1938: 1948 106,9 35,5 Najnovejši podatki (za april 1949) govorijo o naglem vzponu Rotterdama. Promet Se razvija v razmerju 16 milijonov ton na leto; od tega odpade na tranzit okoli 7 milijonov ton (leta 1938 32 mil.). Z Marshallovim denarjem obnavljajo in širijo pristanišče; zgradili bodo nove pomole s površino 600 ha. »California Texas Oil Co.« gradi novo rafinerijo z zmogljivostjo 22.500 sodov (barrels) na mesec; stalo bo. 18 milijonov dolarjev. Obnovljeni rezervoarji lahko sprejmejo 1 milijon ton petroleja. Obnovljena je tudi rafinerija družbe »Royal Dutch-Shell« z zmogljivostjo 20 milijonov »sodov na leto. Rotterdam je postal oskrbovališče središče Holandije, Belgije. Svice in Luksemburga za petrolej. ,r Razširjenje češkoslovaških skladišč v Hamburgu Po odpravi blokade Berlina je v Hamburgu oživel promet z vzhodno cono. Hamburg je dose- šega pomorskega prometa, ki so ga belgijske in holandske luke leta 1938 absorbirale v razmerju 51 odst., gre danes že 33 odst. skozi ta pritanišča. Promet skozi nemška pristanišča ovira zlasti odredba zapadnih oblastev, da je treba pristaniške usluge plačevati v dolarjih.. Na drugi strani pa je tarifni sistem na nemških železnicah in vodah tako izpopolnjen, da, omogoča dovoz tudi težkega blaga po suhem do nemških pristanišč pogosto po boljših pogojih kakor po. samih rekah do holandskih in belgijskih pristanišč. Rotterdam privablja promet iz južne Nemčije, Češkoslovaške in celo iz Avstrije čez Aschaffen-burg, kjer se blago preklada; tako je šlo pol tej progi samo v a-prilu 1949 72.000 ton čehoslova-'škega prometa. Holandska in belgijska pristanišča so že sredi lanskega leta privabila več evropskega tranzita (ne nemškega) kakor pred vojno Anvers n.pr. 117 odst. prometa iz leta 1938), medtem ko so nemška! pristanišča dosegla 14 odst-, nekdanjega tranzita. Amsterdam je dosegel v glavnem že predvojni promet: v letu 1948 je zapustilo pristanišče 6,614 ladij s tonažo 6,586.000 ton (leta 1938 6,934 ladij, 9,311.007 t. Letos se razvija promet v razmerju, ki kaže na večji promet, kakor je bil leta 1938; uvoz bo dosegel 3.5 ton, izvoz pa 2,2 milijona ton. Pristaniške naprave in rezervoarji za' nafto so skoraj popolnoma obnovljeni. Številke kažejo . izredno naglo naraščanje prometa v belgijskem pristanišču Anversa, medtem promet v Rotterdamu, ki je bilo pred vojno največje pristanišče na evropski celini, in v nemških lukah daleč zaostaja. Navajamo podatke o celotnem prometu v holandskih, belgijskih in nemških pristaniščih (v milijonih tonah) za leto 1938— 1947 in prvo polletje 1948. Emden Bremen Hamburg 7,4 11,8 25,7 1,8 j . 6,5 6,0 24,3 55,1 23,5 1,5 3,9 3,6 40,5 66,1 28,1 gel skupno približno 31 odst. predvojnega prometa. Bremen pa že okoli 67 odst. V juliju je promet v Hamburgu nekoliko nazadoval. V Hamburgu so zadovoljni z razvojem češkoslovaškega tranzita, ki se razvija takole: aprila 28,733 ton, maja 38,316 ton, v juniju 60,598 in v juliju 44,500 ton. Češkoslovaška je po vojni najela skladišče s površino 3700 kv. metrov tik ob obali. Zdaj se pogajajo za zakup novih 3700 kv. m., tako da bi končno razpolagala z vsemi skladišči pod štev. 14. Pogajanja so bila ugodno zaključena; čakajo samo na pristanek iz Prage. V juniju je promet v Hamburgu znašal 774.444 t. (maja 769.963). Povečal se je promet z vzhodno cono. Promet v Bremenu ne zaostaja mnogo za prometom v Hamburgu: 651. 947 t v juniju nasproti 471.711 t. V maju. Tuja mnenja o Trstu „LYKES FLEET FLASHES" o tržaškem pristanišču »Lykes Fleet Flashes« (zv. 1949) iz New Orleansa prinaša članek o razvoju tržaškega pristanišča. To propagandno revijo izdaja velika ameriška družba »Lykes Bros. Steamship Co., Ine.« (New Orleans), ki vzdržuje tudi sredozemsko progo (Lykes Mediterraman Line). Omenjeno podjetje skrbi za povezavo pristanišč ob Mehiškem zalivu z vsemi deli sveta. Članek »Fort of Trieste« daje pregled razvoja tržaškega pristanišča od početka do današnjih dni. Razvoj moderne luke se je začel v prvi polovici 18. stoletja, ko je Avstrija določila Trst za »trgovinsko« središče bogatih dežel podonavske Evrope. V začetku XX. stoletja je dosegal mesto med največjimi trgovinskimi središči v Evropi. Leta 1918 je prišel pod Italijo, ki je izpopolnila pristanišče; promet se je pod Italijo ugodno razvijal. Zaradi letalskih napadov med vojno se je zmogljivost pristanišča zmanjšala za 40 odst. Danes je pristanišče obnovljeno in njegova zmogljivost je dosegla predvojno. Pisec opisuje nato precej podrobno pristaniške naprave (32 skladišč s površino 421.600 kv. m in zmogljivostjo 250.000 t,, silos z zmogljivostjo 30.009 t., 139 žerjavov z nosilnostjo 1,5-5 t., 1 žerjav z zmog. 120 t.). Uspehe pristanišča je treba pripisati tudi spretnemu vodstvu Javnih skladišč, nadaljuje omenjena ameriška revija. Zdaj preučujejo načrte za razširjenje pristanišča na jug; v kratkem bodo pričeli graditi v novi luki (pri Sv. Andreju) nov pomol, ob katerem bo morje globoko 12-15 metrov. Tržaško pristanišče ima mnogo podobnega s pristanišči ob Mehiškem zalivu. Kakor ta pristanišča je Trst v službi obsežnega zaledja. Izmenjava blaga med podonavsko Evropo in srednjim področjem ZDA je že starejšega datuma. Danes so ugodni pogoji za izmenjavo kmetijskih in industrijskih izdelkov. Proga »Lykes Mediterranean Line« 'omenjene j ameriške {družbe je pripomogla k pospešitvi te izmenjave; pred vojno je edino ta družba stalno vzdrževala redne proge med Sredozemljem in lukami Mehiškega zaliva. Ne razumemo zakaj članek, o katerem pravi neki tržaški dnevnik, da sta ga napisala ravnatelj Javnih skladišč dr. Bernardis in agent »Lykes Mediterranean Line« v Trstu dr. Malazzi, sploh ne omenja, da je danes Trst glavno mesto Svobodnega tržaškega ozemlja, in prosto ignorira konstituiranje STO-ja. Ameriški čitatelji bodo iz članka dobili vtis, da je Trst še danes pod Italijo. Zastopstvo »Lykes Mediterranean Line« v Trstu (Eller-man and Willson Lines Agency Co. Ltd) je v seznamu »agentov v inozemstvu« vpisano pod Italijo. Ko članek govori o obnovi Trsta, niti ne omenja, da vodi obnovo ZVU. z aluminijem ECA je na pritožbo ameriških industrijcev izvršila preiskavo glede špekulacije nekaterih Marshallovih držav z aluminijem in ugotovila, daj je bila obtožba ameriških industrijcev točna. Zadeva je lansko leto vzbudila mnogo hrupa v Ameriki, ki je obtožila Evropo, da z njenimi dolarji špekulira na škodo Američanov. Prizadete države so tedaj obtožbo odločno zanikale. Zdaj je prišla komisija ECA do naslednjih zaključkov: Spekulacija na škodo ZDA se je vršila v manjši meri, kakor se je glasila obtožba. Evropske države so prejele od ECA 29,537.000 dolarjev za nabavo aluminija. Anglija, Holandija in Belgija so s tem denarjem kupovale prvovrsten aluminij v Kanadi, medtem ko so prodajale Združenim državam odpadke aluminija. Uradnik angleškega poslaništva v Washingtonu je trdil v neki svoji jayni izjavi, da so Angleži izvozili leta 1948 v ZDA samo 100 ton drugovrstnega aluminija. Komisija ECA je zdaj ugotovila, da so Angleži, Belgijci in' Holandci izvozili v ZDA dejansko okoli 12,505 ton takšnega aluminija. V tranzitu ga je šlo iz Holandije 8000 ton. iz Belgije 1000 ton. Aluminijaste odpadke evropska industrija teže uporablja kakor ameriška. Ameriški industrijci so zadovoljni, češ da je preiskava komi- sije ECA v bistvu potrdila nji" hovo obtožbo. IZVOZ AMERIŠKEGA ALUMINIJA PADA Ameriški industrijci bi radi prodajali aluminij v države ERP-ECA jim je odgovorila, da kupujejo države Marshallovega načrta z dolarji ERP aluminij predvsem v Kanadi, ker je kanadski aluminij za 2 stotinki dolarja pri funtu cenejši kakor ameriški' Izvoz polizdelanega aluminija je nazadoval in Je znašal v prvem polletju 13,600.000 dolarjev (lansko ' leto v tem času 17,3 mili' dol.). Angleška vlada je podraži!3 aluminij od 90 na 93 funtov za tono. KAM S STARIM ŽELEZOM? Ameriška vlada je omejila izvoz starega železa in jekla na 40.000 ton v trimesečju; za Kanado ne velja ta omejitev. V * prvih mesecih leta 1949. so Američani izvozili vsega 86,838 ton starega železa. Pred vojno je šl° staro železo iz ZDA predvsem v Anglijo, Italijo, Poljsko in Japonsko. Danes te države nimaj0 dolarjev. Nabiralci starega železa zahtevajo, naj vlada odpravi omejitve glede izvoza starega železa in jekla. PLAČILNA POGODBA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN BRITANIJO V Londonu je bila podpisana plačilna pogodba med Češkoslovaško in Veliko Britanijo, ki Je stopila v veljavo 19. avgusta. Nova pogodba nadomešča določbei ki jih je vsebovala plačilna pogodba z dne 4. novembra 194^’ katere veljavnost je po večkratnem podaljšanju prenehala 1®’ avgusta. Nova pogodba velja za 3 leta; vsa plačila se bodo vršil3 v angleških funtih šterlingih. NOVA MOTORNA LADJA ČEŠKOSLOVAŠKE PROIZVODNJE V teh dneh je bila v prask* ladjedelnici Češkoslovaška K0*' ben Danek dograjena vlačilo3 motorna ladja »Petr Bezruč«, k1 bo vozila na srednjem tokO Odre. Nova ladja ima 500 HP *n vleče 5 čolnov, proti toku reke 5 tovorom do 2.500 ton in je prv3 vlačilna ladja češkoslovaške prCr izvodnje, ki je bila zgrajena P° drugi svetovni vojni. VZPOREDNI SUESKI PREKOp BODO GRADILI HOLANDCI Holandsko podjetje Balla^ Company iz Amsterdama je Pr® vzelo delo za gradnjo vzpore^ nega Sueškega prekopa v dolz1 ni 9,7 km, od El Kantara *". milj južno od Port Saida) do * Perdana. S holandskim podjetje^ bo sodelovalo več francoski^ tvrdk. Delo je bilo izročeno h° landski tvrdki za 22 milijone goldinarjev (8.800.000 dolar jev*'-- ** Prost izvoz časopisnega pap*r ja v Italiji. Ministrstvo za zun8^ njo trgovino v Rimu je spor3 zumno s finančnim ministrstvo dovolilo prost izvoz časopisne*^ papirja iz Italije proti poravn3 vi v svobodni valuti, in sicer 31. decembra 1949. Olajšave D veljajo do 30. junija 1949. kaki je bilo prvotno določeno. Do is1 ga časa je dovoljen izvoz tisk8 skega papirja v Argentino Pr° otvoritvi kredita v dolarjih. CARINE PROST UVOZ V FRANCIJO Francoska vlada je dovoli3 začasno carine prqst uvoz nek-terih tkanin, poljedelskih strola. in vin, da bi vplivala na nar ščajoče cene v notranjosti. * * VOJAŠNICA ZA POLICIJ0 ^ Nova policijska vojašnica j Devinu, ki so jo te dni *ZIyf,- Posel;,no pravico, da ga za-V0|!too v službi, dokler bo naša Ja’ razen ako bi ga iz tehtnih gi 0k°v morali zamenjati z dru- «aj ?var> ki ga mi postavimo, J ima dva namestnika kot pri-> .....• • • •*. Svinec „ „ „ ............. Cink „ „ „ ............ Aluminij „ „ „ ............ Nikel „ „ „ ............ Krom (dol. za tono) .............. _. srebro dol. za steklenico ... LONDON Baker (F. šter. za d. tono)........ 107.50 Baker blister „ „ .......... Svinec „ „ ,, ........... Antimon „ „ „ -, .«. ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ I. (talerjev za kantar) .. „ „Zagora“ I. „ » ) • ■ SANTOS Kava Santos C (kruzarjev za 10 kg). 1/VI1I 12/VI1I 29/Vlil 204.50 203 50 201.— 128.50 123.12 125.37 32.5« 3243 31.54 17 75 1750 17.75 103,— 103.— 103.— 14.50 15.12 15.12 10.— 10.- 10.— 17,— 17.— 17 — 40.— 40.— 40.— 40,— 40. - 40,— 80,— 77,— 77,— 107.50 107.50 107.50 104,— 104,— 104,— 85.25 88.75 88.75 160,— 160.— 160.-- 89,— 90.60 100.55 52.60 54 03 61.25 104,— 104.80 103.90 POGOZDOVANJE SLOVENIJE V drevesnicah 35 milijonov drevesc Jugoslavija je v trgovinskih pogodbah s tujimi državami sprejela obsežne obveze glede dobave lesa-Splošno je mednarodna konjuk-tura za izvoz lesa še vedno razmeroma ugodna in Jugoslavija jo hoče očiivddno izkoristiti. T. Gradar piše v č’anku »Slovenija izpoltiiiuve gospodarski, plan«. (»Vseopči privredni" list« Zagreb št. 4—5), da je izpolnitev gozdarskega plana med najvažnejšimi nalogami v letošnjem, tretjem letu petletnega načrta. Da hi izpolnili postavljene sklepe glede proizvodnje lesa, so priskočili na pomoč frc-n-tovci- O-F. je mobilizirata 26.000 delovnih moči, predvsem iz vasi. »Zaživelo je novo delo tam od zadnjih notra-n-j-skiig gozdov in čez Kočevski, rog, od Gorenjske Jelovice tja do Savinjskih planin in zelenega Pohorja. V celoti je O.F- sprejela v svoj načrt okoli 3-000.000 delovni!» ur za gozdarstvo. Pisec pravi, da se je poskus s frontovskiimii brigadami obnesel. Toda tlreba je tudi pogozdovati. Pogczdovaina akcija je letos v Sloveniji najobsežnejša, kar jih' je doslej bilo. Uprava za -povzdi-go gozdov ,pri Ministrstvu za gozdarstvo prireja tečaje na terenu, v katerih se usposabljajo voditelji brigad »n gozdni čuvaji. T. Gradar nadaljuje: Letošnji rep-ibi’ŠKi v»■.o• > Slovenije za gojitev in varst v. gozdov je take velik, da ie treba c,praviti za 50% več dela kakor lani. 2e lani smo pogozdovali v taksnem' obsegu, kakor še nikoli prej. Na -samem Krasu je treba letos na novo pogozditi 613 ha, izpopolniti 25 ha gozdov in očistiti 476 ha-Razen tega moramo zgraditi 8.309 m suhih kamnitih zidov, da ogradimo in zavarujemo gozdna zemljišča. V drugih pokrajinah Slovenije se mora letos gozdna površina povečati za 1447 ha. Izpopolniti je treba gozdove na površini 1451 ha, očistiti pa maramo 4246 ha gozdov. Skupno se bo torej letos povečala gozdna povlršina v Sloveniji na 2060 ha pogozdenih goljav, izpopolniti bomo 1476 ha gozdov, očisti1 i na 4723 ha. V ta namen potrebujemo 11,168.500 gozdnih drevesc. Posejati bomo 14.953 kg semen raznega gozdnega drevja. Pogozdovailna- dela opravimo spomladi in jeseni. Splom'adi ie bilo treba izpolniti 70% letošnjega republiškega p’ana- V 129 dr-e-v-ianicah je bilo za pomladna dela pripravljenih 6,000-000 drevesc (sadik), do jeseni pa bedo- dale gozdne drevesnice še dovoli sadik za vsa preostala dJela- V gozdnih drevesnicah Slovenije raste zdaj 35.000.000 drevesc, starih To pet let. Organizacija pogozdovalnega dela v Sloveniji se opira na frontne organizacije, k,i izvaiaij plan s pomoč'o frontnih brigad. Komisije sklepajo s frontnimi organ" zacijami pogodbe za posamezne planske naloge 80% del je plačanih, tako da množice opravijo prostovoljno le 20% pogozdoval' niih nalog- Okjrajne in krajevne sekcije -so prevzele razen repu-; b-iiiškiih planskih nalog še posebne obveznosti po svojih planih: lak o morajo marsikje čistiti in redčiti gozdove, graditi ograje (zlasti na Krasu), zavarovati gozdove pred živlino in sodelovati pri obdelovanju in širjenju drevesnic. V primorskih kjrajih je treba množično zatirati borovega prelca, drugod pa lubadarja. * * »Daily Graphic« prinaša vest, da namerava Jugoslavija kupiti v ZDA 6 ladij tipa »Liberty«. O B I Š Č I TE Znižane vožnje ! Znižane vožnje I Informacije pri;_____________ GOSPODARSKI DELEGACIJI F. L. R. J. TRGOVINSKI ODDELEK TRST - UL. CICERONE 8 POTOVALNI IN TURISTIČNI CRAD ADRIJA-EXPRESS TRST — ULICA FABIO SEVERO ŠT. 5b — TRST TELEFON 29:243 SOC. AN. FABBRICA ACCUMULATORI - MILANO D. D. TOVARNA AKUMULATORJEV - MILAN Baterija vseli prednosti R. E. D. L T. L m. vigini , KOVINSKI USMERJEVALCI I/VESTMGHOUSB ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE TELEFON 54 - 20 TRST, UL. FABIO SEVERO 5 FRANJO RUPENA & Ci d. z a. z. Uvoz ■ Izvoz TRST- VIA UDINE 15 - TELEFON: Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogom, ogljem, drvmi za kurjavo Zaloga vina Avtoprevozništvo