Proizvodnja v l.1955
Z družbenim planom za leto 1955 se je računalo, da se bo industrijska pro-izvodnja povečala za 15 odstotkov (v primcri z letom 1954) dejansko pa je bila povečana za 16 odstotkov. Plan smo torej presegli za eno točko. V zadnjih nekaj letih, zlasti pa v letu 1955, spada Jugoslavija med tiste države, ki imajo največji porast industrijske proiz-vodnje.
K temu so največ pripomogli novi objekti. Investicije iz prejšnjih let pri-hajajo vse bolj do izraza, čeprav niso še vse zmogljivosti popolnoma dokon-čane, od tistih pa, ki so dokončane, » mnogih še niso obvladali proizvodnega procesa. Vendar pa lahko rečetno, da srao v največjcm delu dokončali pro-gram osnovne investicijske graditve povojnih let in da smo izpolnili naj-važnejše naloge: zgrajena je bila moč-na bazična industrija, zlasti strojegrad-nje, odstranjena so bila nekatera ozk» grla v proizvodnji, udeležba polizdelkov in končnih izdelkov pa se v izvoza postopoma veča na račun sorovin.
V tej smeri se je gospodarstvo v glavnem razvijalo tudi v letu 1955. Pro-izvodnja je še naprej najbolj rastla v bazični industriji, ilasti v električni energiji (za 26 odstotkov), v črni (31 od-stotkov) in barvasti metalurgiji (22 od-stotkov), v elektroindustriji (28 odstot-kov) in kemični industriji (33 od-stotkov).
Izredno sc je povcčala proizvodnja nekaterih važnejših proizvodov: elek-trične energije od treh milijard 440 mi-lijonov v letu 1954 na 4 milijarde 340 milijonov KW ur v letn 1955, kok<=a od 404 na 731.000 ton, jekla od 616 na 805.000 ton.
Predelava barvastih kovin še je prare tako znatno povečala, zlasti aluminija. Tu so prišle do izraza nove torarne v Kidričcvem, Svetozarevu in Sevojna (valjani baker, kabli in drugo).
Strojegradnja je povečala svoj pri-spevek k raivoju drugih vej s tem, da je povcčala proizvodnjo krogličnib le-žajcv, tovornjakov, električnih apara-tov in naprav, opreme za gradbeni-štvo itd.
Zlasti očitno se je povečala proizvod-nja kmetijskih strojev in orodja od 8.700 na 13.000 ton. Kemična industrija je prav iako znatno povečala jvoje možnosti, da vpliva na razvoj kmetij-stva: proizvodnja umetnih gnojil se je skoraj podvojila.
Po drugi strani pa je predelovalaa industrija še vedno rasla bolj počasi kakor bazična. Medtem ko se je proit-vodnja delovnih sredstev povečala za 20 odstotkov, znaša povečanje proij-vodnje materiala za reprodukcijo 17 odstotkov, potrošnega biaga pa komaj 12 odstotkov. V zadnjem času 3C je po-kazalo nesorazmerje tudi v proizvodnji delovnih sredstev: strojegradnja je predvsem silila k proizvodnji velike opreme, srednjim in drobnim serijskim strojem in napravam ter pripravam za remont pa ni povečala dosti po-zornosti. To najbolj občutimo sedaj, ko je treba rekonstruirati predelovalno indnstrijo ter promet in preskrbeti se-rijsko mchanizacijo za gradbeništvo in rudarstvo.
Kazlogi za relativno zaostajanje pre-delovalne industrijc pa ne leže pretež-no v nanravah, tcmveč v surovinah, kar xlasti ve!ja za živil^ko in tekstilno incl^strijo Na tem področju smo do-segli določen napredck. Sladkorne pese pridelamo nad dvakrat veo kakor pred vojno. tobaka za 57 od^totkov več, sonč-nic 6-krat več. V letu 1955 sc ic nadalje ze'o povečala proizvodnja polivini!-klo-rida v prahu in predelanega, ki vse bol.i dn^olnitue snrovine 7,a tekstilno ininstrijo. i7id!i"=tri.jo o=n.ia in fime. Tudi tnvarna viskoze. ki jo gradijo v Lozniei, bo precej povefala sklad tek-
stilnih surovin. Se vedno pa uvažamo nekajkrat več bombaža, kakor pa ga pridelamo doma, prav tako tudi vclike količine oljnic ali maščob in nekalerih vrst usnja. Pridelek sladkorne pese ne more tadostiti zmogljivostim sladkor-nih tovarn ild.
S tem v zvezi naj opozorim na neza-dostno izkoriščanje zmogljivosti tako v predelovalni industriji kakor tudi v drugih panogah, sedaj konkretno zlasti T strojegradnji. Nepopolno izkoriščanje zmogljivosti otežuje tudi povečanje de-lovne produktivnosti. Pogoj za to po-večanje niso samo snrovine, temveč tndi vzdrževanje strojev in naprav (promet, gradbcništvo, ncke vejc pre-delovalne industrije). Posamczne zasta-rele in nezadostno vzdrževane naprave od časa do časa nstavijo delo, ali pa delajo z zmanjšano močjo, kar nujno zmanjšuje zmogljivost vsega obrata ali podjetja.
A tudi težavc gledc goriva in ener-gije in trenutne težave na tržišču (stro-jegradnja, elcktroindustrija) vplivajo, da se zmogljivosti ne izkoriščajo za-dostno.
Lani smo nakopali 15 milijonov 207.000 ton premoga. To pa še vedno ni bilo dovolj. da bi zadostili vsem po-trebam v državi. Cenijo, da bo leto« proizvodnja še znatno porastla, toda še vedno nc dovoli. da bi zadostila vsein potrebam. Elekfrične energije smo imeli v splošnem dovolj, ni pa še iz-delan sistem daljnovodov, ki bi omo-gočil enakomerno potrošnjo.
V   vsakem  primern  še  vedno  nismo doscgli optimalnega nivoja proizvodnje po   sedaj   razpoložljivih   zmogl.iivostih. Skoraj v vseh panogah je šc precej ne-izkoriščenih zmogljivosti, razlogi, zakaj niso izkoriščene, pa niso vselej objck-tivne   narave,   pa tudi  v predelovalnl industriji ne.
Treba je tudi pripomniti, da lani dclovna produktivnost ni kdo ve kaj porasla. Res je, da je bil porast delov-ne sile za 3 točke manjši kakor pa po-rast proizTodn.je, učinek novih mehani-ziranih zmogljivosti pa bi bil latako še dokaj večji. V podjetjih so Se vedno velike rezerve delovne sile zlasii ne-kvalificirane, ki obremenjujejo proiz-vodnjo. Po nekaterib proračunih Inšti-tnta za delovno produktivnost cenijo, da je na primer v tekstilni industriji angleški delavec povprečno skoraj dva-krat bolj produktiven kakor pa naš. čeprav nima v mehanizaciji bistvcnih prednosti.
Vse, kar smo navedli, kaže, da smo v letu 1955 v glavnih obrisih dokončali dolgoletni napor za ustvaritev naše po-vojne ekonomske politike, da smo, na-dalje, uspešno rešili bistvene naloge, kar pa je prvpeljalo do novih težav in neenakomernosti. toda hkrati so dani tndi pogoji za njihovo odslranitev. Ba-zična indnstrija daje lahko spdaj od-ločilni prispevck za hitrejši razvoj kmeiiistva, prometa. gradbeništva in predelovalne industrije, za bolišo me-hanizacijo in «a povečanje de\ovne prodnktivnosti. Dokončanje vrste na.i-važneiših objektov pa omogoča, da TmanjSamo napore v zvezi z investicl-jami.
V    tem   znamenjn    so    bili   stor.ieni nkrepi  za  rekonstmkcijo   predeiovalne industrije, za omejitcv investicii in za spremembo    n«ine    strukture.    in    vse mofneiše   prizadevanie,   da   bi   vneUali in izvaiali norme in nremije. i?i bi raz-bremenili podietja od neprodubHvnesa oseb.ja   in   povečali  delovno  produktiv-nost snloh ter pribiižali asortiment r>ro-izvodnie   realnim   notrpbam   gospndar-stva. Vse to pa te?i k obvladovanin sc-daniih    težav   in  k  enakomeme.išemn nada).in»»m" rrKjnodarskemu vzponu.
M. JAKIČ