PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ■ i"- 1 LETO—YE AR XXV senat smeje revmkivi po-M02M NAČRT Vm provizij« prve predloge, katere je Hoover vetiral, ao izključene. Chicago morda dobi posojilo. Senator Couzene kritizira posojilo Daweoovi ban-ki Washington, D. C., ld. jul. — Prva polovica velikega dela je bila včeraj izvršena, ko je veČina senatorjev odobrHa revidirano predlogo sa pobijanje brez-poselnosti. Načrt določa apropri-acijo 322 milijonov dolarjev ca javna dela in povečanje kredita rekonstrukcij ske finančne kor-poracije za $1,800,000,000, da bo slednja lahko dajala posojila drŽavam in podrejenim političnim okrajem ter korporacijam za financiranje raznih projektov. Iz načrta, ki je bil sprejet v senatu brez formalnosti poimenskega glasovanja, so izključene vse provizije, katere je vsebova- Vandervelde proti prisiljeneptu delu V svojem govoru v parlamenta je opisal suženjske razlite v belgijski koloniji 5Sf * Bruselj. — Vodja belgijskih socialistov Vandervelde je v značilnem govoru v državni zbornici opozoril jzvnozt na izkoriščanje prisiljenih delavcev v belgijskem Kongu. Svoj govor je opiral na podatke preiskovalne komisije, ki je proučevala posledice takozvane^a prisiljenega obdelovanja zemlje. Nz podlagi teh podatkov je Vandervelde dokazal, da je sistem prisiljenega dela postal aktualno suženjstvo za domačine, da denar, ki ga prejmejo po poravnanju davkov, ne zadostuje za najnavadnejše potrebščine in da te razmera silijo domačine na revolto. Vandervelde je potem podrobno orisal nevzdržne razmere na bombažnih poljih v provinci' Kwango, ki so rezultirale v revolti domačinov. Pozval je vladne zvtoritete, naj odpravijo priziljeno delo, ker je to njihove dolžnozt, kajti belgijska vlada ■ZRAKOMA la WagnernGarnerjeva predloga, • - - —, M naletele n.o^Jo prt »S***, administraciji in jih je Hoover vetiral. Načrt bo danes predložen spodnji kongresni zbornici in bo najbrž sprejet. Samo v enem oziru se načrt razlikuje od onega, ki ga je priporočil Hoover. To je amend-ment, ki določa, da odbor federalnih rezervnih bank v izrednih in nujnih slučajih lahko odobri posojila posameznikom in korporacijam, ako jih ne morejo dobiti drugje. Ta amendment, katerega je predložil senator Glass, bo nedvomno naletel na opozicijo pri predsedniku kakor tudi v ipod-nji zbornici. Drugi dodatek, s katerim se administracija najbrž ne bo strinjala, prepoveduje rekonstrukcij*! finančni korpo-raciji dajati posojila "vsaki finančni instituciji, uradniku ali direktorju, kateri je ali pa je bil član odbora korporacije tekom dvanajstih mesecev predno je bilo posojilo odobreno." Ta prepoved ima namen pre prečiti sllčno posojilo kot ga je prejela Dawesova banka v Chicagu kmalu potem, ko je Dawes resigniral kot načelnik rekon-strukcijske finančne korporacije. Senator Couzens, ki je predložil zmendment, je dejzl, dz dvomi, da je Uko veliko posojilo kot ga je prejela Daweaova banka, priporočljivo in umeatno. Nova predloga uključuje tudi provizijo, da finančna korporacije nudi posojila državnim ln mestnim vladam, toda posojilo posamezni državi ne sme presegati vsote d5 milijonov dolar jev. To pomeni, da bo država II linois na prošnjč govemerja lah- tiste kompanije, ki je obtožena Škandaloznega izkoriščanja domačinov. Venderveldovemu go-, voru je sledila dolga debate, v katero je posegel tudi minister kolonije Tschoffen.| Delavski tajnik ujema-ičaval Starega uradnika v njegovem departmentu je zapodil iz zluž be GMctgo, IU., četrtek, 14. julljt (Jufr 14), W2. mik, mmšm U> Aa * O——i «t —*. sL!_'_■ far »ailiaz »t .padal ra» of pailsge ptevišii kt 1» Matica 110«, A« al Ost «. HIT, aatkoriasš aa J^s 14. lili __ Juihi M. ua, m ta« Km * Onimi rf mink «. iw UuImc rt plkio STEV.—NUMBER 165 D, €»' —• {if )f mm Bthelbert ~St ewert, zvezni komisar zz delavsko sUtiatiko v delavskem departmentu, se je moral umakniti v pokoj. Načel nik departmenta Doak ga je od sUvll, ker si je Stewzrt v začetku tekočega leta nakopal njegovo jezo z Izjavo napram čaaopls-nlm poročevalcem, da je Doako-vo poročilo o znižanju števila brezposelnih zmotno in ne odgovarja fektonpu Takrat je Stewart rekel, da je situacija povsem drugzčna kot trdi Doakovo poročilo. Kasneje je Doak pojval Stewarta in re-porterje v svoj urad ter v njih navzočnosti oštel zveznegs komisarja, ker se je drznil kritizirati poročilo svoje predstojnika. Ko je predloga, ki določa redukcijo izdatkov delavskega kakor drugih zveznih departmen-tov, vstopila v veljavo, je Doek predložil listo Imen uradnikov, katere je nameraval poslati v pokoj, predsedniku Hooverju v o-dobritev. Na tej Usti je bH tudi Stewart, dasi je bil v zvezni službi že 416 let. Mnogi sedaj trdijo, da bi bil Stewart še danes v služ- alnega reda Unljsfci voditelj biče privatne leetalštvo ia koncentracijo bogastva v rokah male skupine ljudi ]_ Superlor, WJe. — '(FP) — Ljudje, ne slepe ekonomske sila, so odgovorni za obstoječo depresijo, kajti oni lahko končajo krizo potom reorganizirala socialnega sistema, je rekel Kari Mildo, predsednik Superlor Tradea A Labor Assembly, v svojem govoru v radio. "Priblišno 40,000,000 ljudi životari v pomanjkanju," je rekel Mlldo. "Ml imenujemo U blazni položaj depresijo, toda v resnici ni nič drugega kot velikanska stupidnost pri upravljanju bogaatve, s katerim razpolaga Amerika. Človek dela zakone, ki ze odražajo v sebičnosti, lakomnosti ln matertallzmu, kar je odgovorno za obstoječo situacijo. "Logična posledica socialnega sistema, ki bazira na privatnem laatniŠtvu in koncentraciji narodnega bogastva v rokah male skupine Uudi, je depresija, ki tepe velik del ameriškega prebivalstva 'Ta aocialni sistem se tako u-pravlja, da vsako zvišanje bogaatve prinese nekomu večjo mizerijo, vzeka dodatne kontrola nad naravnimi silami odvzz-me ali oropa koga prilike do življenjskega obstanka. Kljub temu naglašamo, da smo clvlllzi rani. "Ako hočejo zagovorniki tega gnilega eiztemz, ki je kot iz- Socialna zakonodajii v Argentini štirje aociaMstičat osnutki pred periemeetom Buenos Aires. — Pred kratkim eo bili predloženi štirje so-cialističnl osnutki v parlamentu po članih socialistične stranke. Senator Bravo je pradloštl penzijeki načrt, ki določa, da je vsaka ženska, ke doseže starost 50 let, upravičena do pokojnine, moški pa v staroati 60 let Ostale tri načrte so predložili v nižji zbornici poalanci Ruggieri, Mouchet ln Pahpeiro. Otfiutek, ki ga je predložil poslanec Ruggieri, ze nanaša na emendiranje zakbna o civilnih porokah. V glavnem se tiče vprašanja raaperok in vsebuje allčne provizije kot ločitveni za-kon, ki je bil pnsd pzr meseci sprajet v Španiji, Predloga poslanca Moucheta določa, da vlada imenuje le tiste profesorje ln učitelje na višje šole, ki izdelajo iakušnjo z odliko. Namen 1)e predloge js, da pridejo na važia vzgojna mesta le sposobne os4». Načrt, ki ga je predložil Pal-meiro, vsebuje provizije sa regulacijo delavskih razmer v industrijah, zlzztl v transportaclj-ski. gleda prašlv^ svojo koristnost, podalrfatT mu iživljksnje, tedaj morajo akrajšatl delovne ure in zvlšetl mezde. Ne bodo ga pa rešili pred polomom, čs bodo še nadalje branili socialne krivice ln teptali svete in moralne pravice delavskega sloja." 2eteznlce ukinile dlvidende New York. — Greet Northern železnica je prvič v zadnjih trldezetlh letih ukinila dlvidende na piednostns delnice. V svoji izjavi pravi, da so njeni dohodki v zadnjih mesecih padli za 26%. unoia na prw«r bi, sko bi podprl laž v Doakovem ko dobila posojilo v poročilu, kar ps ni maral storiti. i o., o a hi dobilo Chieego I u . , ... . ..(*•» Rudarska stavka v Balgl- Mjrt SUvkarjem so ae pridružili to-vamlškl delavel Bruselj, IS. jul. — Desi ja vojaštvo ln polieija na nogsh, da prepreči izgrede na premogovnem polju, kjer je zastavkalo nad 60/000 rudarjev, znaki ke- a žejd, da bo prišlo do gensralne-gs štrajka. Veliko število delavcev v tekstilnih središčih, slasti v Liegu, ie pustilo delo ln se pridružilo rudarskim stavkarjem. Včeraj je prišlo do večjih Izgredov v raa-nih krajih, ^epokoj med delev •tvom naraMa. Pri navalu na tovarna v Liegu so stavkerji pretepli sina nekega tovarnarja. Policija je v tekstilnem dlstriktu aretirala večje število komunističnih agitatorjev, ki so podži gall delavce na odpor proti obleti tem. POOSTRITEV CA RIMSKE VOSE V EVROPI Italije pripravlja nove ukrepe, ki ee Blesti naperjeni proti Veliki Britaniji in Neariljl Rim. 18. jul. — Na včerajšnji eeji direktorija fašistične indu-strijzke konfederacije js bilo aklenjeno, da ae apelira na vlado, de takoj aprajms zakonodajo za zvišanje carine na uvoz teko poljedelskih kot induatrijaklh produktov v Italijo. To pomeni poostritev carinske vojne med evropskimi drže vam i. Uiekonitev carinikih ukrepov naj bi bil nekakšen odgovor na akcije drugih držav, zlasti Nemčije in Velike Britenlje, ki so zvišale oarlno ne produkte, ki jih Italija izvaša v druge drševe. Italija nI od prešlega septembra zvišala oarinaktti postsvk, dočim so to storile skoro vas ostale e-vropsks države. Zvišanje carinskih tarif bo najbrž v kratkem uveljavljeno v obliki ministrskege dekrete. Induetrljzke konfederacije Je tudi naglealle, de je ztrojne pro-dukcijs v Industrijeh in poljedal-stvu dosegla vlšik in de ne eme iti preko meje, kajti to bi povečalo brezposelnost v Italiji. Italijansko prebivalstvo se Je povičalo, stroj ns produkcija ji znišzla zahteva po delavolh, vsled tege bojazen pred pora ztom brezposelnosti narašča. 81 tueclja je kritična, posebno ker ekonomi poudarjajo, da bi omejitev strojnega dela povečala stroške produkcije. To je da je direktorlj konfederacije Revolta v Peruju zatrta Vladne dete našle gomile mrtvih ae isetah mseta, ki so gs ■■■M,* Uma, Peru, IS. Jul. — Poroči-, la iz Trujllla sa glase, da ji pi- Od uradnikov sahtevejo odpoklic ena drhal morila in plenila tr-1 dogovora In larsdao konvencl* vsako omejitevetrojne produkoi ji nadomMti z zakonodajo ta protekcijo italijanskih Industrij OdpneUtve emoženih ftenak Pital uma, Cel. — Poultry Producira' Aarn of Centre! Ca-llfornla je odilovlla vzz omoša-ni ženska, katerih mošje dela-jo, in nemereva odpustiti tudi tiste, katerih otroci zo aapoele-ni ali pa imejo hiši in posestva. Pred kratkim Ja tudi odredile redukeije msad od pet do pet-najst odstotkov, ..........n »if;:. "i l h ■ . ... >. " !!;:.! hi; iH> i , >ii m .........u iih .i. . « iil d ' :! luiitM i d! it i'm|> 11, J • 1 • • .i ff » »I r:» «« f' (j 11? U i' j' i jI 11 __ i' lil > ii- !!!!.. Jll ........ I., .d a m 41j^-ftl I I I V ! »i *' I f i , »• i li tž' m t : V! •: ...............' . I 1.1 j| « I {. ; sivi ''Tirt-jfljPI"" {' • •• M1 I i i, kooou...^ v. , — poročilu, kar ps ni marši awu.. tega posojila bi dobilo»Chicago | ^ b{vi{ yodjj| i^j^iearjev, za pobijanje bede med brezipo- ^ { gnt Pozicijo v aelnimi. todz posojeni denar ne d|jednikovem Uabin<.tu ja do-1 bi smelo porabiti za izplačitev ^ ^ ker ^ prldno a|f| , zaostalih plač učiteljicam, ga.il-, ^ ^ |zvoHUv Hoovcrjs v zsd-j oem, policajem ln drugim men-^j pred§ringflel-riji, ki zo po Uutlh bltkzh potU- ^ j# „^,„^11, jf nad tiaoč 6111 revolto.. | rudarjev podpisalo petleijo, ki urglra sklicanje lzrednz konvencije, katera naj bi aavrgla mezdni dogovor, ki so ge sklenili člani rudarskeg« meednega komiteja In zastopniki operatorjev ne konferenci v OMsagu. Mid tem, ko rudarji proteati-rajo proti epreJeUn mezdnega . dogovora, asoeiaeija ittlnolzklh — (FP) — Mevllo operatorjev apelira, naj odobri delavoev v nemški rudarski In- mezdno lestvico, kar edino a tem dustrlji ze je nnišalo.od leU lahko preprečijo bankrotlranji 1618 do 16M za 540,000, od premogovna industrije v lllinol-~ —m- ^ Pravijo, da zo vlzoke Priipoiilioil mi mm* |Ly radarII iaezew ™ g— Pol milijone rvderjev Izgubilo I šele v zadnjih lettk 189,000 na-440,000. lat tr porurzkem diztriktu na mir šo* kompanlj kon t polovloč produkciji. —bile odgovorne ae uetavitev o-• j^M brata v mnogih premogovnikih KoNra I v ud njih oemlh letih. LeU 1MB Ja delalo v premogovni induztri Lastniki premogovnikov pra-l j| 96,000 rudarjev, prošlo leto vljO) da jim obratovanje pra- pa samo 44,000. IUinolaki opera-mogovnlkov ne prinaša profi-1 torjl so Izgubili veliko število tr-tov, odker ze je pojavila depre- gov, ker nlzo mogli konkurirati _SA_ a.e_ M^t_JI. Jmte^l.. tMašlA I ____ _ 1 — I k. I/ Li Im VI/ sija. Načelnik rudarske unije, ki jo kontrolirajo aoelalnl da- ........... ----- mokrati, Haueemann, je na kon- tke rudarji, katerih vinclji organizacije izjavil, da| veliko nlšje. Industrije no prinaša dobička rlkdl nniioiobni uprava, zato bi morala priti pod vladno kontrolo. Produkcije ne posemezniga rudarja ze ji od 1, 1618 do se- i operatorji v Kmtuckyju in W. VlrglnlJI, ki upeslujijo neunij-mizde ao TlUnolskrpramogovnlkl počivajo še od 1. aprila, ko je potekla stara pogodba. To ji povečalo bsdo mod rudarskimi družinami, ki so posUlz odvisni od podpora miloščlnsklh organlza- dej povečale ze 66 odstotkov. Ulj. 1 Glavni stan lllinolski rudsrek* Bnsposslnl sej se naeellje ne ferme • Harian, Ky. — Pomošna aso-claclja za okraj Harian je po-zvala lečns rudarje, naj ze pridružijo ztredajočlm fermarjun. To bi bila po mnonju asociacije sdlna permansntne solucija za vprašanje brszpozslnoztl." Glavna potežkočs pri tem Ji dejstvo, de zzoclzčljz nlmz ds-naf ja. da bi nazelllz ruderjs ne farmi. Prlčekujs, ds jI bo pri tem pomagal Rdeči križ. Farmarji si boji, da ss bo poviče-la depresija v podežiUklh krajih, ako bo novo gibanji dobilo unije Je U dni raapoalel gtaaov-nici članstvu, da bo lahko izreklo svoj odlok o mezdnim dogo voru, ki Je bil sprajet v Chlez-gu. _ Bete, «i*l kralj čevljev, aa ja Przgz, 18. jul. — Thomas BzU, lastnik čevljarskih tovarn v Cihoslovakljt In edin največjih Industrlslcev v Evropi, ss js včtraj ubil, ko je v svojem privatnim letalu plul nad svo-iirnl tjvarnzml v ZUnu. Letalo zadalo ob dimnik tovarni In ji_________ j,Ul .................... '»adlo ns tis. Bsta ln pilot sta zsmah. Dodatni pravlšek polj«- oblsUls mrtva. BUr Je bil 50 dilskih produktov bi pognsl »»t* še nsvzdol, dssl so že sedaj zelo nizke.___ Heečnl polomi Niw Verk. — V mes^su me-ju Ji v SUlruženih držsvsh propadlo 77 bsnk, v juniju ps si j« to število podvojilo. V prvih šsatlh msesclh tigs l«U js pro-padlo 609 bsnk s vlogami |486,-000,000. Ns J vsč ji število benč-nlh polomov v juniju je bilo v lit. lista ji bil največji tovarnar sa čsvljs ns svstu in ime-novsll so ga "čsškcga Forda." (mil Ji 32 tovarn, v ksterih so proizvajali 100XK)0 do 126,000 parov čevljev dnevno, In kontroliral Ji čez 2000 prodajainic ns drobno s čevlji po vseh dsše-Ish Evropi in tudi v Ameriki; r Chicagu Ji 22 prodajainic njegovih čevljiv. On sam Je bil večkrst v Ameriki, run » #••■•#- #» — - ■ —-— Chicagu ki okolici. UeUnovlUv mM v boju preti "sotlsJistl- ___1____i—.L.M.L. flnan/n« L IIP. I • .m ____ji__j nkonstrukcljaka flnsnčni kor |K»rsclJi nI kot ksžijo ti slučsjl preprečili polomov. pvespsrltete. v Heriles Berlin. — V tem mestu, ki l-ms krog 4,800,000 priblvslcev, ji 1,112,000 ljudi odvisnih od' Javni podpori, mutne ln držev* ni. Villk odstotek Uh mori podpirati mwto. Bn«zposelnoit ji še vedno villks tai mnogz rMsnšks mesta se nahajajo na robu benkroU. Ws»bington, D. C. — Kongri-sni k »tsfford is Wlsconslna. pristaš iUn garde, nI mogel pre-pračitl odobritve pr«ilogs, de vlade nosi stroški distribucije 46,000,000 buštjev pšeniai in peUto tisoč bsl bombefte med brespoMlm Ts pšsnies In bom-bež m nahaja v sklediščlh zveznega farmskega odbore. 8taf-ford je raket, de je U socialista čne pradloga in škiHiljive interesom ameriškega ljudstvs. prosvetk PEOHVKTA ČETRTEK, 14. JULIJA. Zanimive MMfcc Is žurnala, pa ga bo videl naslikanega — je črn ko vrag. ima Iti-ri noge, očala in pipo v ustih odroma, kar le ima nem mestu .., laja, oziroma go-vori pa v flosarskem Kar Jo imel Cone lastno kolono v žurnalu, Jo bil po mojem mnenju urednik, ali mogoče Gre le za dobiček! Mich. — V tem Industrijskem mestu se še nekaj pomalera dela — od 3 do 4 dni na teden. Zaslužek je bil doee-dsj zelo pičel, a od 1. julija na-nrej bo pe že bolj na niskem, ker so zopet-odpfflli na plsči 20 odst., tako da bo sedaj treba delati za 28c na uro. To je P»J Ponoven dokaz, da se proepertt*e ne bo tako zlepa vrnila. U skoro nI ufofllfetk — vsaj tako ao rekli in le pravijo ljudje v naši naselbini. Vidite, od tod pride tudi i-me Csnetov žumal, ali Ceneto- . « . * i. 1MkR me l^neiov zurnai, an v^ucm v K&Z. Sa„ - J. i- tov piknik nsjlep-pripo- 81ov. vaio in da Je bil ravno ne v finančnem ozlru, pač pa v zadovoljnoat vseh na-vtočlh. Stroški so se pokrili in osUlo je še par deseUkov. Hvala vsem udeležencem Delničarji Slov. nar. doma! Delniška seja bo v nedeljo dne 17. julija popoldne ob fc. uri v dvorani št. 1 v spodnjih proeto-rih. Tam boste slišat! poročilo o zadnjih treh mesecih in obenem poročilo o piknika Z struženimi močmi za 81ov. nar. dom, C. Wai#ek, tajnik. Kakien jc bil naš prajezik ------- - . Moderna znanost ne pozna pnedsodks, da je la je postal Giablevk histeričen artikulirani govor izključna last človeka, ki ss . _____7ii.aun{l mu ip nre> . .. . . . i.L luu ____a... n s pokojnim Grablevcem sva bik lest let skopaj v odboru. Vsled preobilega duševnega de- in nervozen. Zdravnik mu je pre-iKAedal vsako duševno delo, nakar se je preseli! v Ljubljano, kamor mu je premogarska organizacija pošiljala nekaj podpore mesečno do njegove smrti. Tudi pokojni Rinakto se je večkrat pritoAU, da ko moral fa-pustiti vse umsko in duševno delo, da mu ne opda um. Njegove žepne koledarje, sij hi je on uredil, še vedno hranim, I Nace ' |)Ot. . V jeseni bodo volitve. Na stolček bodo postavili odrešenika, ki bo popeljal ljudstvo v boljša lovišča. Ako se res obrne na boljše, bodo vsi pozabili, da po dež« nse, pa se na mena ljuti. Kar ee tiče vprašanj*, če apre-joraemo v soc- klub pasjo zalego, pa ma svetujem, naj poskusi, pa ao bo prepričal. ' D«tita> Imm rj-i^rrs rr-Ma.»s ju* ^ lep« vre««« m <*mt- ' t«e»iifw.ew 71T ! no. "... kakor mi odputtamo V švicarskem mestu Lsusannu so zadnji teden za "vse čase" rešili vprašanje nemških vojnih reparacij. Trlnajat let je trajalo to reševanje in humbuganje. Zdaj Je Jaano, da Nem- Bodi tako ali tako, vsakemu mora biti umljivo, da je nekaj nekje narobe — namreč sedanji Near Vork, M. Y. — Sedej, ko oapnščnm Ameriko sa vedno, pozdravljam e parni ka Tle de Prnnee vee moje prijatelje In sistem, kl je krivičen sa delav- znaaoe v Detfoitu, posebno pa ce. Dansšnji sistem stremi le privatnim profitom, puati pa gin- ____ do vati U»očem in milijonom. AM čija ne b«7nič več pšSčevaU na račun svojega | pa se bodo delavci is teb ta< v svetovni vojni ** J« i« — težkih časov kaj naučili? To Je vprašanje. Odgovor je lahek : nič. Večina ni vajena in sploh ne more misHtjl s svojimi možgani, zato do de|pvcev zamik. | Vsekakor bo treba dobrega iz- Takoj po vojni ao naražunali, da Nemčija dolguje zaveznikom 120 milijard dolarjev. Nato ao se vsakih par let vrstile konference, na katerih ee zniževali to kotoealno vsoto. Leta IffSO so Jo znižali na «7 milijard, leto kasneje m na 56 milijard in kmalu potem na 83 mili-jHrd • tri leta pozneje je prišel Daweeov načrt, najditelja, k! bo iznašel zavoro, s ki Je'reduciral nemške reparacije na letnih 026 katero se bo preprečilo, da ne milijonov dolarjev, potem Youngov načrt, Id |bodo vedno možgani uhajali iz Ja zmanjšal letna plačila na povprečnih 500 milijonov. Na zadnji, lausannski konferenci so ps letna plačila popolnoma odpravili in sklenili, da Nemčija še pleča v celotni vsoti tri milijarde mark ali okrog 714 milijonov dolarjšv. Prihodnja tri leta ne plača n*, nato pa mednarodna banka v Baslu izda bonde sa omenjeno vsoto, za katere bo jamčila le nemška državna banka in ki doaorijo čez 86 lat, če bodo med tem prodani; ako ne bodo raaprodani — ne bo nobenih plačil. V 86 letih — aaj vesta, kaj se lahko zgodi m koliko bondov, vlad in dežel bo še lahko šlo po vadi sa vaelej . . . Tako. Bivši zavezniki so 'Velikodušno odpustili" bivši sovražnici Nemčiji (ostali sovražniki — Avstrija, Ogrska in Bolgarska — ne plačujejo te leta nič, ker nič nimajo) njene dolgove. To ee pravi: niso odpustili dolgov, ki bi Jih Nemčija naredila s isposojevanjem, temveč "dolgove," ki ao jih zavezniki enoatavno diktirali za kasen — nemogoče dolgove, o katerih se jim Je končno zjasnilo, da jih ne bodo nikdar Isterjall. Za aktualno škodo, katero so naredile nemške armade s invazijami, so se zavezniki že davno naplsčali s anektacijami nemških kolonij In domačih teritorijev ter z zaplembo ladij ln drugega materiala. Torej zdaj ao Nemčiji "odpustlH" ono, česw sploh ne morejo vzeti. Te "odpustitev" ps jo pogoJns. Amgllja, Francija ln Italija ao namreč naredile med ae-boj dogovor, da lausannska pogodba odpuščanja ln medsebojnega odpuščanja John Krainza In njegove za iz-kasano dobroto. Pottfravljam tudi moje prijatelje v Kaneasu, posebne Mfi Dollarja. V dolžnost ai tudi štejem, da se ob tej priliki zahvalim Lee Zakrajšku v New Torku, kl Je vae potrebno uredil za moje potovanje. Pri- &e e s. Franca Rhtaldu Pfete? Ferk, O. — Ko sem v Pfosvetl it. WJ prečita! dopis s. Simona Kavčiča iz Virdna, 111., sem #e spomnil pisma, ki mi ga je bil pisal pokojni Jože Zavert-nik, da Je prejel od Simona Kav Posečtts zastopnika PitUburgh, Pn. — Cenjeni u-rednik in čiUteljH Nikar se ne smete čuditi, da so moje večte-denske počitnice tako pogoste. Temu je namreč vzrok ekonom* ska depresija. Saj vam Je sna-no, da je moja služba direktno s tem loči od vseh ostalih hitij na svetu. RazU| skovan ja so namreč pokazala, da tudi v živalskem svetu obstoje jezikovni sistemi. To ve. tja predvsem za opice višje vrste, katerih govorico Je lota in leta preučeval ameriški učenjak Garner, ki je idiome goril in šimpanzov 1 posnel na gramofonskih ploščah ter sestavil celo nekakšen slovar opičjih besed. ls Garnorjevih epeeovnnj Miaja, da imajo opise za gotove priradne pojave v avojem življenju akustične znake, ki ao sorodni človeškim . besedam. Dognal V€ juiljm. .......... - pleme aH narod — glavno Je do- ^ g^^o ipominjate kako mo- biček, dobiček in spet dobiček, ki ^ bjlo v nedeljo 8. se ga da dobiti iS žuljev delavst- premišljevali smo kaf bo va.—Frank Kroll. | ttoriti. Ali bi piknik preložili ali Cenesejesl *lok Počmkfl1i Milwaukee, Wia. — Nekateri ljudje nimajo smisla za sveto čednost, potrpežljivost in često izrekajo svoja obsojenja kar tja v en dan, kar ni lepo ne krščansko, šk manj pa rodoljubno. Te dni me Je pcijaUij epoeo-ril na Uut napad na mojo, drugače miroljubno osebnost, v Ce- no vsoto ter da mu pošlje paro-brodni listek; če morem kaj da-rovati, naj pošljem na klirtx>ve-1 p^ djli ga tajnika, ki j« bil, če se ne mo- Uhko^^ vname za stanarino, v Vom-tim, Anton Prešeren. panljs^i trgovini pe poskrbijo, [ 8, Kavčiču se zahvaljujem, ker fa ^ ostali trpinov zaelužek o-me je v svojem dopjsu opomnil, g^o« kompaniji. Delavd so pra-da moj dopis lehko popravim, da vl suknji. pokojni s kandidiral Rinakio ni v peti kuri. nikdar I prihodnjo jesen, meseca no-4 V moj I vembra, bodo volitve. Ddavec, dopis se je namreč vrinila pomo- koga boš volil? Menda se ne boš ta. Mesto "državni atoor", bi se tsko delač spozabil in mncrtil, da morate glasiti "deželni zbor". V boš oddal svoj glas socialističnim državni zbor je kandidiral v četr-1 ksndidatom, od katerih imamo I ti kuri. Ker je konaumno drušlt- prttakovati boljših čaeov in bolj-vo plačevalo davek, je imelo tudi ijb delavskih razmer?! No, te-v 4. kuri en glas. Tudi pokojni ga ne! AH boš oddal ovoj jdas dolgov Nemčiji vojnih posojil velja le tedaj, če Bdružcne države revidirajo svoja vojna posojila evropskim vladam. Z drugimi besedami: kakor so zaveznik! "velikodušno* odpustili dolgove Nemčiji, tako naj Amerika odpusti svojim evropskim dolžnikom. Scntlment v Ameriki pa Je povsem drugačen. Inženir Hoover jo sicer pekaj obljubil, toda on nima zadnje besede. Zavor!1, je krivo, ker je omenjam žurnal v naši naeetbini tako redek, kakor so naprimer redki Hoovrov! prijatelji. Človek ee pefoa lz ene ulice v drugo, prodno mu more kdo postreči s tem ekeemplarjem slov. ameriškega rodoljubja , . . pa ee Jeni name, namesto da bi alil golido svoje jeze ns 'člkaške' socialiete, kateri ao krivi te nečedne konkurence ln Cenetovega pa sploh _ smo, da se prepričamo kaj bo do sadnje minute na 4. julija zjutraj. Ob 6. uri je še rosilo, ozi rali smo se sem in tja, spraše vali eden drugega kakšno bo vre-me. Ob 7*^80 se pa kar naenkrat s budi solnce, Je bilo še vse mo^ kro. Obriše ei svoj mokri obraz ter pihne skozi žalostno premi- kajoče oblake in v % ure poka *e svoj veseri izraz kot klic na piknik. Takoj smo se odzvali, na liaU jBaHtt hiranja. • Cene me vprašuje v prvem svojem izbruhu; — kdo je tisti, ki ga Spartak označuje a "Cene" tor kje in kdaj ter napram komu Je dotlčni izrazil željo za pri-atop v klub, oziroma: od kdaj pri milwauškem socialističnem klubu sprejemajo v članstvo tudi pasjo zalego? Pred dobrim mesecem dni sem napiaal v "Mojih zapiskih" in to v očigled velikega uspeh« zbora J8£ in vseh takratnih pripredl-te v tako nedolžno opazko in to na podlsgi dejstva, da je "naž Cene tako zvesto posedal pri razpravah sbora, kakor da ae koče poboljšati In nekaj naučttl, poleg tega pa ae navaditi na vsaj deloma pametno politiko, katera bi mu ne prinašala samo blama-že in Uko hitro redčila čeričo^ njegovih evangelistov, f In U nedolžns opazka Je de lovaia kakor 18. amendment na auhaški konvenciji. Cone se je tako raajeail. da je v sad nji šte vilki svojegs šurnala pozab!! na vso časnlksrsko dostojnost pričel zmerjsti kot cigan. ^Ker pa mu nikakor n« šelim kratiti ljubega zdravja ln letim, da ai ohrani vso sapo as prihodnjo konvencijo JPZK.ItJer jo bo zelo rabil, poleg veeh svojih o-bičajnih plinov, mu tdkoj odgovarjam lo to po najboljti raz-sodnostl; Ce ie pozabil kdo Je Cena, naj pogleaa v star« izdaje svojega tožiti vse kar je bHo pripravlje-v U namen že prej. Odpe smo se na "JugoslovansVI an", izvrstno urejene prostore. Ko smo svoje potrebščine raz^ ložUi po proatoru, smo začeli misliti kaj in kako se bo vse vrši lo. Določeni so blll dobitki in nagrade. Okrog ene uro so začel prihajat gostje. Po prvem okrep-čilu so šli v različne skupine: igranje indoor bali, metanje' potkve, balinanje, vse kar si poželele. Tako se jo piknik vršil v najboljšem razpoloženju; ni bilo ne konca ne kraja. Ljudstvo je bilo tako dobro razpoloženo in zadovoljeno, da malokrat Uko. Petje In kcrioples med gosti Balkana, kateri so se prklru&ili nam. ko so bile tekme ln igre izigrane, da se Je lečrpel dnevni rad piknika. Ne smem pozabiti izreči v« • Franc Zeleznlkar je večkrat kan dldiral v 4. kuri za ljubljanski okraj, ker je imel tam svojo krojačnlco in davek plačeval. Ko ao odredili v peti kuriji za 72 poslancev več, smo se za te poslance delavci borili; socialdemokrati jih nismo mogli več dobiti kot 1*. Takrat se je šele pravi- politi čni boj pričel. Socialdemokrati smo poznali samo dve stranki: črno in rdečo (schvvarze und rottO). Kdor je bil prpti social-demokratom> U je bil Črn. Dr. Janez E. Krek, ki je kandidiral v 5. kuriji v ljubljanskem okraju, Je bil kajpak črn, njegov prvi protikandidat UČakar iz Tr-sU, socialdemokrat, pa je bil rdeč. Ko'sem 1. 1392 prišel v Leo-beni niso še tamkajšnji premo-garjl imeli svoje organizacije. Kar nas je bilo naprednih premo-garjev, smo zahajali k rokodelskim pomočnikom, ki eo imeli Hoovrovemu atu» ali morda celo fajmo&tro Coxu! AH boš rekel: "Jaz nočem biti svoboden človek; jaz hočem biti suženj, ponižen svojim predposUvljenftn kapiUlističnim pijavkam, da nam bodo še bolj kri pile, aa mi dvajaet udarcev s velevka. SMka kaže, kake šerif brutalnosti. Vabilo na veselico Ležerno, Pa. — Tukajšnje društvo št. 192 SSPZ priredi veselico v soboto dne 16. julija na vrtu na nnsiovu 806 Wslnut st. Vešellčni odbor bo preskrbel vse notrabno, da bo obilo zabave in dovolj okrepčil sa vae udeležence. Uljttdno vabimo vse okoliške rojake, posebno pa društvene člane. IMaležite se v velikem žte-vilu, take da bomo va! skupaj pripomogli do boljšega uspeha ter da malo podpremo društveno blatrsjno, da bomo lahko pomagali brezposelnim. Pričetek 6. zvečer, vstopnine Matičič. Volilec: Pil sem že včeraj — danes bi rsd Jedel. »i e e a Ko se kongres spet snide'v prihodnjem decembru, bodo spet "balancireli" budget in nalolili nove davke — meni in tebi, ne njim. • • e Rojak is Arizone nam piše, da je našel zlato rudo in prosi, naj mu poeodimo 140,000, da odpre rudnik. To Je optimist! e e a General Dawea Je pred par tedni naananil, r da' prosperiteU že ropoče nazaj. Takoj je trinajst čikaških bal* zaprlo vraU. General ima grda usU . . . e e e Glas Narodi is New Yorica Je prepovedan X , Jugoslaviji. Zakaj T Mar zato, ker je jugoslovanski! odposlanec Pfeifer objavljal v njem šVoje rodoljubne članke? a e e "Collier's" poroča, da jetniki v Moskvi de-lajo sedem ur dnevno, prejemajo unijeko plačo in imajo dva tedna počitnic (plačanih?) * letu. Kdo naj opiše naval na ameriške ječe, Če bi danes tu upeljali te ugodnosti? e a e Kdor hoče vedeti, kaj Je pravi pesimizem, naj ata finančne strani ameriških dnevnikov, a e e ..Ameriški farmar čaka na kupca in kupec čaka na farmarja. Med obema pa sedi "dum-head", ki čaka na mano iz nebea. Temu pravijo depresija, ki se mora sama rešiti. Trditve Po en Američan izmed 400 — Uko kajže sU-tistika — je duševno bolan. OaUli pa prepevajo popevke, ki jih je napisal. e Vsak aedmi zakon v Chicagu ae konča z ločitvijo. Ostalih šest najbrž z — vdovstvom. a Pravijo, da so ee čiUUlji obrnili na uredništvo lisU, naj bi ne prinašal toliko poročil o zločinih. To je končno stvar poiicije. -o * Prerokovali eo, da bodo okoli L 2000 poli« vse zsloge bencina na svetu. Škode ne bo velike! Do tedaj bo te Uko toliko avtomobilov, da se ne bodo mogli več premikati. a Američan je vprašal Angleža: "Zakaj prst nujete ameriški narodni praanik. saj vendar niste Američan?" "Prav zato," je odgovoril Anglež. e Učenjak, ki Je priporočil, naj poslušamo vedno obe strani, Je živel od iznajdbe gramofonskih plošč. a Deklice se za&nejo prej učiti govora kot dečki. Sej imajo tudi več povedati... W n • Neki pisatelj jc nedavno Izjavil da ne razume, zakaj bi mož po ločitvi ne bU prav Uko vljuden s leno. Morda bi eoio ne škodilo, « bi bfl vljodei |i pred ločitvijo. ... _ četrtek, u. mjuk Vesti iz Jugoslavije dva 0V1CJMU A OBSOffiN A NA SMBT • I* AUauuto-vič obsojena na smrt, major Dftofcit na 15 tet, pot obtožencev na 10 let, drugi oproščeni v- i« JBKIMUvijc.) Porfan®c demisijoniruL—Bi šl minister in dozdaj narodni po-■lanec dr. Stanko Sibenik je odložil svoj poslanski mandat. U- PR08VSTI peno«. Popoldne je reševalna skupina prišla do ponesrečenca ter ga odnesla v dolino ter odpeljala a avtom v ljubljansko bolnico. Tu so ugotovili, da ima Lang teške notranje Hi sunaaj« poškodbe, ki pa niso nevarne ln bo ponesrečenec okreval. Krivda je Mla pač v preslabi opremi.' Lang ja hodil po ledenem sneil-šču bres cepina, sato si ni mo- radna poročila ne navdajo jzro-, ^ stopinj v sneg kov. To je za fajmoštrom Bar le-1 _____ » Zm Beograd, 90. jun. 1*32. Danes se je nadaljeval proces proti obtoženim oficirjem iz Maribora in popoldne je bila izrečena stroga obsodba: dva poročnika na smrt, major DžokiČ na IS let, pet oficirjev na 10 let, dvs ofioirja ia dva podaficirja so bili oproščeni in izpuščeni iz zaporov. Današnji dan razprave ae je začel a govori oficirjev-segovor-nikov, ki so braaili obtožene z dejstvi, ki so jih obtoženci nava-jali v svojo obrambo. Zagovorai-ki dokazujejo, da ni mogoče govoriti o organizaciji in obtožencih kot članih tajnega gibanja, najmanj pa komuniatičnega. Večina obtožencev je tudi vso stvar o govoricah tajnega društva sporočila predpostavljenemu majorju Džokiču, ki je vodil preiskavo ter skušal vao stvar prikriti in likvidirati sam, da ne bi bila oficirska čast omadeževana. Potem ao govorili obtoženci sami. Glavni obtoženec Atanasko-vič je orisal svoje življenje, kl ni bilo najlepše in najlažje. Kot nižji oficir je imel majhno plačo, ki so jo v zadnjem času še nekaj kratov znižali in mu za življenje ni ostalo skoro nič. Pogosto je bil Obupan in mislil je na samomor. Tedaj se je spoznal s poročnikom Mllojkovičem. V svojem obupanem položaju je njegovim besedam podlegel. Mi-lojkovič pa je vso svojo klejo razložil tako, da velja njegov boj kapitalistom, ne pa državi. Atanaakovič priznava sodišču, da se je pregrešil, vendar pa ta greh ni tako velik, kakor ga slika obtoinlca. Poročnik Altaler ae zagovarja podobno, da je podlegel vplivu MUojkoviča, da pa ni vedel, da je ta atvar tako nevarna. Major Diokič je govoril popolnoma mirno in s ponosom. On predvsem obtožuje kapetana Na-umoviča, da ni ravnal prav, ker je vso to stvar javil komandantu. Ce tega Neumovič ne bi bil storil, bi ne prišlo ne do aretacij ne do prooesa in oficirska rast bi bila neomadeževana. Ma jor Dšokič je vodil aam preiskavo in vso atvar bi sam uredil in likvidiral. Zatrjuje, da je popolnoma nedolžen ln svari sodišče, da ae napravi is njega jtifoslo-anskega DrejrfuCss. Drugi oficirji in podoficirji prav tako zanikavajo vsako krivdo ter zlasti pobijajo očitek ab-tožnlce, da je šlo ta aa komuni stično atvar. O kakem komuni stičnem tajnem delu ali snovan ju takih orgaftitaclj sploh ne more biti govora. Popoldne ob štirih je predalnik vojnega sodišča prebra razsodbo: poročnik Drago ljub Atanaakovič ln poročnik Miroslav Al taler sta ahsojaaa aa smrt; major DŠokič na 15 let Jele poročniki Paunkovič, Miluti novič, Todorovič in Markovič aa 10 let, podnarednik Ilič aa 10 let je-če; vsi navedeni so obsojeni tudi na trajno izgubo državljanskih prsvic la vojaških činov! Podporočnika Ristič in Sur-dilovič ter podnarednika Petro, vič in Grujin so oproščeni vss-ke krivde ter so bili tskoj Izpuščeni. Obsojeni oficirji so vložili pri, tožbo. Ce na smrt obsojena poročnika ne bosta pomllošč*na od kralja, bosta še U teden ustreljena. Se eno pripombo: ves proces je tekel v znamenju komunistične organizacije med. oficirji. Toda govoriti o tej zaroti, da je komunlstičns. je zgrešeno in nalašč. Gre zs krstko mslo neta dovolj ne oficirje, Ze dejstvo, ds se je ta zarota rodila v obmejnem garnizonu, kamor pošiljajo po navadi črnorokce, ksže, ds je bil izvor in cilj orgsnizscije docela drug kot ps komunizem Vsaka teka organlzscijs In vaško tribanje pa je kaznjlvo po zakonu o saščiti države, ki se imenuje v žargonu tudi zakon proti komunistom, a Je naperjen prof "{"»zicijonaketn vaah barv. tom drugi poslanec, ki je odlošil mandat. Ljubljana, 20. junija. Minister dr. Kramer~-viadai predsednik? — Mnogo se govori ln inozemski listi poročsjo, da bo sedanji vladni predsednik v Jugoslaviji dr. Voja Marinkovič po svoji vrnitvi iz Lauaanne de-mlsijoniral ter da je za naslednika predviden ljubljanski poslanec ln minister za trgovino dr. Albert Kramer, ki »daj za časa Marinkovičeve odsotnosti nadomešča vladnega predsednika. Ce se to uresni$, bo dr. Kramer menda prvi slovenski vladni predsednik iz krogov bivše demokratske stranke. Srebrni drobiž. — V angleški kovnici kujejo srebrni drobiž za našo. državo. Srebrni novci bodo po 5 in 10 dinarjev. Prvi transport koVanfh novcev je ia na poti. Sedanji papirnati de-setdinarski bankovci bodo vzeti iz prometa. Ameriška rojakinja zadela loteriji TS,000 dolarjev — taka vest prihaja iz Prekmurja, odkoder je srečna srečkarica doma. Iz Puconcev pri Murski Soboti sta se pred leti izselila v Ameriko zakonca Lukač. Te dni so njuni sorodniki v Prekmurju prejeli vest, da je Lukačeva žena-v loteriji zadela dobitek v znesku $75,000 ter je torej v dinarjih štirikratna milijonarka ( je včaat maj tino presenečenje. Takšno presenečenje je prinesla tudi smrt 70 letnega berača Antona fcarlaha z Lastniča v šsnarskem okraju Mlajša leta Je preživel v tujini, na starost pa se Je ubošen vrnil domov ter beračil po okolici. Ljudje so mu kot domačinu radi da-ali jesti in podporo, pa tudi vina je dobil, ker je vino tam doma. Prav to pa Je poatalo zanj uftfno. Pred dnevi Je nekoliko vinjen omahnil v neki na projfi. — Posestnik Anten Žganj ar Iz Male fitange pri Litiji je veail v Ljubljano oglje za nekega posestnika. V soboto je imel zadnjo voinje, pa sta si sa llkof a bra tom privoščila toliko pijače, da sta na vosu trdno zaspala, konja pa sta aama peljala voz proti domu. Pri Jevnici pelje cesta preko proge, kjer pa Je bil prelaz aaprt, ker je prihajal po progi brzi vlak. Bilo Je ie blizu polnoči. Konja zaradi zapore nl sta mogla čez progo, ata pa kar sama zavila aa progo ter nato zapeljala na tir. Ker pa je nekoliko navkeber, sta konja obstala na tiru, na vosu pa sta trdne spala oba kmeta. Med tem je prihitel brsovlak ter odbil pr-vemu konju glavo ter jo vrge kakih 80 metrov daleč napre aa progo, drugemu konju pa je lokomotiva tako strls glavo, da ja bil tudi aajbc* v kipu mrtev Voau je hudi sunek zlom H ctfe. Toda vaa ropot in sunek — vse to vinjenih voznikov ni 4budlk> Spala sts kot zs stavo. Ljudje ki ea zjutraj prišli mimo, ao mislili, da ate oba mrtva Ko ao vi deli, da le spita, ao ju zbudili. A prav tepko ao ju predramili in težje ao jima dopovodali, kaj je z obeaae konjema in vosom. Ko ata spregledala, ata kar vae pu-atila tam ter ae agubita. Poeest-nlk tganjar ima a konji smole, a srečo s seboj. Pred štirimi leti se mu je na isti poti ubil koaj prsv tako na čuden način. Kanj se je spotaknil .tet z glavo padel ■majhen tolmun, la ker al bilo takojšnje pomoči, ae )e konj zadušil. Je bil fcganjar tudi takrat pijan in Je aaapall S konji iava smolo, s seboj ima veliko srečo. Huda nesreča v UUjt — Ko je hotel 8«-letnl Franc Lecjak odpeljati cirkularno žago a nekega dvorišča v Litiji, je konj cirkularko preVrnil, da jč padla na Lesjaka ter ga hudo poško- Kaka m aaša| šoblva 'iv* »S^J^JSE tiTpo- odprli edino njegovo imetje, majhen kovčeg, ao našli v njem 5,700 Din v gotovini, poleg tega pa dve hranilni knjižici, na katerih je litiel vloženega okrog 40,000 Din. Opera na proetem. — Pred tednom dni so dva dneva zapored uprizorili v Tivoliju na prostem češko opero '^Prodana nevesta" vlekel cirkularko po Leajaku. Konja ao potem ujeli na litijskem polju. Lesjaka ao naglo preneali v neki hišo, lltljaki zdravnik ga je obvezal, nakar so ga odpeljali z vlakom v Ljubljano. V bolnici ao ugotovili hude poškodbe, ki Jim utegne Lesjak podleČi. kije imelatakovelik u.peh.dsj ** * so jo mor^i v^J^O Junija domačija poaeetnlka ponoviti. A U»di ^P^r/^ 'Sihaela Gorenjaka v Radlzelju. Vai oni inosemoi. ki namera-vetje letos odpotovati v stari kraj, ai prihranijo mnogo sitnosti, ako poanajo sedanja pravila glede takoavanih "permitov" (mntry parmits). Ti per-miti ao, kskor aaano, dovoljenja za povratek v Zdrušene države po aačaani odsotnosti v inozemstvu. - (Poprej ao ae vae prošnje aa permit (Form Ml) pošiljale po pešti na generalnega priseljeni škega komisarja v Waahingtoa skupaj a dvema fotografijama in a Mesmr ordrom aa $840. Ko se je ugotovilo, da je bil ineao-mec zakonito pripuščen aa stal-no bivanje v Zdrušen&> državah je generalni priseljeniški kani aar izdal prosit", ki je bil v# ljsven aa eno leto. V zadnjem letu pa je prišlo aa dan mnaga goljafij s parmiti. Nekateri ae dobili permite na i-mena ljudi, ki ao bili aakoaitej pripuščen i, in precej ljudi je šlo v aapor radi tegpa* Vsled te slorabe ao bila iada-na nova pravila, da ss prepreči jo take gottufij«. Sedaj ss zahteva, da inozemec mora zaprbeči k latlnosti navedb v prošnji v prisotnosti priaclje niškcga uradnika. To pomenja, da mora osebno vložiti prošnjo.1 Mora se torej podati na priseljeniško postaje in tam vložiti svojo prošnjo. Najbolj primarno ja, da ae poda na priseljeniško postajo, ki mu Je najbližja ln tam navede, na katero priseljeniško postajo naj ae pošlje permit. Na primer: prišeljeosc, živeč v II-llnolsu, naj vloži avoje prošnjo Okicagu. Da ae mu ni traba povrniti v Chicago aa permit, lah ko zaprosi, naj ae končni per* mit pošlje aa priseljeniški urad v New York, kjer pojde ponj. ko pride v New York aa odhod stari kraj. Najbolj sigurno pa Je, da ne aapuetl dela in bivališča, dokler ne dobi obvestil« la Wa~ shlngtona, da je bil permit dan in da lahko gre ponj na pr ssijsniško postajo. Kajti vedno je mogoče, da priseljeniška o-blaat nl v stanu najti aapUka o prihodu ln sato mu ne leda per-mita. Zato ponavljamo: Ne ea-pusti avojsga bivališč«, dokler nisi obveščen, da Je bU permit ivdan. Po sedanjih pravilih Je treba vložiti prošnjo aa permit »0 dni pred odhodom, 6e bolje je. da aa prošnja vlošl šeet tednov ali dva reaeeea prsd nameravanim odhodom. V poletju Je mnogo prošenj In zamuda Je nepreprečljlva. Kdaj al traba oa*no vtešltt vloži prošnje za vae člane družine. V takem slučaju pa je potrebno, da žena in otroci podpišejo poprej prošnjo pred javnim notarjem. Permit ae izda pa eden u vaa Permltt se ne pošiljajo iaash kuallalM ao proetisu aa dom. marveč os mara iti po permit na ono priselj-ntšfce postajo, ki jo navede v avoj i prašnji kot najbolj pri-marša. Perm iti sa izročijo le u-pravičeai eaebk Niti aaoš ae bh>-re dohiti parmita aa otroke ia leno. Vaški prošnji aa permit j« tre* ba priložiti dva fotografija la jjriatojbino $1. Velikost fotografij je dva in pol inča na dolgo ia Široko la treba ae je pod piaati na alikl v prlaotnoatl 1-atega uradnika, pred katerim proaUec podpiše prošnjo. Pri-atojblna aa plačuje potem Mene? ordra in ako je vaČ prošenj* Je treba pot^bea Moaey order aa vsako pristojbino. Prošnje morajo biti spisane a pisalnim strojem. Prosilec mora podpisati ono ime, kl ga sedaj, rabi, ali je vaine, da navede na primarnem mas to, kaka ae je pisal sa časa, ko je bil prlpuščea v Združene država, Jako vašno ja navesti aataačns podatke glada «ime »mika, prlatanlš-da ia dan prihoda. še as v reč«, ker prosilec nima nataačnih podatkov glede svojega prihoda. V, takem slučaj« ea priatojblaa pa-vrača. Odpotovati la »dratanih dr-lav,, ne da ae šaka na permit, ja Jako riekaataa atvar. Ako oblaat ne bi megla aajtl saplaks o njegovem prihoda, bodisi kar podatki o prihoda aa aetošai aU ker je bile ime nepravilno sapi-liso, ae permit ne iada >n tak in ose mec bi aa ne mogel povrniti v Združene driave kot "inooe-mec na povratku". Mnogo je Uudi. ki ao odšM v atari kraj in ne morejo naaal ker aa odšli brea permita in na morajo dokaaati, da ao bili kadaj legalno pripuščen i v Zdrušene države,—Pila. Holandku Meker Kerkerjava oplauje v posebni knjigi šenake kaznilnice v Ameriki, ki ai jih je sama cartedala na svojem potovanju. Te kaanilnice so u naše. a tudi ta splošno evropske pojme nekaj t&rsdnega. v Ameriki Imajo Ženske kaznilnice člato izjemno stališče, kar je priplaova-tl delno ugodnemu položaju a-merilke žene V drutabnem živ IJenjn vobče, delno pa vplivu, ki ga ima lena na i>olitlčno šlvijen je. Ženske kaznilnice Imajo v o-kvlru skupne uprave mošn^t čtato aamoetojneRn rss\oja. Kav nateljska mesta niao rezervirana aa politične eksponente vladajoče klike, temveč ao aaaedena po ftenah, kl sa odlikujejo po osebni sposobnosti in a trakovni lao-braebi. lato ae zahteva od eaU-lega osebja, kl ga aeetavljajo Izključno ženske moči. Tudi mesta psihiatra, adravnlka la učitelja ao zasedena pO Šeaakah, Niako Število kaznenk omogoča indivi duahto ravnanje, kl aa tudi Izvaja v polnem obsegu. V t pogledu doeegajo naravnost presenetljive uspehe. Bvrapa ae po krat na dan je dobila mslo vode. Te ao priprave as izsiljevanje prisnsnj . . . Poageje je prišla v skupne aapore a proatltutkaml, morilkami, tatieaml ta potrebe. Tu Je bik) ravnaaj« a njimi tako, hi ehtša dnšo In telo: "V tej okolici in v tem oaračju peata-ne Človek kaj hitro žival. Tu sem apoznala, kaj atori lz Človeka ječa. 0 tem ne vedo niti aodnlki, niti uradniki, niti obiskovalci ničesar. Ječa vpliva na aamota-vest In na dušo človekovo bolj kakor na telo. Ječa ubija In dela človeka nizkotnega. Žene, kl ravnajo s njtml kakor s živalmi, poatanejo tudi same žlvaH . . Tako domačinka o ameriških Ječah. Njene beaede Jaano pričajo, da Ima tudi ta Medalja dve atranl. tajavi pteafealJUe ne aaore aoaa-lati a ničemer podobnim* Te ka-angnlee niao več kaznilnica v o* bičaj nem pomenu beaede, temveč pravi vagojnl »vodi, kar bi moral biti pravi rtamen vsake kaa-nllnioe. Raaumno ln člo\*eško ravnanje kšr najbolje vpliva na kaanenke: maogokje manjka ob kaaallnilklh vrtovih običajna vi aoka |iregraja PRIMORSKE NOVIOE Trat propada. — Odkar Je Trat ltalijanakl, nima pravega aaledja In polagoma propada to nekdaj tako prometno pristaniško meato. FašlstKnl tržaški listi jad(kujejo aaradl tega ter Iščejo laka, ki ga pa ne bodo našli. Trat propada tudi po prebivalstvu. V mesecu maju ae je število prebivalstva zmanjšalo aa nad 800 oaeb, dočim ostala italijanska fcneata naraščajo. Veliko je tudi Padanje rojatev v Trstu. Leta 1VB ee ja rodilo vaak dan 15 novih Trlačanov, adaj pa vaa)t dan oaem dO deset. Tako propada to -obmejno žarišče ltallJana*va.H Idrijski radarji ao prave« molčati. — Ptad dnevi je obla-kal Tdrljo vojvoda d^Aoeta, kl uspela tako lepo, da Je opera dobila korajžo Ur bo v nedeljo 26. junija uprizorila na proetem še opereto "Mascotta". V gledališču je imela tak uspeh, da so jo Prihiteli so gasilci iz Maribors In okolice, vendar pa ao morali usmeriti ves napor ns obrambo sosednih poslopij, kar jim Je igrft kar v dveh sezonah. Zdajljf* 7 .u y ^ j(1 I GorenJsku pa sta pogoren stano- ti* vanjsko in gospodarsko poslopje igranje na P^^- Treba bo res ;^jmft ^ okrog nom Wn. misliti ns stalen poletni tester| y kroJll4ijo mojlltrt FrmnfeU Meška v Celju Je bilo vlomlje-no. Vlomilec ja vdrl z dvorišča v krojaško delavnico, od tod v drugo sobo, iz katere Je odnesel na prostem. Zandarmerija streljs ns de-intnartranlr — Po vsej Hrvatski so se vršile 20. junijs spominske svečsnostl ob četrti oblet nI «tsfft»U.s-^rsaa 1908 ustreljeni v beogrsjski ns-rodni skupščini. Po deželi In v mestih se Je svečsnostl udeleži-o mnogo ljudstvs, ns zsgrebško pokopališče so nsnoaill ns grob ustreljenih vse polno cvetjs. Po-icijs je povsod pszils na red ln mir. Nekje ns deželi pa Je prišlo do konfllkts z žsndsrmcrljo. Ne-kegs kmets se sretlrsli, demon-»t ran t je pa ao zahtevali, da morajo sretirsnes izpuatitl na svobodo. Zsndsrmerijs je atreljala ns demonstrante ter enega kmeta ubila. Zdaj prsvijo, ds Je u-streljeni komunist. Nenrečs ns Grintevcn. — V nedeljo 19. junijs se je eden Izmed planincev, ki so obiskali Kamniške plsnine .težko pone-arečil. U mslo je manjkalo, da ae nl ubil. Med drugim! ata odšla aa nedeljo na planine tudi stavca iz ljubljene, Ivo Lang In Zvonko Cukovlč. Ko sta v nedc ljo sjutrsj odšla s Kokrškegs stdla proti Češki koči. Je ns zs padnem snožišču Grintovcs Ivu i^angu ns snegu spodrsnilo ia zdrsnil Je kak to 40 mrtrot na \-zdol ter obležal na snežni planoti. Prijatelj je br« odMtel pa ali pa oslo voz, ds Je odpeljsl plen s seboj. V ftkofjl l>skl je umrl posest nlk ln sodavlčar Franc Rsvnl-har, v Zslni 86-letni trgovec in posestnik Josip Jsvornik, v Cs-1 ju 82-letns Frančiška Pukliva, Ljubljani upokojeni nadspre vodnik 80-letni Franc Pavšsk. Splošno priavllo Je, da Je treba podati se osebno na priseljeniško poetajo v svrho vložitve prošnje. V nekaterih slučajih pa tega nl treba ln zadostuje, kakor poprej,' da ae prešnja pod-piše pred Javnim notarjem in pošlje po poŠti v Washlngton. Sledeči inozemci niso primorani vložiti osebno avojs prošnje: 1. Inozemci, kl so bili za atal-no pripuščani od 1. Julija 1M4 naprej na podlagi konzularne priseljeniške vise. t. Inozemci, ki ao "legallalrair svoje bivanje v tej deželi in eo dobili takoavani Certtficate of Begistry. 3. Inoaemci, ki so dobili prej šnji permit od 1. januarja 1982 naprej. Treba Je posebne prošnje aa vaškega iaosetnea brez razlike ns atarost, ako družina potuje. Ni pa trebai da ae vsi podsjo ns priseljeniško peatsjo sa vložitev prošnje, marveč aaiiostuje, ds očs oziroma družinski poglavar RAZNE VESTI Padec pšiftles udaril farmarje Ksnaaa Clty, Kana. — Fa^ mar j i v državi Kaaaaa bado letos pridelali le krog 70 milijonov bušljev pšenloe v primeri a lanskim pridelkom, kl je sna šal 240 milijonov bušljev. LeU na je najnižja ed 1. 1017. Kljub alabi letiai al upanja, ša kl eene pšenici poskočila, ker je velik del lanskega pridelka še vedno v skladiščih. Poleg farmarjev ao priaadeti tudi bankirji, trgovci in iavoatioijake kompanlje, ker ne morajo la-terjati obreati in glavniae aa vknjišene dolgove na farma. V nekaterih krajik aa ae farmarji organiairall ia zahtevajo od država, naj raaglasi moratorij na obligacija. Suša spomladi In kobilica sa odgovorns aa padse letine pšenice, kl bo akoro polovico nižja kot lanako lato. Kaanenke h lipopolnjajejo v £ £ poklicih, kamor se bodo vrnilas^maziu po prestani kazni. VeMuJo v ^Si alaatl v vrtaarakih, ifiDmS^J^V^JJ?, ln gospodinjskih ovravfllh. »ko-Hformah. V^aJe ob.kal ra vaaka kaaa^ltJTma e^J« ^ft^Č farmo. A tadl i>o odpuaUi vod4)^e, ng»in£ JMJj' atvo ae prepusti kaznenk njAd-PV" ^.L^teJlt ša vi usodi, temveč jim preskrbi ptjf^J meftnaeti delavno mJte. 1 ^STlannl Vi« Temu načinu vzgojnega vpU- te vanja uatrsmita tudi aunania u ,dl atanovanja, bo reditev In oprema v kaanHnicah. Val proeteri, Uko za poaamei-| no kakor aa akupno bivanje, prijaano ura Jani ln anaint. Take popfaaje ameriške ie»-| sita kacnilnloe Helandka, tujka lepa reklama. Pa ao ga aaetop-m oblaatl la rudnika peljali v stanovanje nekega • paanlka. Paaalk je prialea Italijan, ana dobro ltalijanakl, aUnovanJe ao mu uredili prav čedno - In tako je bil vojvoda nad etanovanji kl ge^vo nI videla vaah kaanlM rud7rJtv nivdušen, Hudarjl f* l ^^.LJ^J1 ni^?Jv uniformah pa ao molčali ln eo le kratko odgovarjali na redka vojvedova vprašanja, Oblaatl ao m pritolevale, da ao I-ruMTjl preveč mutaati. eaa la ldrlK-0k idrijakl realki je stal spomenik arntsma-tlks barona Vega. ki pa eo ga kasaM aamo Potemldnove kajti dobri poanaratet ame raamer pripovedujejo o i ških zaporih, alaatl' pedsketo nlk amerl' kl bijejo v obraa kemu čutu človečnoatl ter ae aaameh ameriškemu ima. Tam aa eaprte ženake sku Takatltns firma uata^la abrat Uarrence, Masa. — The A-merican Woo4en Co. je aapria tri tovarne v tem maatu In krog dva tieoč delavcev je tagubllo delo. Wood Mills, Pactfk Mllla In Arllngton Mllla (^ratujejo avoje tovarne aamo tri dni v tednu. V zadnjih par meaecih Je preblvalatvo tega meata pad lo zs vsč tisoč, ksr ae Je mnogo družin napotilo v druge kraje aa zaalužkom. Mcetne In privatna dobrodelne organizacija Imajo na evojl podporni Iteti ngd dva tlaoč družin. Ima "ecašpe vaje" kakor aktivni staškt Pavsljnlk Italljaai oBatranlli ter ns n8i evrepakih državah, kl ao mIjajftMgB.g ^ ™ drugi aU še nišjl atepnji kuKc J-HJJI ^Ameriška ditavljaaska AgneJronVw Je aa Smedlereva, k I Je aama alla ameriške Ječe, je nedavno U^Kav Je bil banm. ladala kaiigo. kl Je laMa nem- *k»šin grl ZTpild^Slvom "JMa« Krm. jc, kl a- vra^UI s Wa do-aMeln" ia kl je gotovo eaa naj-|mav. eo ob robu nakega goada t+JSMC Jih Je kdaj -j napisala kaka ženeka. V tej eo ae p* j****"": knjigi je najbolj aaalmlvo eno etrelU ia goada ln poglavje, bi opisuje čaa, ki ga flioalč Je obležal ter kmalu amri. preživela v preiskovalnem capa*j Zočlnca aleo našli ter ae vrši ru kot politična osumljenka med prelekava. vojno. Domačine odpuščajo, Idrlj- Agneea »medleyeva je blUlaki podjetniki w fllpuatlll aad-prlataška gibanja aa osvoboditi ajs dni mnogo domačinov delav-hKlcev lapod angleškega jarma, cev Prejeli ao baje ukas, da im Ko ae ja Amerika aveaala a Aa- amejo Jemati dcnnačlnov na de-glljo, ie Je pričele gonja proti Io, marvsč Italijane. Prizade lh Indofllom, listom, bilo a tem udl mnogo blv. atom, s katerimi ao ae dan salših rudsrjev, kl ao bili pri rud-dnem polnile Ječe. Tako Je prl- nlku reducirani, pa ao si na šla tudi ona v preiekovalnl ea- atavbah pri podjetnikih sluilll por v Now Yorku; bils Je aama kruh. SIcer «*kaj govorijo, do vjeklenl celici, na JekUal po-bo Izšelaov ukaz, kl bo dok^U, ■ " ' 1 da smejo Jemati na delo na Go- riškem le Gorlčane, na Tržaškem le Tržačane Itd. — vendar pa doaedanja prakaa kaže vse drugače. Imenovani ebšlnefcl sveU. --Goriški prefekt Tlengo Je sa 18 goriških občin Imenoval nove občinske svete, ker se doseda-njl komlaarjl alabo grM|iodarill In apravljall densr v avoje lepe. Tako so Imanovani novi občinski a vet I v Ajdovščini, Kobaridu. Klhembergu, Aent Vidu nad Vipavo, Trnovem, Vipavi, Marijanu Itd. Pošar v Maisljak. — V noči od tl. na ti. junija je nastal pošar v hiši kovača Franreta Melečtksrjs. Ogenj ae Je naalo širil ter Je ogražal tudi sosedne hiše. Kovsčevk hlšs Je akoro do tameljev uničene ln Ima 80,000 lir škode Sosedne stavbe pa d> vaščanl ki gaallel obvarovalL 4 atriji; brea alamnjače In odeje In brea hrane. Samo en-| riikem Jg ■ss ČETRTEK, 14. JULIJA prosveta SMESNICE Ns premijeri "Cemu pe je policija v gledališču?" "Najbrž« ta »lučaj, če bi bilo potrebno ščititi pisatelja." e Slaba slika — Kaj ne, da nisem na tej diki grda? — Na stiki res niste preveč grdi. Is uredniškega koša — K sreči je nsložil umorjeni vso svojo gotovino in dragulje Čez dan v banki tako, da je obvarovan velike gmotne izgube. "Dovoli, draga teta, da ti pred-stavim svojega prijatelja, ki se je nedavno vrnil z Kanarskih o. tokov/' "Ah, kako zanimivo. Ali nam boste zapeli kako pesmico?" uAli je res, da ima naša soseda neke tajne skrbi?" "Kes je, ali ti še ni tega zaupala?" NA PRODAJ (Soft Drink Parlor Keglišče in dvoranah Poslopje znano kot 789 West National Avenue, vogal So. 8th and West National Avenue (Poprej last pok. F. Tamae). To poslopje je v sredini slovenske naselbine, kjer se obdržujejo seje večine slovenskih druAtev v Mil-waukee. Radi smrti mojega može sem primorana prodati takoj. Kupec lahko dobi podatke na naslovu : Mrs. K. Deliček, 739 West National Ave., MiHvaukee, Wis. ZAKAJ BI BILI BOLNI? Zakaj bi trpeli aa revmatizmu, na ledvičnih boleznih, nadležnem glavobolu, žolčnib kamenih, na jetrih, zaprtju ali slabem teku? Opišite svojo bolesen in pošljite lOc za vzorec dr. Mlchaelove ALL HERB TONIC, ki je pomogla tisočim. Pilita ali pokličite Dr. Michael's Heelth Institute. 4746 So. Ashland ave., 3342 W. 201 h St., 1205 Miluraukee sva., 6429 S. Hslated St., ali glavni urad 1643 W. North ave., Chicago, 111. -(Adv.) jarriisF UataiMHjM ONi M laM cene so zmerne SPRE J KM A VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tinka vabila sa venelke In ahode, vlzitnlce. časnika, knjige, koledarje, Itd. v elovennknni, hrvatske«, slovaškem. češkem, nemškem, anglešhess Jeslktt ki dragih Pet minut prod štirimi Je useknil Zabježkin teko glasno, da je rstrobll t.jegov no* k> < kor trobenta pred Jerihom. Knjigovodja Ivan Našmudinovič, ki mu je padlo od strahu pero iz rok, je rekel: MEj. Zabježkin! Po odstavitvi vonja ... Da ne boš slučajno, meni nič tebi nič, odstavljen . .. Kam se ti Uko mudi?" Zabježkin je vtaknil robec v žep ter obriaal 9 cunjo mizo ia tintnlk. Dvanajst let je sudel Zabježkin pri tej pisalni mizi. Dvanajst let! Strašno. 6e se pomisli, kako dolga doba je to! Vzemimo, če bi dvanajet let ne brisali prahu z mize, to bi črnilnika že več videti ne bik). Ob štirih je začel Zabješkin nalašč na stolu podrsavati ln glasno govoriti. Na to je porinil štiri kroglice na računalu na drugo stran in odšel domov, ln vedno je šel po Novakom prospektu. daslrsvno Je a tem delal Ovinek. In ni šel po Nevsksm VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJ4JM UA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI) • i Vaa pojaanila dajo vodstvo tiskarna Cene zmerne, linijsko dalo prva vrata v :m piilte po Informacije na naalov: S. N. P. J. PRINTERY r U67-69 So. Laimdale Atom* * % CHICAGO, ILL. TAM 8k DOBI NA £BUO TUDI 4iA USTMENA POJASNILA Ali nekoč se je zgodilo ven- t dne Ja Zabježkin zbo-v da bi bil ravno bolan, i mu Je neprestano ne-