SREBRNA PRIZNANANJA OF
Na podlagi razpisa mestne konference SZDL Ljubljana, predlogov občinske komisije Ljubljana Most«-Pol)e In žlrije za podeljevanje srebrnlh priznanj OF pri mestni konfarenci SZDL Ljublla-na, sta občinska in meutna konferenca SZDL sprejell sklep o docMltvi ?REBRNIH PRIZNANJ OF SLOVENSKEGA NAROOA za leto 1979.
Tone BIZJAK, rojen I. 1921, upokojenec, stanuje v Novem Polju, C. XII-7b. — Aktivist od 1. 1941, od 1942 dalje borec NOV. Po demobili-zaciji se je vključil v prosto-
voljne akcije pri obnovi domo-vine in v družbenopolitično delo v KO ZZB, nad 15 let pa je njegov vesten praproščak. Ima tri vojna priznanja.
Ivan BRICELJ, rojen 1. 1933, črkoslikar, član ZK, sta-nuje v Dobrunjah, Pot v dolino 5. — Po osvoboditvi je bil mla-dinski aktivist, udeležil se je dveh mladinskih delovnih bri-gad. Več mandatnih obdobij je bil predsednik KK SZDL in se-
kretar OO ŽKS. Že drugi mandat je predsednik delega-cije KS. Član je verske in dru-
gih komisij v KS. Bil je soiorga-nizator pevskega društva in nato KUD Bizovik, kjer je še vedno aktiven. Za njegovo ve-čletno prizadevno delo v kra-jevnih organizacijah je 1. 1966 prejel pisano priznanje OK SZDL, v organizaciji združe-nega dela zlato plaketo, 1. 1975 pa odlikovanje RZN s srebrno zvezdo.
Vinko BRGLEZ, rojen I. 1927, strojni tehnik, član ZK, stanuje v Pokopališki ul. 20. —
Mcd študijem se je udclczil mladinskih delovnih akcij. Nad 25 let je zaposlen pri Gradisu — Nizke gradnje. Vsa ta leta aktrvno deluje v samoupravnih organih DO, kot vodilni sindi-kalni delavec je delal med de-lavcinagradbiščihcest. L. 1965 se je preselil v Zeleno jamo, kjer se je kmalu vključil v KK SZDL in postal njen predsed-nik. Dve mandatni dobi je bil odbornik občinske skupščine. Sedaj aktivno deluje v odborih CZ in SLO, vodi komisijo z»
kadrovska SZDL.
vprašanja      KK
Matija FERKOL, rojen 1. 1904, zidarski mojster v poko-ju, stanuje v Hrušici, Cesta \
kostanj 11 a. — Od 1. 1941 <ak-tivist in prvi sekretar OF na te-renu Zg. in Sp. Hrušica. L. 1942 je bil obsojen na 20 let zapora. Takoj po osvoboditvi je prevzel funkcije na terenu, bil je več mandatnih obdobij odbornik občinske skupščine in deloval v organih za gospodar-stvo in obrt. Sedaj je predsed-nik združene delegacije za so-cialno skrbslvo na terenu Hru-šica — Fužine.
Leopold GORŠE, rojen !. 1919, gradbeni tehnik, član ZK, stanuje na Vevčah št. 67. — Je udeleženec NOV, I. 1957 se je preselil na Vevče in od tedaj naprej deluje v samou-pravnih organih Papirnice Vevče in KS. Bil je odbornik in član izvršnega sveta občinske skupščine. Kot gradbenik je deloval v raznih organih skupš-čine, v izvršnem odboru za gradnjo     cestnega     omrežja
LjuDljana, se seaaj pa je :iku-ven v upravnem odboru SIS kot delegat.
Branka JADEK, rojena 1. 1927, upokojenka, članica ZK, stanuje Ob Ljubljanici 124. — Je udeleženka NOV. Od I. 1953, ko se je preselila v našo občino. se je posvečala delu z mladino. Skoraj 10 let je ak-tivno delovala v vodstvu občin-ske ZPM, med tem nad dve leti kot profesionalna sekretarka. Več let je bila članica mestne ZPM in vložila mnogo truda za razširitev otroškega varstva v
občini. Aktivno se vključuje tudi v krajevno samoupravo. V prejšnji mandatni dobi je bila podpredsednica 1O SIS za so-cialno skrbstvo občine, na zad-njih volitvah pa je bila izvo-ljena za predsednico IO iste SIS.
Nadaljevanje na 8. strani
za II. samoprispevek na terenu zaključen kot najboljši med mestnimi KS. Izkazal se je tudi pri formiranju uličnih odborov z osebnimi stiki s kandidati in tako Je SZDL zaživela kot frontna organizacija. L. 1971 je v Ormožu za izredne zasluge na področju ZRVS prejel čin re-zervnega polkovnika.
Kazimir KLEŠNIK, rojen I. 1921, vojaški upokojenec, član ZK, stanuje v Puterlejevi ul. 35. — Je udeleženec NOV. Upo-kojen je v činu polkovnika. Po upokojitvi se je na Kodeljevem vključil v družbenopolitično delo kot član sveta KS/ pred-sednik KK SZDL, še posebno pa se zavzema za delo SLO in v to dejavnost vključu je rezervne vojaške starešine. S predavanji na OŠ Ketteja in Murna sezna-nja mladino z zgodovino NOB. Ima več visokih odlikovanj in je nosilec partizanske spomenice 1941.
Zdravko LOZEJ, rojen I. 1919, vojaški upokojenec, član ZK, stanuje v Rojčevi ul. 20. — Že 1. 1941 je postal član SKOJA, od I. 1942 je bi! borec NOV, nato je bil v JLA in upo-kojen v činu polkovnika. Po prihodu na teren Moste se je vključil v delo krajevnih orga-nizacij in deluje v ZRVS, ZK in ZZB NOV. Aktivno je deloval tudi v organih krajevne samou-prave. Zaradi izredne aktivno-sti je bil izvoljen za delegata v občinski in mestni odbor ZZB NOV in občinsko konferenco ZKS, KK SZDL idr. Letos praznuje 60-letnico. Ima več visokih odlikovanj, zadnje je prejel !. 1976.
Dr. Jože KOROŠEC, rojen leta 1930, dipl. agr. dr. agro-nomskih znanosti, stanuje na Hruševski c. 19. — Po osvobo-ditvi je kot srednješolec v Ma-riboru in kot študent v Ljub-ljani aktivno deloval v mladin-ski organizaciji. Na kmetijskem inštitutu Slovenije dela kot znanstveni delavec, sodeluje pa tudi v organih samoupravlja-nja. Aktivno deluje v krajevnih organizacijah, zlasti v SZDL. L. 1965 je prejel odlikovanje MZN.
Alojz MOŽINA, rojen 1. 1933, prosvetni delavec. član ZK, stanuje na Prežganju št. 16. — Že 23 let je učitelj in vodja podružnične šole na Jan-čah, ki je po njegovi prizadev-nosti postala kulturno in športno središče mladih v tej KS. Vključuje se v vse krajevne akcije, je vodja združene dele-gacije KS Besnica, aktivno de-luje v LO in DS. Za svoje delo doslcj ni prejel nobenih druž-benih priznanj.
Roman KLEŠNIK, rojen 1. 1910, upokojenec, član ZK, stanuje: Pot na Hraše 9. — Je udeleženec NOV. Po osvobo-$ ditvi je aktiven družbenopoli-J tični delavec na terenu. Bil je f odbornik občinske skupščine, J član je občinskega odbora ZZB t NOV. Že 50 let je član vevške L godbe in kot flavtist prenaša f svoje znanje na mlajše genera-L cije. Velike zasluge ima pri zbi-t ranju gradiva in pisanju o do-L godkih iz NOV. Je nosilec par-^     tizanske spomenice 1941.
Alojz NARDIN, rojen 1. 1919, vojaški upokojenec, član ZK, stanuje v Kvedrovi ul. 26. — Je udeleženec NOV od ja-nuarja 1. 1943. Do demobiliza-cije je družbeno deloval v Or-možu. L. 1972 se je preselil v Nove Jarše, kjer se je vključil v delo KS. Pri izvedbi referen-duma je bila velika tudi nje-gova zasluga, da bi referendum
Dušan ROZMAN, rojen 1. 1918, upokojenec, čla ZK, sta-nuje v Kosovelovi ul. 55. — Udeleženec NOV, od konca aprila I. 1941. Od 1. 1943 do upokojitve leta 1966 je oprav-Ijal odgovorne funkcije v orga-
Florjana REJC, rojena I. 1920, upokojenka.aanica ZK, stanuje na Zaloški c. 98. — Ak-tivistka od leta 1941, kjer je bila v pivovarni Union dese-tarka zaščitnega voda. Bila je izdana, obsojena na 15 let za-pora in odpeljana v Italijo. L. 1943 se je vrnila domov in odšla v NOV, kjer je bila ujeta in nato poslana v koncentracij-sko taborišče v Avstrijo. Vse od osvoboditve je aktivna družbe-nopolitična delavka. Zlasti je aktivna pri Rdečem križu, kjer deluježenad 15 let. Imameda-ljo za hrabrost MH.
Franjo ROJC, rojen I. 1924, vojaški upokojenec, član ZK, stanuje v Kvedrovi 26. — Je udeleženec NOV in 1. 1973 upokojen. Po upokojitvi se je aktivno vključil v delo na te-renu in občini. Že tretje leto uspešno opravlja naloge sekre-tarja občinskega odboraZR VS in se v tej funkciji prizadevno vključuje v organizacijsko delo občine in mesta. Ima več po-membnih odlikovanj JLA. Je nosilec partizanske spomenice 1941.
bora upokojencenih delavcev za NZ. Ima več visokih odliko-vanj.
Mara SKUBIC, rojena 1. 1911, družinska upokojenka, stanuje: Ob potoku št. 10. Med vojno jc bila aktivistka. Po osvoboditvi je bila članica kra-jevnega in občinskega odbora
nizaciji OZNE in za notranje zadeve v številnih krajih Slove-nije. Upokojen je bil v svojstvu načelnika milice v činu polkov-nika. Vsa ta leta je deloval poli-tično in v občinskih in okrajnih komitejih ZKS. Po upokojitvi z enakim žarom opravlja odgo-vorne dolžnosti. Je član pred-sedstva OK SZDL, predsednik zbora delegatov SPIZ občine, član sveta za LO in DS pri MK SZDL in KO za družbeno sa-mozaščito pri RK SZDL in predsednik   republiškega   od-
denarnih prispevkov in mate-rial, brezplačno odstopili po-trebna zemljišča itd. Vse kra-jevne ceste, teh je 56 km, kra-jani sami vzdržujejo. Tako so z ureditvijo poti. ki sedaj vodijo na polja in travnike, pa s preda-vanji in teaji o kmetijstvu ter potrebnimi regresi, dosegli velik napredek v razvoju kme-tijstva.
Z raznimi obnovami kultur-nih in šolskih objektov so omo-gočili kulturno in izobraže-valno delovanje KUD ter dru-gih dejavnikov. Tudi skrb za socialno pomoč ostarelim in drugim krajanom je vedno v ospredju KS in njenih komisij.
AFŽ. Po poletnem opravljanju tečaja za socialne delavce se je posvetila delu z otroki — voj-nimi sirotami in otroki, roje-nimi zunaj zakona. Še danes aktivno dela v socialni komisiji v KS, 10 let mje predsednica Rdečega križa in aktivna de-lavka pri vseh akcija in priredi-tvah na terenu. Odlikovanj in priznanj do sedaj še ni prejela.
Ivana VIDERGER, rojena 1. 1913, upokojenka, članica ZK, stanuje v Kamnoseškiul. 14.— Med NOB je bila aktivistka OF v tovarni Pletenina. Po osvo-boditvi je več let opravljala funkci jo predsednice sindikata, sekretarke OO ZK ter delovala še v drugih organih upravlja-nja. Na terenu Stepanja vas je vsa povojna leta aktivno delala v raznih organizacijah na tere-nu, za kar je prejela priznaanja občinske skupščine, občinske konference SZDL, pohvalo 1O GMLJ in diplomo ZVVI, 1. 1949 pa medaljo dela.
KS Besnica je po površini najbolj razsežna, gospodarsko in prometno pa najmanj razvita KS v občini. Zato je že več let pobudnica in organizatorica številnih akcij za urejanje ko-munalnih in prometnih potreb krajanov. Tako so pod geslom »vodo v vsako vas in v vsako hišo« z veliko zavzetostjo kra-janov napeljali vodovod v vseh vaseh, rekonstruirali električno omrežje v petih vaseh, v treh pa sepeljali elektriko do vsej hiš, kjer je še ni bilo. Zgradili ali obnovili so osem cest in več manjših odsekov. Pri vseh teh akcijah so krajani poleg pro-stovoljnega dela prispevali več
Po številu članstva je med največjimi v občini. V svoji ak-tivnosti močno izstopa na druž-benopolitičnem in delegatskem področju. Po zastopanosti je številen in aktiven dejavnik v frontnem sestavu socialistične. zveze in krajevne samouprave im ima svoje predstavnike v vseh, posebno še za borce po-membnih interesnih skupno-stih. Tako organizucija izpol-njuje vse svoje najpomemb-nejše naloge, ki jo ima v naši družbi.
Poleg odbora in sekcij deluje še mreža 22 poverjenikov, ki imajo neposreden stik s član-stvom.
To je pomembno tembolj, ker organizacija združuje skoraj 7(X) članov, večinoma prisdjenih iz raznih krajev in jim ta stik omogoča hitrejše vključevanje v družbeno zivljenje lerena. Organizacija ima prek sekcije široko razvito dejav-nost in skrbi za člane, ki potrebu-jejo kakršnokoli pomoč.
Člani odbora ZZB so dali po budo za gradnjo večnamenskega doma v Mostah, ki bo s spomeni-kom obeležja simboliziral udeležbo Moščanov v predvojnem delav-skem gibanju in v NOB.
Kot frontna organizacija ima dolgoletno predvojno in med-vojno revolucionarno prete-klost. Z enako zavzetostjo se je s svojimi številnimi v boju pre kaljenimi kadri vključila v po-vojno obnovo domovine. Po-sebno v razvijanju krajevne samouprave. Z dograjevanjem stanovanjskega naselja v Za-iogu se je število prebivalstva popeterilo. To pa je terjalo in še danes terja od socialistične zveze še več polittčnega dela med krajani. Pridobiti so mo-rali številne kadre za formira-nje družbenopolitičnih, druž-benih, društvenih, samouprav-nih delegatskih teles v njenih soseskah in KS. Socialisttčna zveza ima tako resnično velike zasluge pri pospešenem uresni-čevanju programa potreb družbenega standarda v KS, kot so: preskrba, šolstvo, otro-ško varstvo in posebno komu-nala in promet. To je uspelo ob nenehnem dograjevanju in usposabljanju krajevne sa-mouprave in delegatskega si-stema v KS.