flovi Studijska knjižnica Mirana Jarca-HoTO mesto na Dol. L RAZGLEDNICA LETO V.-if. 26 V KOČEVJU, DNE 25. JUNUA 1960 Cena 15 din llelje krajen orplzadje Smisle zoeze Predsednik Občinskega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi občine Kočevje tovariš Miro Hester je v začetku dejal, da po kratkem času od V. kongresa SZDL Ze Ugotavljamo njegov izredni po-za naš gospodarski in druž-~)eni razvoj. Med pomembnejše značilnosti tega kongresa sodi pregled ut potrditev velikih uspehov, ki Smo jih dosegli v gospodarstvu, v razvijanju novih socialističnih odnosov in na ostalih področjih družbenega življenja. Vrsta činiteljev je potrdila pravilnost naše poti v socializem, življenjsko silo in prednost sistema delavskega in družbenega samoupravljanja. Našega socializma ni mogoče imeti zgolj za poskus, temveč je živa stvarnost in edino izhodišče za še večje uspehe v naši prihodnosti. Bodočnost našega razvoja je nedvomno odvisna od političnega po- Ob veliki udeležbi delegatov in gostov je bila 22. junija v Kočevju občinska pokongresna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva. V imenu Okraj, odbora SZDL je prisostvoval konferenci Janez Pirnat, nadalje smo videli med gosti predstavnika Obč. odbora SZDL Ribnica Franca Debeljaka, predstavnika SZDL in Občinskega komiteja ZKS Grosuplje tovariša Kavčiča in Jerasa, predsednika SZDL občine Črnomelj, predstavnike ljudske oblasti, SZDL in Obč. komiteja ZKS občine Domžale, predstavnika JLA iz ribniške garnizije tovariša Ivanoviča, sekretarja Obč. komiteja ZKS Ludvika Goloba, predsednika ObLO Draga Benčina in druge goste. V prvem delu konference je predsednik Občinskega odbora SZDL Miro Hegler prebral obširno potočilo o delu in nalogah SZDL kakor jih narekuje V. kongres Socialistične zveze Jugoslavije. Po poročilu pa je bila pestra in konstruktivna razprava o novih oblikah dela SZDL, reorganizaciji krajevnih organizacij SZDL, o novih funkcijah dela organizacij Socialistične zveze, krajevnih odborov, stanovanjskih skupnostih in drugih vprašanjih. Na kraju so izvolili posebno komisijo, katera bo na podlagi referata predsednika SZDL in razprave izdelala sklepe in program bodočega dela krajevnih organizacij SZDL. ganizacija v občini, s tem je torej določeno težišče vsega sodelovanja v krajevnih organizacijah. Vse članstvo v občini predstavlja občinsko organizacijo. Ko statut daje državljanom pravico biti član SZDLJ, jih Obenem moratno-po-litično obvezuje, da po svojih močeh in sposobnostih doprinašajo k ustvarjanju zastavljenih nalog. Delovni ljudje naj v raznih oblikah javno izražajo svoja mišljenja, kritiko in predloge. Socialistična zveza jim bo pomagala, da se dobronamerna in napredna stališča uveljavijo. (Nadaljevanje na 2. strani) Spretnemu fotoamaterju inž. Lojzetu Čampi ni bilo treba dolgo iskati motiv za'lep posnetek. V Zapotoku je tako videl kmečkega fanta Brigade za gradnjo vodovoda „ . pred kratkim je bil v Kočevju Pri izkopu cevovoda za nov vo- potrebna voda. Zato smo prepri- čate v svetu ter ohranitve miru. stema: kolektiv in komuna. Socia- ral gospodarsko stanje v občini, iz- sestanek predsednikov sindikalnih dovod nai bi v velikem številu so- čani, da se bodo delovni ljudje v Govornik je poudaril, da je poučni položaj v — 1 Z/a ui ajcn aaaii v Javljajo v pesti posameznih je g ovum u im Velik« JeV' S-e vedno ■’? na ,sve.1iu učinku, je dejal, da hov yeliko pristašev vojne in tudi nji- nekateri, ’ ki jim ta sistem ni po- družbenem življenju, ki listično zvezo čakajo nove naloge polnitev plana v prvem tromesečju, podružnic in sekretarjev osnovnih delovali tudi člani delovnih kolek- velikem številu odzvali tako po-. .... svetu podoben pri usmerjanju sil k čim popolne j- gradnjo vodovoda, doma Partizana organizacij ZK. Sestanku so pri- tivov in ostali delovni ljudje iz membni akciji, aprilskemu vremenu, saj se gledi- šj uresničitvi socialističnih družbe- in drugih po planu predvidenih s03tvovali tudi sekretar Občinskega Kočevja. Na omenjenem sestanku Vsa trasa novega vodovoda je zn m,/1 nap°ri za trajen mir vedno nih odnosov. objektov. (O tem bomo pisali še v komiteja ZK Ludvik Golob, pred- so napravili tudi okvirni načrt dela dolga okrog 8.400 m. Od tega naj Ko je govoril o nagrajevanju po prihodnji številki našega lista). sednik ObLO Drago Benčina, pred- prostovoljnega dela. Za vsak ko- bi se napravil izkop s prostovolj- so še vedno Osnovne spremembe v našem sodnik Obč. odbora SZDL Miro lektiv naj se določi del trase za nim delom v dolžini okrog 4.000m, jih je po- Hegler ter člani štaba za organi- izkop. Štab bo kolektive seznanil, kjer je teren mehak. Na ostalem n,jih določen del trase, dedu trase pa ie trd teren in bodo lii ' uturcs tJVU vitjem, w i™ na je nagrajevanje po eiBuuuuauuu upi ovijanje, je seuirevaiiv umiuc gradnjo vuouvuoa mate-aiovensKa Tutti za te prostovoljce naj bi ve- zato naredili izkop strokovno podtonov jih dela za vojsko in nič enotab in učinku mogoče le v do- spremembe v statutu SZDL. S tem Vas. Namen sestanka je bil, da se ijal začetek del — 1. julij. kovani delavci. “Č3 kot 120 milijard dolarjev bro organiziranih podjetjih, ne vi- ni podana samo druga organizacij- pogovore o organizaciji prostovolj- Sedaj je naloga sindikalnih po- Dela pri gradnji vodovoda so se ™a*a.io letni izdatki za oborože- dij0 pa, da je ravno nagrajevanje ska oblika, temveč tudi druge ob- nega dela (delovnih brigad) za družnic po podjetjih ter SZDL. da začela 20. junija. Na trasi delajo J po učinku sredstvo, s pomočjo ka- like dela. Značaj Socialistične zve- gradnjo vodovoda. organizirajo čim več iljudd, ki bodo delavci podjetja »Inštalacija« Ko- terega bi lahko izpopolnili organi- ze se najjasneje izraža v tem, da Daij časa so se zadržali v raz- sodelovali v tej prostovoljni delov- čev.je. Želimo, da bi prišlo v pri-zacijo proizvodnje. .je le ta bistvena sestavina družbe- pravj 0 organiziranju mladinske ni akciji. O pomenu in potrebi no- hednjih dneh na traso čim več de- Preprečiiti je treba, da bi kolek- nega samoupravljanja. Vsak dr- delovne brigade, ki naj bi štela vega vodovoda ni potrebno govo- lovnih ljudi, tako da bodo pred- p ’y.ybliv ni majhen. 20 milijonov godu Najdejo razne izgovore, češ vzročilo široko družbeno samo- zi,ranje prostovoljnih delavcev za kje je za njih določen del trase J Ql le danes pod orožjem, 80 mi- da je nagrajevanje po ekonomskih upravljanje, je zahtevalo nekatere gradnjo vodovoda Blate-Slovenska Tudi za te prostovoljce naj bi ve ^ga prebivalstva sveta pa ima letno le 4 milijarde dolarjev za ^°i gospodarski razvoj. Sovjetska ____ ____________________ . ^eza je pred dvemi leti dala šest- tivom kdor koli, pod pritiskom ali ža.vljan, ki ima volivno pravico, od" 60 do 70"mladincev in mladink, riti. vsaj vsi vemo, kako nam je videna dola čimpirej narejena, "at več za oborožitev kot za raz- n«=.*/, Var m sami lahko v " ’ • °3 industrije. drugače jemal tisto, kar so sami lahko vali in je lahko izvoljen v Brigada bi delala mesec dni. Bri- ustvarili. Delavsko samoupravlja- razne organe družbeno političnega gadno življenje in delo bi bilo or- nje je delavcem omogočilo, da upravljanja. V tem smislu je vsak ganizirano ta,ko kot je na primer upravljajo ne le svoje podjetje, lahko tudi član Socialistične zveze, na orugih večjih mladinskih de- temrveč gospodarstvo kot celoto če se strinja s programom in sta- lovnih akcijah. Stanovali naj bi ter odločajo o družbeni delitvi pre- tutom organizacije in se vpiše v v Dolenji vasi. Prostor za prebi- sežka dela. Te globoke spremembe krajevno organizacijo, kjer stanu- vanje bi bilo treba še preskrbeti in procesi so politična vsebina dela je. V tem je vsebinska razlika od (eventuelno v šoli ali kje drugje). # v ponedeljek je po eno teden- Neuspeh pariške konference je Socialistične zveze. dosedanje prakse, ko je p članstvu Vsi udeleženci sestanka so billi so- skem obisku pri nas odpotoval sprejel svet z globokim razočara- Ohsežna naloga SZDL je v tem, odločal le sestanek osnovne orga- glasni, da se mladinska brigada predsednik Združene Arabske re- njem. Oba predsednika se strinjata da pomagajo neposrednim proizva- nizacije. Socialistična zveza ne po- ustanovi. Z delom naj bi začela publike Gamal Abdel Naser. Po v mnenju, da so odgovorni, za ohra-ialcem, da v svojem kolektivu vi- slavij a pred svoje članstvo dokonč- 1. julija. končanih razgovorih z naj višjimi nitev svetovnega miru vsi narodi dijo in spoznajo družbeno vrednost nih rešitev družbenih problemov, Naj pripomnimo, da deluje tudi našimi voditelji in s tovarišem Ti- sveta, ne pa izključno velike sile. svojega dela. Veliko več kot sedaj marveč razvija široko borbo mnenj, pri Občinskem komiteju LMS štab torn, je bilo izdano skupno poro- Oba predsednika tudi menita, je moramo posvetiti skrbi delovnim kjer se krešejo stališča in najde za organizacijo mladinskih delov- čilo. V sporočilu je med drugim dalje rečeno v skupnem poročilu, kolektivom in njihovim problemom najboijiša pot rešitve. SZDL si pri- nih akcij. Prepričani smo, da bosta rečeno: voditelja obeh držav sta da je splošna in kontrolirana raz- in to v tesnem sodelovanju s sin- zadeva, da bodo prebivalci občine oba štaba s skupnimi močmi uspe- izčrpno izmenjala mnenja o naj- orožitev izredno važna in nujna, dikalno organizacijo. sodelovati pri odrejanju in obliki la, da (bo mdadinska delovna bri- važnejših vprašanjih s področja Prav tako prisojata posebno važ- V zadnjih letih je težnja naših politike ljudskega odbora in orga- gada, v kateri bodo sodelovali ko- mednarodne politike in se pogovo- nost razgovorom v Ženevi o pre-komun vse bolj v tem, da posta- n°y samoupravljanja. čevski mladinci in mladinke, 1. ju- rila o nadaljnji poglobitvi sodelo- nehanju jedrskih poskusov. Poudar- MIRO HEGLER PrWsednik Obč. odbora SZDL ne j o družbeno ekonomska skupnost prebivalcev določenega območja. V tej smeri je naraščala materialna osnova občin. Težili smo za tem, da bi občine ne bile prevelike, da tako omogočijo državljanom sode- Temelj Socialistične zveze je or- lija začeta z gradnjo vodovoda, vanja med obema državama. Meje občinam naj bi bile bolj življenjske jata važnost spoštovanja ustanovne listine OZN. Svetovni tisk obširno piše o razgovorih in uradni izjavi predsednika Tita in Naserja. Povsod se ___________ _________________________________ _ strinjajo z mislijo, da so vsi na- Te številke povedo veliko. Na- lovanje v organih družbenega w * m m m rodi dolžni aktivno sodelovati pri *a!inja-tekma v oboroževanju po- upravljanja, a da hkrati občine ni- Ob nedavni reorganizaciji občin ljenjskih odnosih in ob enakih go- je suhorobarstvo, ki se mu posveča ohranitvi miru. Ve6uje prepad med razvitimi in so premajhne in gospodarsko šibke, se je na željo prebivalstva Loški spedavsko-socialnih pogojih. Po ie še starejši rod. Mlajši rod raje ® Dogodki na Japonskem so nerazvitimi deli sveta, ker zaostale Popolnoma razumljivo je, da bo- potok priključil Loški dolini, Dra- svojem socialnem ustroju to ozem- odhaja v industrijo. Ljudska ob- vedno burnejšl. Nenehne demon- države še močneje čutijo breme do sredstva občine toliko večja ko- ga in Trava Kočevju, pretežni del Ije še danes teži skupaj. To doka- last si zadnje čase zelo prizadeva, stracije in stavke so prisilile pred- °boroževanja. likor bolj bo naraščal osebni do- velikolaške okolice občini Rudnik, zujejo že urejene prometne zveze, da bi to hišno obrt zopet dvignila sodnika vlade Kišija, da bo odsto- Tovariš Hegler je analiziral še hodek, ki na je odvisen od večje Dobrepolje pa Grosuplju. Že od gospodarska in politična upravna in njene stroke industrializirala. p;i. Pziavtl je, da bo odstopil, čim boložaj po neuspeli pariški konfe- proizvodnje in produktivnosti de- davnih časov je to ozemlje tvorilo središča ter kulturno prosvetne po- Veliko oviro pa povzroča prav ta- bodo izmenjane liste o japonsko- *®hci ter zadnje dogodke v Turčiji la. Ne bo mogoče računati na ve- nedeljivo skupno gospodarsko eno- vezave. ko pripadnost ozemlja štirim ob- ameriški pogodbi o varnosti. Raz- m na Japonskem. like investicije, temveč predvsem to, ki je in še vedno temelji na činatm; zato ni mogoče pričeti s pustili bodo tudi parlament. Med tem ko je tok mednarodnih na take. ki nam bodo hitro vračala naši najbolj značilni ljudski de- Danes pa si morajo s težavo skupnim načrtnim delom. Vsi ti m p .. teden ie imel franco- dogodkov še vedno buren, je kon- vložen denar. javnosti: izdelovanju suhe robe. jskati novih oprijemov, kar dosti- kraji nujno potrebujejo čim večji ■Lrert-eHnik komisija za delo z ženami, za ideo- Zveze komunistov. Odnos Sociali- voda Obrh-Slovenska vas. Med nj kolektivov in SZDL s prosto- Zvezo ženskih društev m L o loško poijtična vprašanja in druž- stične zveze in Zveze komunistov drugim ie dejal, da je gradnja vo- voljnim delom, borcev. Organizacija, ki je KOieic- bene organizacije. Ustanovili bi še mora biti čim tesnejši, pri čemer dovoda nujna za to naj bi se za Tovariš Ocepek je naglasil da tivni član- lma JniP komisijo za predloge in pritožbe, pa se je treba izogibati čezmerne gradnjo zavzeli vsi prizadeti pre- bo predvidoma do 15. avgusta iz- pred.oge in pripomPe ter za svoj Ta naj M sjstematično spremljala zadolžitve teh ali onih članov or- bivalci Kočevja. Pri Občinskem od- kop cevovoda izvršen, tako, da .bedelo iskati pomoč pri • ;n razvijala iniciativo članov, tako ganizacije. _ boru SZDL deluje poseben štab, ki do lahko pravočasno opravljena Občinski odbor SZDL mora kra- bi prek organizacije zbirala Te svoje naloge bomo reševali bo imel nalogo koordinirati delo montažna dela pri vodovodu. Skrb ievne organizacije tako zaokrožiti, predloge s področja življenja in s skupnimi napori, posebno še z pri gradnji vodovoda. Pri izkopu za izgradnjo tako potrebnega vo- n j obsegajo območje stanovanjske dela v komuni,. Tu bi bil poudarek izkušnjami na osnovi idej naše cevovoda bo sodelovala mladinska dovoda naj bi bila vseh članov skupnosti ali krajevnega odlbora. na delu komisije, čeprav je tudi NOB, koder so bili skovani te- delovna brigada, ki bo štela 60 Socialistične zveze. Potem je go- Odfoor krajevne organizacije je njena dolžnost, da pretrese vse melji, na katerih smo že postavili mladincev in mladink. Pri, tem de- Voril o sredstvih potrebnih za dolžan z lastno pobudo ali na po- v,Joge, ki so na njo naslonjene. močno zgradbo socialistične Jugo- lu bodo sodelovali tudi člani de- gradnjo vodovoda. Predlagal je, da budo članov organizirati razne sek- j\ja Jmncu je predsednik Občin- slavile. lovnih kolektivov in Socialistične b; se Uvedel samoprispevek v vi- cije za posamezna področja druž- skega odbora SZDL dejal, da ča- šini 1 % od minimalnih dohodkov bene problematike, na primer za ka;0 organizacijo nove in odgovor- t-v ___ _ • i r/ ] C* 7H T 1 zaiP°slfnih delavcev in uslužbencev, zdravstvena in socialna vprašanja, ne naloge, če hočemo v celoti i O SIUGTZllCCTll V . fCOI2yT©SCI ijZjLsLjJ davčni zavezanci pa naj bi prispe-šolstvo ter prosveto, za gospodar- uresničiti sklepe V. kongresa. Re- vali 2 % od davčne osnove. Na ta stvo, družbeno uveljavljanje žena organizacija sedanjih osnovnih or- V imenu OO SZDL je pozdravil Nadalje je dejal, da bo pobuda ko- način bi se zbrala sredstva v vi-in podobno. Odbor imenuje jedro ganizacij v nove krajevne odbore, konferenco Janez Pirnat. Med dru- čevske komune, da sami sekcije, ki pripravlja gradivo za bo zahtevala veliko preudarnega gim je dejal, da gredo v kočevski polovico sredstev za gradnjo vodo- sestanke, na katerih naj se vodi (jela. Pri teritorialni razdelitvi naj občini v razvijanju gospodarstva po voda imela brez dvoma razume- člani SZDL sami odločajo. Poiska- pravilni poti. Prav je, da so se ti je treba nove metode dela in da- pri ustvarjalnem delu naslonili na ti predvsem bodočim sekcijam pra- lastne sile. Poseben značilen primer vo vsebino, a hkrati paziti, da ne je gradnja vodovoda. Prav bi bilo, bomo hromili delo ostalih organi- je dejal tov. Pirnat, da bi pri grad- ___n __________ Sekcije morajo postati gibljiva zacij in društev, ki že sedaj aktiv- nji vodovoda pritegnili tudi ribni- Kemične tovarne,' za katercTnaj bo že napore, je dejal tov. Ocepek, oblika dela krajevnih organizacij no delajo. ško komuno. Menil je, da je vodo- zainteresirana vsa družba, o novi Podprli tudi okrajni in republiški SZDL. Druga oblika so podružnice. Krajevne organizacije bodo mo- vod Obrh-Slovenska vas skupen vsebini dela krajevnih odborov in ki se postavljajo le po potrebi v rale aktivno delati in seznanjati problem obeh komun. V obeh ob- stanovanj-kih skupnostih in dru- razprava, ki idejno politično orientira Hane v določenem vprašanju. Daje pa tudi pobude ljudskemu odboru in drugim organizacijam za vsakdanje delo. zberejo šini okrog 8 milijonov din. Podjetja pa naj bi prispevala v obliki višjih prispevkov Vodni skupnosti vanje tudi pri višjih organih, da za gradnjo vodovoda. Na ta način bodo prispevali sredstva za dokonč- se ibo predvidoma zbralo okrog 24 no dograditev vodovoda. milijonov din. Ostala potrebna Tovariš Pirnat je govoril tudi sredstva se bodo zbrala iz drugih o drugih stvareh, tako o pomenu virov. Prepričani smo, da bodo na- forumi. Petem se je dotaknil problemov Besede tovariša Ludvika Goloba več uspehov pri delu in gospodar skih uspehih občine. primeru, če je območje krajevne članstvo s sklepi kongresa, ter zla- činah je tudi ena Vodna skupnost. gem. Na kraju je zaželel kar naj- stanovanjske izgradnje v Kočevju. organizacije preobsežno, ali pa če " ........... ’ je izredno število članov. Paziti je treba, da bi podružnice ne prevzemale delo prejšnjih osnovnih organizacij, namesto da so le del Uvodoma je dejal, da je gradnja ki pridobili marsikaj kar jim bo krajevne organizacije. . vodovoda skrb nas vseh. Potem je koristilo pri njihovem delu. Za uspešno delo morajo vse kra- bojasnil problematiko šolstva v Dalj časa se je zadržal tudi pri Kljub povečani gradnji stanovanj je stanovanjska stiska v Kočevju še vedno pereča. Potem je govoril SAMO 43 KRAJ. ORGANIZACIJ o novi zakonodaji, ki omogoča mo-SZDL bilizacijo večjih virov za gradnjo O organizacijskih spremembah stanovanj. Le-ta omogoča nakup osnovnih organizacij SZDL, ki se stanovanj podjetjem in privatni- jevne organizacije dobiti svoje pro- stari cerkvi. Med drugim je dejal, problematiki za poveč. proizvod- bodo preimenovale v krajevne or- kom. Predlagal je, da bi v Ko-store. To je treba urediti takoj in (jg je j,reba reševati taka vpraša- nje v obstoječih podjetjih. Poudaril ganizacije SZDL, je govoril Janez čevju ustanovili institucijo, ki bi mora pomagati občinski ljudski od- nja kompleksno. V nadaljevanju je, da naj bo naša prva naloga, da Merhar. Obrazložil je tudi, kako usmerjala varčevanje državljanov bor. Izkoristiti je treba že seda- BVOjega govora poudaril velik zgradimo Kemično tovarno in vo- bodo delovale krajevne organiza- za gradhjo stanovanj, to je ti-nje prostore in razne pisarne, do- u@ie0 a J • ge organizira delavnica za po pra- poveča za 250 din mesečno za vsa- Enako naj store zavezanci prisp - vjla dvokoles, ključavnic in druge kega otroka, začenši od drugega ka z izvod, odločb k- se nahajajo drobne U3lužnostne dejavnosti. Tak otroka dalje. Lestvica otroškega do- ^’J^ešeto i” uslužnostni servis je v Kočevju datka I. skupine iz 35. člena uredbe »a naj vnCSejo ustrozne n0 zelo potreben. Naloga Stanovanjske ZTe ^en»“Sot ^POZORILNA DESKA aa 2 otroka 621.«n aa 2 otrok. N- stB,^ ^ 8960 din, za 4 otroke 11.190 dm, za g^L na vincah so med drugim _ *__ 5 12'92* dLn Tj^dlnartov rayprevidati tudi o poživitvi tu- Na predlog Sveta za šolstvo je nadaljnjega otroka 17.10 Omarjev. nzma v tem kraju. Vas leži skoro Qb{inski ljudski odbor sprejel od-Opozarjamo, da se navedeno pove- pod vznožjem Travne gore, kamor k Q doiočitvi šol s težkimi delov-čanje nanaša samo na tiste upravi- prlhaja iz leta v leto več turistov. nim[ mestl Dodatek za opravija-čence, ki prejemajo otroški dodatek Na vincah je rojstna hiša znanega . učiteljske službe na težkem de-v polnem znesku, to je na upravi- slavista in pisatelja dr. Ivana Pri- lt>vnem mestu znaša največ 5000 čenče, ki nimajo nikakršnega dav- jaitejja. v hiši, kjer se je rodil dr. dj osta)i d(xjatki pa znašajo 4000, ka na zemljo, ki nimajo nad I >» Prijatelj, je posebna soba, kjer so 3000 20,Q0 in 1000 din, odvisno od dinarjev dohodka na člana družine zbrani predmeti pokojnega pisate- tega’kakgna je težina delovnih po-mesečno od zgradbe (vrednost last- lja. Ker leži vas ob cesti, ki vodi . nQ joli' y posameznih krajih, nega stanovanja ne vpliva na pra- proti Sodražici in Travni gon, bi vico do otroškega dodatka), lii ni- bilo prav, da se turisti seznanijo , majo nad 500 din dohodka na čla- in obiščejo rojstni dom dr. Prija- Določili so m sprejeli odlok o na družine mesečno od zemlje, vze- telja. Člani odbora so predlagali, višini dnevnic za uradna potovanja, s sredstvi tudi ObLO. v občini Kočevje. Sprememba uredbe o otroškem dodatku S 1. julijem 1960 začne veljati čarnem Znesku se mora izplačati uredba o spremembah uredbe o že z plačo za julij I960, otroškem dodatku, objavljena v Zavezance prispevka za socialno Uradnem listu FLRJ, št. 48-59 in zavarovanje opozarjamo, da tu-popravljena v Uradnem listu FLRJ, kajšnja podružnica v zvezi z z»-številka 49 do 59. Po tej devnim povečanjem otroškega do-uredbl sta spremenjena 34. in datka ne bo izdajala novih odloc^, te v zakup, in ki nimajo drugih da' bi se na križišču cest v Žlebiču nadomestila za ločeno življenje in davku zavezanih dohodkov (od obr- postavila deska z opozorilom, v ka- kilometrine za uslužbence ObLO, ti itd.). Otroški dodatek v pove- teri smeri je dom pisatelja. njegovih zavodov m organizacij. V četrtek, 16. junija je imel pionirski odred osemletke Jožeta Seška v Kočevju, zaključno konferenco v tem šolskem' letu. Poleg pionirjev, ki so do zadnjega napolnili veliko dvorano množičnih organizacij, s® se konference udeležili tudi učitelji in profesorji šole ter predstavniki družbenih organizacij in sveta za šolstvo pri občini. O delu odreda J govorila načelnica Metka Levstik, o delu zadruge pa Irena Bončina* Na sliki: pionirji ploskajo zaključnim besedam načelnice Maketa prikazuje vas Stari log z razporejenimi mesti, kjer bo 4. julija veliko množično zborovanje z odkritjem spomenika padlim borcem in talcem narodnoosvobodilne vojne. Občinski odbor Zveze borcev NOV Kočevje vabi sve prebivalce občine Kočevje in okoliških občin, da sc proslave udeleže v čim večjem številu. Vasica Stari log je bila med narodnoosvobodilno vojno uničena. Sovražnik je požgal vas med prvimi na Kočevskem. V tem kraju sb se vsa leta vojne zadrževale partizanske edinice. V Starem logu je bila 1912. leta tudi ustanovljena Tomšičeva brigada. V bližnji in dal,in ji okolici vasi je več zgodovinskih krajev iz NOV. Po končani vojni so prišli v vas novi ljudje in na ruševinah starega ustvarili novo življenje, ki mu daje tempo Kmetijsko-gozdarsko posestvo, ki ima v Starem logu svoj obrat. 4. VIL — NA PRAZNIK DNEVA BORCA — VSI NA VELIKO PARTIZANSKO SLAVJE V STAREM LOGU Vsak lahko prispeva k turizmu! V zadnji številki smo že poročali tisov gozd, ki je zaščiten. vsak naj bo tudi turistični vodnik, o posvetovanju, ki ga je sklical Turistinčno olepševalno društvo Napraviti je treba realen per-ljudski odbor z namenom, izboij- Kočevje zajema v svojem progra- soektivni program turističnega razsuti gostinstvo in povečati turizem, mu še ostale turistične objekte, voja. Dražba zgradi osnovne ob-V številki smo pisali predvsem o propagando in drugo. ■ jekte, kot na. primer ceste, toda spo- delu razprave, ki je zajela gostin- „„„ I11/r. nri11/rA, redno s cesto, ki odpira pot tu- stvo Danes pa bomo pisali nekaj NUDITI VEC KOT IMA DOMA. rjzmu, je .treba urediti še vse osta- več o turizmu. .Kot smo v zadnji številki ome- lo_ kar delovni človek in turist po- Turizem na Kočevskem je še v bomo napisali še nekaj teht- trebuje na svojem oddihu. Kjer ni povojih in je zaradi tega malo tu- nih misli Razprave o razvoju tu- elektrike, pitne vode, kjer je po-ristlčnih objektov, a tudi dežela rizma na ObLO Kočevje. manjkljiva trgovska mreža, servis- sama je premalo poznana. Njene Inž. ANTON ZORC je poudaril, ne delavnice itd., tam človek ne zanimivosti niso dovolj raziskane in da sedaj v Kočevju prehajamo^ v doibi tisto, kar potrebuje in se v popularizirane. Naravne lepote, druS° obdobje razvoja kraja m tu- take kraje ne bo več vračal, zgodovinski objekti in kraji iz dav- rizma. Razrušeno mesto je obnov- v povojnih letih je bilo treba nih časov, kakor tudi narodnoosvo- Lieno in ustvarjeni so osnovni po- najprej postaviti industrijo, zadnja bodiina vojna, so premalo opisani, goji za bivanje ijudi, predvsem ta- ]eta kmetijstvo in sedaj je na vrsti Naravni pogoji za smučanje, ko- ki pogoji, kot jih imajo drugi kra- gostinstvo. Z večletnim pavšalizi-panje v Kolpi, lov in ribolov, nu- .ib ki_ v vojni niso bili toliko pri- ranjem za naprei družba skoro v dijo dovolj možnosti za razvoj tu- zadeti. Priznati je treba, da se je v ceioti odstopa od svojega deleža, ki rizma. Toda, razen tega, kar nudi Kočevju v zadnjih letih veliko na- ga ustvarja gostinstvo. S tem ho-narava, nismo sposobni turistu ni- redilo, tudi na področju gostinstva, čemo, da se gostinstvo z lastnimi česar nuditi. Tudi prometne zveze vendar za hitrejši razvoj turizma močmi postavi na noge in doseže so neugodne, še posebno cesta še vedno premalo. ostali družbeni napredek. Ljubijana-Kočevje-Reka. v drugem obdobju moramo pri- precej težav je s kadrom. Se- Zemljepisno je za Slovenijo od- praviti vse, da bodo prirodne zna. d an je gostinske šole dajejo premaknjena, izven sedanjih glavnih menitosti, ki zanimajo in vabijo malo kadra. Začeti moramo z iz-prometnih žil, vendar je v širšem turista, pravilno znali izkoristiti, da obraževanjem kadra, ki ga že ima-merilu lahko tranzitna za zvezo bo imela od tega gospodarsko korist iuo. in s tistimi, ki j,ih bomo spre-z morjem, z glavnim pristaniščem občina in tu živeči državljani. Za j©n v gostinsko stroko. To naj bo Jadrana — Reko. večji del Slovenije in turistov, ki skrb drugih organizacij, kot so go- . . . Turistično društvo Kočevje si je prihajajo v našo državo iz sever- spodinjski centri, turistična dru- Do Dneva 'borca — 4. julija — kjer bo veličasten spomenik ju- raznih krajev. Zato v teh dneh sto- nosDešitev turizma zadalo vrsto nih meja, bi lahko prometna žila štva in stanovanjske skupnosti. is lnZi Jo. še kratek čas. Kakor naškim talcem in borcem, ki so rite vse, da bo vaša vas v čistoči nal£g.' turjsy£no vzgojo prebival- Ljubljana-Kočevje-Reka predstav- smo že objavili, bo tega dne v darovali življenje za svobodo na- in zunanjem izgledu dostojna ve- K, °' zunan;0 ureditev mesta in Ijala zelo zanimiv prihod do morja Starem logu osrednja proslava roda. likemu dogodku. podeželia t<' " .......... J" —»J**— praznika kočevske občine. Sloves- Pri ureditvenih delih v Starem V prihodnji številki našega lista pr013agande. nostim ob odkritju sipomenika v logu so se posebno izkazali člani bodo bralci Obveščeni s točnim pro- Ena najvažnejših nalog je Starem logu in partizanskemu sre- kolektiva kočevskega rudnika, gramom prireditev, razporedom ^ ^goja ljudi, posebno Čanju v tem zgodovinskem kraju pripadniki Jugoslovanske ljudske voženj z avtomobili in ostalimi teh- nimamo turistične tradicije. Po šote NOB bodo prisostvovali poleg armade in člani Zveze borcev Ko- ničnimi stvarmi v zvezi s proslavo. bjt0 treba prirejati preda- Prebivalcev kočevske občine tudi čevje-metsto. Želimo, da bi jih v Cani Zveze borcev, Socialistične krajih in zanimivih objek- valoi obme bivši, borci in prebivalci nekaterih teh zadnjih dneh posnemali tudi zveze in ostali delovni ljudje. 4. turiste tako da bi vsak šo- notranjost, v višinske predele. Po drugič, v Komercialni aei turizma, ..........■“...........- -- — 1 — veliko partizansko 2 dal ali pokazal pot tujcu k eni uri vožnje lahko pridejo v do- ki naj občini prinese več dohodkov. ter povečanje turistične tu- ker poročamo, rega loga! Le še nekaj dni ; , v Starem logu z delom pri do 4. julija, ko bodo prišli v vašo jevega jarma. re3itvi partizanskega grobišča, vas številni udeleženci proslave iz TURISTIČNA PISARNA Za turista je vabljivo, da se do JANEZ PIRNAT, pred. Okrajne mesta počitka popelje skozi sliko- turistične zveze, je najprej dejal, vite kraje, morda spotoma gre še da je bila ta konferenca dobro pri-na lov ali ribolov; za to so naši pravljena. Turizem se mora razvi-kraji še posebno primerni. jati v dveh smereh: nuditi delov- Ne smemo pozabiti, da si prebi- nemu človeku čim več oddiha in valoi obmorskih krajev želijo v možnosti, da se vrača k naravi, in iške predele. Po drugič, v komercialni del turizma, sosednjih občin, tako iz 'ribniške, člani ostalih delovnih kolektivov in julija vsi . „ ------ ---------------- - m , . . . žužemberške iz občine Ivančna člani Socialistične zveze. proslavo v Stari log. Tako bomo 1ektom ki ga zanimajo Mladin- lino Kolpe, se povzpnejo na bližnji Tudi posameznikom je treba Sorica in dragih krajev Pa še beseda prebivalcem Sta- najlepše proslavili 15-letmco osvo- •> _ ’izacye na g0lah je treba hrib, kjer srečajo vse tisto, kar omogočiti zaslužek od turizma. Ob- v Prav v času, ko to poročamo, rega loga! Le še nekaj dni nas loči boditve domovine izpod okupator- da bi organizirali iz- nudijo visoki alpski kraji in celin- tinski ljudski odbor^ naj bi izdal hite iv ^ /-loir.™ rxr'j An a iminita ,irn, ihnHn nriiSli v vašo ieve^a iarma. letni Štvo v domače kraje. Razna sko podnebje. odlok o nedotakljivosti zasebnihsot^ društva še posebno Avto-moto, V nekaj letih bo zgrajena cesta ki bi jih dajali za prenočišča. OLO Partizana in planince, je treba za- in na ta čas moramo biti priprav- je že odpravil odlok o obdavčenju interesirati, da organizirajo skup- ljeni. Turisti bodo tu in če zanje tistih, ki dajejo del stanovanja v ne izlete svojih članov. ne bomo imeli pripravljeno vse kar te namene. Nuditi je treba poso- Zunanii izgled mesta in vasi je sodoben turist hoče in ne vpraša jila za ureditev sob. važen za pritegnitev turistov. Tu- koliko stane, bodo naravne zname- Cimprej je treba odpreti tun- ristično društvo je sklenilo, da bo- nitosti zaman; te rok se nam bo stično pisarno, v kateri bi potnik do stalno opozarjali pristojne či- izmuznil vir, ki marsikje pred- dobil potrebne informacije m nitelie na1 stavlja največ dohodkov. hkrati bi tu lahko bila recepcija v Končno mora naše gostinstvo in za privatna prenočišča. O vzdrževanje reda in čistoče, vse lkar je namenjeno turizmu, biti Poleg ceste je treba urediti še pometanje ceste in ulic, sposobno nuditi delovnemu človeku pitno vodo. S primerno propagando <Č> hišni sveti naj uredijo fasa- nekaj ved_ kot mu vsak dan nudi bodo ti kraji postali turistični. Pode in jih pobelijo, okolje v katerem dela, in gospo- udaril je še, da sta edino Kolpa in O okna v javnih m zasebnih dinjstvo. v katerem živi. deloma Krka nedotaknjeni reki, zgradbah naj bodo okrašena s Na Kočevsko prihaja vedno kamor še ni posegla industrija z cvetjem, Več ljudi z namenom, da bi si ogle- odpadki. O obnoviti gostinske obrate in v dali kmetijska posestva in sociali- Glede gradenj raznih koč in po- njih vzdrževati čistočo ter sf.jgnj napredek teh krajev. Zal jim stojank je treba' izdelati program, kulturno postrežbo, razen ogleda KGP nimamo kaj nu- ki naj bo odraz potreb raznih or- O urediti vse znane turistične ganizaoij in turizma kot celote. objekte' SKUPNO LEŽIŠČE Tajnik Okrajne gostinske zbor- , ------ - = . - . , Program Turističnega društva nirektor hotela »Pugled« ie izra- nice L°ize Jamnik je govoril o se- KOČEVSKA REKA- 2s -n 9« < družini s tremi otr(>cl' PlaCa predvideva, da se iz struge Rinže n 7jadovolistvo, da se tudi oblastni darijih oblikah upravljanja gostiln Ribnica e, ££ — » - g« SfH gibanje prebivalstva LOŠKI POTOK , P°ročila sta se: Anzeljc Stanislav, 5hetoValec iz Malega loga 26, star 1 *et in Ruparčič Marija, delavca iz Retii 22, stara 18 let. DOLENJA VAS V ljubljanski bolnišnici je umrl Mihelič Franc, uslužbenec iz Prigorice 23, star 39 let. KOSTEL Umrl je Kajfež Jakob, upokojenec iz Novih sel 17, star &2 let. VELIKE LAŠČE Rodili sta: Lužar Marija, kmeč- ameriški barvni film »Junaki ZAHVALA šervudskega gozda«, 29. junija Iskreno se zahvaljujemo vsem italijanski film »Povratek v živ- gasilcem Gasilskega društva Vas-ljenje«, 2. in 3. julija ama- Fara, ki so takoj prišli na pomoč riški barvni cinemascopski film ob požaru. Zahvaljujemo se tudi »Preko mnogih rek«. vsem vaščanom, ki so pomagali PONIKVE: 30. junija italijanski gasiti požar. film »Povratek v življenje«. Prizadeti Zdravičevi Iz Fare LOŠKI POTOK: 26. junija ameriški film »Mojih šest kaznjencev«, SLUŽBA 3. julija nemško-jugoslovanski Takoj sprejmemo v službo sa-barvni film »Dalmatinska svad- mostojno gospodinjsko pomočnico k ba«. . — . lies Bergeres«, 29. junija ameriški film »Velika ura«, 2. in 3. julija francoski film »Vlačuga, dostojna spoštovanja«. l^e^KaS gospodinja PRmG^DT^Tn"26.'junija ita-z Orjaka — dečka Franca. ZAHVALA C*b nenadni smrti mojega dragega moža in očeta JOŽETA PUCIHARJA lizati j a. IZLETNIŠKA TOČKA LAZE tabilna. Pri zasebnikih še vedno stvu in turizmu. Dejal je, da gostinstvo ni kos naraščajočim po- ...... ,. trebam in so sedanje zmogljivosti ugotavljajo, da zatajujejo dejanski V bližnji in daljnji okolici Ko- že če2 mero izkoriščene. Gosti so promet in davčni organi so pnsi-msL-URAU: c. juiuja........... «=T «=*» zahtevnejši, gostinstvo samo li=m. » *d»v«io gostiMčme co lijanski film čas.. 2. se iskreno s,h,„iuiem™„ d,,- "Su eStoShR kttŽL »S "jSBStiSSSfSffiiS K *h •» dralba od- in 3. julija ameriški^barvni film gim prijatelj m, sorodnikom in . ‘Ujreditl izletniško točko na , ,. rnanižLm.i sredstvi uredili stopala gostinstvu, morajo obvezno ............ »Prišel je iz Laramija«. znancem, ki so mu p 1 esli prelepe Lazabi to je na cesy med Onekom ležišče in tako začasno re- vlagati v svoje sklade, ne pa z nji- yhirla ie Koman Marjeta, inva- BROD NA K0IjPI: 2®; m 2®' JU' vence ln cvetie. nas tolažili in z Koprivnikom, na višini 810 m |iM r blem kadar je treba pre- mi poviševati osebnih prejemkov. ^ švedski film »Nasmeh po- nami so^tvovah Nasa torto a- ^dm^ske višine. Kraj je od Ko- ničiti Žčji škSS jtn^ ^ed- Svoje mnenje je k diskusiji pri-J?,061"’J:-1. P: ičevja oddaljen 10 km, od Koprivni- no ^ obnavlka^ stori gostinski ob- speval še sekretar Občinskega ko- RIBNICA ^'*3 upokojenka iz Ribnice 168, Stara 69 let. »SPLOŠNO KROJAŠTVO« KOČEVJE KOČEVJE Rodile so: Kuzma Ema, gospodi-Rti te Podlesja 6 — dečka Marja-Forjan Terezija, delavka iz Lvišlarjev 5 — deklico Marijo in -------------— „—„-------- Levstek Marija, uslužbenka iz Ko- obratovalo zaradi rcnoviranja de-^vja, Rudnik 27 — dečka Petra. lavnice. »Splošno krojaštvo« Kočevje SLUŽBA Kmetijska zadruga Sodražica ni podružnici radarjev, jamskemu ^Jpa 7. T^edeT hna ippo" smu- "ati alTSagradiio^novinaT^ nT- miteja ZKS Ludvik Golob^žlasti ttrasZD?, PSt*olanTskTTwnorsti či;ščt’ zvezano z Invskim vrhom, čr“ “ ok(f je temeljito pregledali je poudaril da moramo najprej s™L' Stanoyanjsk^ skupnosti Onekom in Mačkovcem ter pada- te sredstva vlagali tam, kjer bo sami spoznati domače kraje, potem Rudnika, Poslovni zvezi Kočevje, planjave proti Svetlemu po- od njlh res korist. bomo lahko vodič drugim. Turi- Obvešča cenjene stranke, da v sosedom, rudniški godbi, kakor tu- jn na cesto Knežja lipa-Mo- stično društvo se mora svoje vloge času od 5. julija do 20. julija ne bo di .pevcem in govornikom. zejj. Tudi v pogledu poletnega iz- VSAK NAJ BO TURISTIČNI in dolžnosti bolje zavedati. Za ure- Poselbno dolžnost čutim, da se jetništva ima ta kraj skunai z VODNIK ditev ulic in hiš naj bi sklicali zahvalim družini Mlekuž, sosedi - ^skim vrhom in okolišnimi viši- Predsednik Okrajne gostinske sestanke s predstavniki hišnih sve- KINO ^ADRAN, Kočevje: od 24. do 26. junija italijanski barvni cinemascopski film »Toska«, 27. in 28. . , , . junija ameriški barvni vistavi- sPre!me tukm in°30fl':m">>PMOS nn>®haStn' 2f' za kamion TAM 4500 ti 30. junija italijanski barvni ci- vorii pred Jožetom Oberstarjem v nemascopski film »Škandal na Prijave pošljite nadnaslov. Kme- Trnriri, ,r^r^r p,,noi; TvanVn =n blaži«, od 1. do 3. julija japonski tijska zadruga Sodražica, barvni cinemascopski film »Cio Francki, Oberčevim, Pičulinovim amj w, izietniški značaj, zdrav zbornice FRANCE DROBE2 je za tov in se z njimi pogovorili. Z go- in dr. Maroltu. - — - .... - ......................• ................ Še enkrat vsem zahvala. žalujoča žena s hčerko naliti ixnp 1Z.1C uiiTouvi , ——• ----------— --------------------- . , pilaninski zrak in razgled na gor- uvod poudaril, da bo za te kraje stinskimi delavci naj bi imeli ob- naša prisrčna gke grebene in vrbove Karavank, turizem zelo pomemben. Gostinska časne seminarje. Najprej pa je Zasavskega gorovja, Gorski Kotar stroka je samo en člen v razvoju treba dobiti človeka, ki se bo ter na bližnjo okolico Kočevja in turizmai in zato ne smemo zanema- ukvarjal samo s tem in uspehi ne Roga. Posebno zanimiva je flora riti uslug. Odkriti je treba prirod- bodo izostali. „ .................. in pestre pomladanske in jesenske ne in zgodovinske znamenitosti in -Mc Preklicujem besede, ki sem jih go- . _L «»pi! ered Jožetom Obemtarjem v T„ daniti) bi začasno o*Ao- PREKLIC ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame AMALIJE TEKAVČIČ iz Mlake 10 bile neresnične. Zahvaljujem se ji, da je odstopila od tožbe. Nose Anton vek z rikšo«. SVOBODA, Rudnik: 25. in 26. junija italijanski barvni film»Teo- RIBnicA: 25. in 26. junija ame- se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki dKW 200 ccm s 27.000 prevoženimi in nedeljski prevoz. S _ tiški cinemascopski film »Ulica PRODAM Prodam dobro ohranjen zah, a v prihodnje bi bilo treba zgraditi kočo s prenočišči in bifejem. Hotel Pugled bi postojanko moral oskrbovati s pijačo in premotor hrano, podjetje Avto pa za sobotni ... _________T_„. _____ _ so nam stali ob strani v težkih kilometri. Rrederik št. 10«, 2. in 3. julija urah, sosedom, ki so nam nudili atieriški barvni cinemascopski pomoč in poklonili cvetje, duhov-fiilrn »Vzhodno od raja«. niku za njegove besede ob odprtem <1GDRaZICA: 25. in 26. junija ju- Srobu, sodelavkam LIP (Galante-.^oslcvanski film »H-8« ri.ic). Posebna zahvala tovarišici 7UIKE LAŠČE: 25. in 26. junija Nadi in družini Verderber. laponski film »Žrtvovana dekle- Žalujoči: Neutolažljivi mož, hčerka«, 2. in 3. julija francoski ka Malka, mama ter sinovi Vinko, barvni film »Foldes Bergeres«. Lado in Cveto z družinami. Grebenc Andrej, Sv. Gregor, pošta Ortnek milijonom dinarjev bi lahko postavili kočo. UREDITI KOČO V KOSTELU Turistična koča v Kostelu je že Robre POLJE: 25. in 26. junija PRODAMO H J2 da ja in tiska ČZP »Kočevski v Kočevju. Urejuje urednici odbor. Odgovorni urednik /‘atija Cetinski. Uredništvo in _?fava v Kočevju, Ljubljanska esta 14 a, telefon uredništva in anrave 3-89. Naročnina je 500 din, ailetna 250 din in jo je treba ,Jtiati v naprej. Za inozemstvo Tov ^in 02• 3 ameriške dolarje. K°či račun 600-713 pri Komu- Atini v , 1"265 a* banki Ljubljana, podružnica za Kočevje ZAHVALA __ ___________ Šolskemu odbora in tovarišu Bo- več let poznana. Urediti je treba biču se za pomoč pri zadrugi naj- še okolje, predvsem razvaline gra-lepše zahvaljujemo. du, urediti steze do zidovja in pre- Zadružniki iz Starega loga prečiti nadaljnje razpadanje. Razvaline so na koničastem griču in IZGUBLJENO je lep razgled po okolici. Zbrati je 14. VI. sem na poti od mlečne treba podatke o zgodovini gradu in Najboljšemu ponudniku prodamo restavracije do Šalke vasi izgubila izdelati več fotografskih posnetkov, terensko vozilo — »Fiat-Compag- levi sandal. Prosim najditelja, da Popraviti je treba približno lkm nola«. Interesenti naj se obrnejo ga proti nagradi vrne na upravi ceste od Koče do Žage, all pa dona komercialni oddelek podjetja, lista. končati cesto od Dola do Fare. Pri do najkasneje 30. junija. * * * Žagi je treba urediti prostor za Kmetijsko gozdarsko posestvo 14. junija sem od Rudnika do kopanje in kupiti dva čolna. Pri Kočevje Črnomaljske ceste izgubila žensko koči bi napravili prostor za ke- rumeno jopo. Najditelj naj jo proti gljanje in balinanje, ob Kolpi pa nagradi vrne na upravo lista. igrišče za odbojko in badminton. * * * Ko bi uredili cesto, bi bil tu pri- Dne 15. 6. 1960 sem od Galan- meren prostor za camping, iz Kočevja, Trata 34, želijo vse terije-Kočevje do Rudnika izgubila V bližini Kostela je podzemska lepo za god, ostale pa lepo poz- zeleno volneno jopico. Poštenega jnma s kapniki, imenujejo jo Ve-dravljajo brat Janez z družino te najditelja prosim, da jo vrne na lika jama ali Jelovička. K jami je Gore. upravo »Novic«. treba urediti dohod. Tu raste tudi ČESTITKA Ljubemu bratu Lojzetu Koširju, njegovi ženi Lojzki in sinu Lojzetu Turistična koča v Kostelu 7Z NAS/H Ham P>f> m KRAJEV' Nove oblike pri Svobodi v Kočevski Reki V Fari je gorelo LIVOLD Prebivalci Livolda urejamo šolsko igrišče skupno s prebivalci iz 20. junija je v opoldanskih urah zgorelo pol vasi, saj je veter pihal Dolge vasi, Črnega potoka in nastala nad Kolpsko dolino huda prav proti vasi. Hvaležni so tudi Zajčjega polja. Prispevek posamez-nevihta. Med grmenjem in bliska- sovaščanom in pionirjem, zlasti pa n'ka je znašal po 6 ur dela ali pa njem je lilo kot iz škafa. Deset prej omenjenima delavcema, ki sta po 400 din. Igrišče bo kmalu začelo minut pred eno uro popoldne je izredno požrtvovalno pomagala pri služiti svojemu namenu. udarila strela v skedenj Jožeta reševanju in gašenju. Zdraviča v Fari. Poslopje je stalo Dramatska skupina Kultuirno-Huda nesreča, ki nas je doletela, umetniškega društva je naštudirala sredi vasi med hišami in gospo- nas je znova poučila, kako nujno in se predstavila gledalcem z ve-darskimi poslopji. Sosedje, ki so potrebno je pomagati gasilcem, saj selo'gro v petih dejanjih »Slaba resnično skrbijo za narodno bla- vest«. Z njo so gostovali tudi v Stari cerkvi, Mozlju in Dolenji vasi. Marija Volf Izlet v Kočevje videli, kako je udarila strela, so nemudoma obvestili gasilce v Vasi, ginjo. sami pa so se takoj začeli boriti s silno močnim ognjem ter s škafi polivali sosednje hiše, da se ne bi vnele. V tem času je gasilska sirena klicala prebivalstvo na pomoč. V V sredo, 8. tega meseca smo nečeni smo bili nad veliko prijaz-petih minutah so bili orifarski ga- učenci osmega razreda osnovne šo- nostjo delavk in delavcev, ki so eilci nared. Hiteli so z brizgalno .le iz Ribnice priredili lepo in zelo ktiub težkemu in napornemu delu in ostalim gasilskim orodjem iz poučno ekskurzijo v Kočevje. vedno vedrega in nasmejanega ob- Vasi v Faro. Spotoma so se jim Ko smo zjutraj prišli v Kočevje, raza. Neka uslužbenka iz »Teksti-pridruževali tudi drugi gasilci iz smo najprej obiskali kovinsko pod- lane« me je vprašala, na katerem oddaljenejših krajev. Ko so prišli jetje »ITAS«, kjer smo videli mno- delovnem mestu bi najraje delala. go izdelkov, ki jih izdeluje pred- Z veseljem sem ji povedala, da bi vsem mladina. Posebno nas je za- me najbolj veselilo delo pri stroju, nimalo izdelovanje silosov. V to- ki izdeluje blago. Ropot strojev mi Čeprav so bili gasilci izredno hi- varni so nam povedali, da te kotle je bil namreč silno všeč. Nada Mohar do ognja, so začeli tako gasiti in preprečevati, da se ogenj ne bi razširil na ostale hiše. 8. razred Ribnica tri, je bil zadnji čas, da so prispeli tudi izvažamo, kar je zelo raznesena kraj požara. Ogenj je bil zelo Ijivo. Oddelek, kjer varijo, nam je močan in ume roke sosedov, pio- bil iše prav posebno všeč. Saj nirjev in delavcev Noseta in Pri- iskrice, ki ob varjenju nastajajo, možiča iz stanovanjske skupnosti človeka kar očarajo. Ogledali smo Kočevje, mu niso bile več kos. Ga- si tudi ključavničarski oddelek. Tu sili so z več strani ter izpraznili smo videli marsikaj. Zanimalo nas preteklo nedeljo so imeli lovci, vse vodnjake v bližini požara. Dež je prav vse. Zelo so nam bile vtšeč yan; Lovske družine Velike Peljale med tem neprenehoma lil. lepe svetle plošče, ki jih menda ne_ ve]iko slavje. Ob prisotnosti Tudi gasilci na Brodu, čabru in rabijo pri fotografiji. Nazadnje nas članov zelene bratovščine iz bliž-Delnicah so bili obveščeni o ne- je vodja odpeljal v majhno sobico, nje ;n daljnje okolice ter velikega sreči in so čakali pripravljeni, da kjer so visele lučke z lestenci. Od števila ljudi, so izročili svojemu .......... ~ tu se dek.eta nismo mogle ločiti, namenu novo lovsko kočo, ki je Vse je bilo. tako lepo, da bi človek zgrajena v kraju »Soba«. Najprej ne mogel izbrati naj,lepšega pred- je jmel slavnostni nagovor v imenu Med najbolj delavnimi delavsko prosvetnimi društvi v občini Kočevje je DPD »Svoboda« v Kočevski Reki. Raznovrstne oblike njenega dela od dramatske sekcije do tečajev za pridobitev kvalifikacije, so znak želje in potreb tamkaj živečih ljudi, ki se prek društva kulturno izživljajo in si širijo obzorje. Vodstvo Svobode in njeni najbolj delavni člani nenehno razmišljajo o novih oblikah dela. Namesto preživelih »klasičnih« akademij ob raznih praznikih, so uvedli literarne večere, na katerih je navadno bil dolg govor, nekaj recitacij in petja, imeli literarni nastop, na katerem so poslušali, kaj vse so svetovni pisatelji pisali o ženi. Ne smemo misliti, da je to zgledalo tako, da se je nekaj članov zbralo na odru in iz knjig bralo posamezne odlomke. Ves program je bil temeljito pripravljen in podan v vezanem tekstu. Tak večer so imeli že o Prešernu, pripravljajo pa večer o znanem pisatelju komedij Nušiču. Menimo, da bi ne bilo napačno, ko bi tudi ostala dmštva in organizacije, ki pripravljajo razne proslave, prešla od tradicionalnih akademij k novim oblikam. Naši ljudje bodo še bolj napolnili dvorane. Občinski svet Svobod in prosvetnih društev naj bi z raznimi sestanki in seminarji posredoval izkušnje ali pa že pripravljen program. Prelistati nešteto knjig in iz njih vzeti najpomembnejše misli velikih mož, namenjene ženi, zahteva že veliko truda in časa. Ko je to že eno društvo pripravilo, bi se tega v isti obliki lahko poslužili tudi drugod. Posebno uspeva pri Svobodi v Kočevski Reki moški pevski zbor, ki šteje že 13 pevcev in ga vodi profesor Miloš Humek. Se večji kraji, kot na primer Kočevje, le težko uspevajo s pevskimi zbori, predvsem zato, ker ni pevcev. V Kočevsko Reko prihajajo posamezniki po uro in več peš, profesor petja pa iz Kočevja. Spomladi so začeli in v jeseni pripravljajo prvi koncert. V okviru Svobode so imeli razna predavanja. Vseh je bilo 8 in vedno velik obisk. Na ta poljudlno znanstvena predavanja je prišlo tudi po 156 poslušalcev, kar je za njihov kraj res veliko. Za primerjavo naj povem, da je na predavanje o televiziji v Kočevju prišlo samo 12 poslušalcev, v Kočevski Reki jih je bilo na tem predavanju nad 60. V letošnji sezoni je zaostala z delom dramatska sekcija. Veliko truda so imeli pri naštudiran ju Ana Frank; žal do uprizoritve ni prišlo, ker so nekateri igralci iz objektivnih razlogov prenehali z učenjem. Sedaj je težišče dela Svobode na ureditvi klubov, ki so v vseh večjih vaseh in opremljeni s televizijskimi sprejemniki. Sprejem je v glavnem dober, v višjih krajih, kot v Borovcu, pa odličen in brez motenj. Pot Svobode in posestva Snežnik je jasna. Samo človek s širokim obzorjem, s kulturno in strokovno izobrazbo ter primernim razvedrilom, je lahko tudi dober delavec in aktiven član družbene skupnosti. Tu, v nedavno še zaostalih in odmaknjenih krajih, se poleg modernega socialističnega posestva poraja nov človek, ki s svojo dejavnostjo in mislijo koraka daleč pred drugimi. -Mc Lovska družina Velike Poljane priskočijo na pomoč, če bi bilo po trebno. Po treh urah težkega dela so ogenj deloma ukrotili, gasili pa so meta. vse do 17. ure popoldne. iZgorel je Zdravičev skedenj z orodjem in senom. Uničenega' je Lovske družine Velike Poljane An-Nazadnje smo obiskali še »Tek- direj Pirnat. Med drugim je tudi sftlano«. Tu nas je čakalo še večje povedal, da ie bila omenjena lov-presenečenje. Ob vstopu v tovarno ska družina ustanovljena leta 1946. Tržičani so obiskali Turjak tudi precej lesa. Zdravič je namreč je stal stroj od 25—30 m dolg. Kar y letu 1958 so sklenili, da začno kolar. osupnila sem, ko sem videla, da z gradnjo lovske koče. S prizade- ni tri pomoči gasilcev in njihovi delo pri tako velikem stroju oprav- vanjem vseh lovcev, članov te dru-izurjenosti v gašenju ter veliki po- lja le ena sama ženska. Ogledali ži-ne, ter pomočjo ostalih prebival-žrtvovalnosti posameznih članov, smo si prav vise od pranja volne in cev je zrasj]a lovska koča, ki bi se imajo Prifarci zahvaliti, da ni krpic do izdelanega blaga. Preše- bila vsaki Lovski družini v ponos. Ta uspeh Lovske družine pa je še toliko večji, ker šteje vsega samo 16 članov. Trak na vratih lovske koče je V nedeljo, 12. junija, so obiskali dal je tudi, da so bili turjaški prerezal in kočo izročil svojemu Turjak, kjer so bili v NOV hudi grofje pristaši reformirane cerkve, namenu dr. Cilenšek, predsednik boji, člani Občinskega odbora ZWI Pokazal je prostor v gradu, kjer odbora za lovski turizem pri Lov-iz Tržiča na Gorenjskem. Z njimi je bil skrit Jurij Dalmatin in v $ki zvezi Kočevje. Pri tem je spre-so bili tudi svojci padlih borcev, tem skrivališču prevajal sveto govoril nekaj besed in čestital lov-Vodja izleta je bil Franc Smitek. pismo. cem za njihov velik uspeh, ker so V imenu Okrajnega odbora ZWI Potem so si izletniki pod vodst- zgradili to lepo kočo. Za njim je je bila med udeleženci izleta Anč- vom tovarišev Podlogarja in Škrlja spregovoril še podpredsednik Lovka Perdan. ogledali prostore in ruševine nek- ske zveze Kočevje, ki je med dru- Goste so pozdravili podpredsed- daj mogočnega gradu. Iz gradu so gim dejal, da so lovci iz Lovske nik Obč. odbora ZB Ljubljana- odšli k spomeniku na Turjaku, ki družine Velike Poljane lahko za Rudnik in rezervni major Edo Pod- stoji v spomin na veliko zmago in vzgled, kaj se vse lahko doseže z logar, predsednik krajevne organi- v spomin padlim borcem. vztrajnostjo in iznajdljivostjo ter zaoije ZB Ciril Škrlj in Jože Pri- Pred odhodom se je poslovil od jim v imenu Lovske zveze Kočevje jatelj v imenu invalidske organize- gostov tov. Podlogar z željo, da bi čestital k njihovemu uspehu, cije iz Velikih Lašč. prišlo z Gorenjske v te kraje čim Po svečanem delu proslave je Na grajskem dvorišču so izlet- več gostov, da bodo spoznali tudi . ,,.fi2n7.28) niki prisluhnili besedam tovariša dolenjski predel naše slovenske KAMNIK . RIBNICA 63.62(37.2») Podlogarja, turjaškega rojaka in domovine. 19. junija je bila v Kamniku od- borca, ki je osebno sodeloval pri Skoraj istočasno so prišli na igrana prvenstvena košarkarska napadu na belogardistično poste- Turjak člani ZB iz občine Žiri. Tu- tekma med Kamnikom in Ribnico, janko v gradu. Obširno je orisal di ti izletniki so bili seznanjeni z Domačini so bili favoriti, ker je obleganje turjaškega gradu. Med zgodovino turjaškega gradu. Po ’ ~ drugim je omenil tudi pomoč pre- obisku so se odpeljali v Iški Vint,-blvalstva, ki je v najtežjih časih gar. ekipa iz Ribnice prišla brez treh Slanov prve peterice. Kljub temu ____________ ____________ __ _ je bila tekma enakovredna in sta nudilo vso pomoč partizanski voj- Dragi Gorenjci! Le še pridite k se moštvi stalno menjavali v ved- ski. Tov. Ciril Škrlj pa je podrofo- nam. no orisal zgodovino turjaškega gradu in njegovih lastnikov — turjaških grofov. Poudaril ie predvsem to, kar je v zvezi s slovensko zgodovino: tlačanstvo, turške boje, J. P. sitvu. Precej zaslug za zmago domačih imata tudi zapisnikar In ča-somerilec (trener Kamnika), tako da je bila Ribnica ob dve zasluženi točki. Pri Ribnici so bili najboljši UPORABNIKI CEST ____ ________________ ______ S pravilno vožnjo si sebi in dni- Kmet. ki je dosegel 42 košev ter grofa Herberta in Andreja. Pove- gim zagotovite varnost! Kazina in Bavdek. sledilo ljudsko rajanje. V prijetni senci in idiličnem gozdnem okolju so ljudje uživali v lepoti narave. Da je bilo vzdušje še lepše, je poskrbel s svojo harmoniko »Nebeški Tonček«. Bilo je zvrhano mero smeha, razlegala se je lepa slovenska pesem. Na provizoričnem odru pa so se po taktu poskočnih melodij obračali, mladi pari... Lovska koča ima prostorno sobo za prenočišča in počitek, poleg pa kuhinjo. Tudi v gornjih prostorih koče bodo uredili prostor. Koča je lesena, ima verando in sploh je zelo okusno zgrajena in urejena. V bližini koče je tudi vodnjak. V koči bodo dobili zatočišče lovci, gozdarji in ostali popotni ljudje, kadar jih bo vodila pot skozi te kraje. Iz koče je zelo lep razgled na vso panoramo Ribniške doline in še dalj. Upravičeno lahko trdimo, da predstavlja koča začetek lovskega turizma v teh krajih, saj bodo kočo in tamkajšnji predel »Šobe« radi obiskali poleg članov zelene bratovščine tudi drugi. ZMAGA V nedeljo 12. junija je bila v Ribnici prvenstvena košarkarska tekma med domačim Partizanom in ljubljansko Svobodo II. Nesporen favorit je bila ekipa Svobode iz Ljubljane, toda že v začetku so jih domačini z veliko borbenostjo prisilili v obrambo in kmalu vodili za deset košev. V dragem polčasu je ekipa Ribnice še povečala to razliko in zmagala z rezultatom 51 : 35 in s tem dosegla enega Izmed največjih uspehov. V ekipi domačinov so se odlikovali Kmet, ki je sam dosegel 28 košev, ter Mlakar In Kozina. Pri gostih pa je bil najboljši Vahan (19 košev). CICIBANI VAS VABIJO Cicibančki — mesta Kočevja in Rudnika prirede 26. junija 1960 ob 16. uri v Šeškovem domu akademijo s pestrim sporedom. Pobirali bomo le prostovoljne prispevke. Pridite na akademijo vsi, ki nas imate radi. ZAŠČITNO CEPLJENJE PROTI OTROŠKI PARALIZI Koncem meseca junija letošnjega leta se bo v občini Kočevje izvedlo zaščitno cepljenje proti otroški paralizi za otroke, rojene v letu 1959, Ti otroci bodo v letošnjem letu prejeli dve dozi cepiva v presledkih 4 tednov. Za cepljenje bodo starši prispevali 600 din. Ta prispevek je plačljiv pri prvem cepljenju ali pa v dveh obrokih po 300 din pri prvem in dragem cepljenju. Istočasno, to je pri prvem cepljenju bodo proti otroški paralizi tretjič cepljeni otroci, rojeni leta 1958, ki so bili v preteklem letu že dvakrat cepljeni, Vsi otroci letnikov 1958 in 1969 bodo prejeli posebne pozive. V kolikor pa kateri od obeh letnikov posebnega poziva ne bi prejel, naj ga starši kljub temu ob določenem času pripeljejo na cepišče. Cepljenje bo izvedeno po naslednjem razporedu: Datum cepljenja Ura cepljenja Cepišče II II. 1. Stara cerkev, šola 24. 6. 60 26. 7. 60 13. uri 2. Struge, Zdrav. post. 24. 6. 60 26. 7. 60 15. uri 3. Polom, šola 24. 6. 60 26. 7. 60 16. uri 4. Stari log, šola 24. 6. 60 26. 7. 60 16.30' uri 5. Mozelj, šola 27. 6. 60 25. 7. 60 14. uri 6. Podlčsje, uprava kmetijskega obrata 27. 6. 60 26. 7. 60 14.30 uri 7. Laze, šola 27. 6. 60 25. 7, 60 15. uri 8. Predgrad, zdravstvena postaja 27. 6. 60 26. 7. 60 15.30 uri 9. Knežja lipa, uprava kmetijskega obrata 27. 6. 60 25, 7. 60 16. uri 10. Nemška loka 27. 6. 60 25. 7. 60 16.30 uri n. Koprivnik, zdravstv. 2f7. 6. 60 26. 7. 60 17. uri postaja 12, Onek, šola 27. 6. 60 25. 7. 60 18.30 uri 13. Kočevje, šolska ambulanta 28. 6. 60 26, 7. 60 14. do 18. ure 14. Podpreska, šola 29. 6. 60 27. 7. 60 7. uri 15. Srednja vas, zdravstv. postaja 29. 6. 60 27. 7. 60 7.30' uri 16. Papeži, šola 29. 6. 60 27. 7. 60 10. uri 17. Osilnica, zdravstvena postaja 29. 6. 60 27. 7i. 60 10.30 uri 18. Bosijiva loka, šola 29. 6. 60 27. 7. 60 10.30 uri 19. Slovenski Kuželj, šola 29. 6. 60 27. 7. 60 10.45 url 20. Fara-Vas, šola 29. 6. 60 27. 7. 60 13. uri 21. Banja loka, zdravstv. postaja 29. 6. 60 27. 7. 60 15. uri 22. Kočevska Reka, šola 30. 6. 60 28. 7. 60 14. uri 23. Borovec, šola 30. 6. 60 28. 7. 60 15. uri 24. Briga, šola 30. 6. 60 28. 7. 60 15.30 uri 25. Štalcarji, šola 30. 6. 60 28. 7. 60 16. uri 26., Livold, šola 30. 6. 60 28. 7. 60 16.30 uri 27. Rudnik, obratna ambulanta 1. 7. 60 29. 7. 60 14. uri 28. Zeljne, šola 1.7.60 29. 7. 60 15. uri Ker je razpored cepljenja zelo obsežen, naprošamo starše otrok, da se točno držijo določenih ur. ZDRAVSTVENI DOM KOČEVJE ZLOČINCI 3 posebne vrste »Neodvisno od teh gnilih plodov, poskusi niso bili le zločinski, marveč so znanstveno tudi popolnoma propadli. Popolnoma gotovo je, da so bili vodeni na način, katerega cilij je bil izzvati umor...« »...Skratka, ta zaroto je prav tako pošasten propad kakor tudi strašen zločin. Opolzka paraliza nacističnega praznoverja je zajela nemški zdravniški stan in tako, kot je uničila značaj in moralo, je oslabila tudi misel.« Na procesu sta bila v rabi dva jezika, angleški in nemški. Trajal je 139 dni, vključujoč 6 dni, določenih za dokončne dokaze in zadnje izjave obtoženih. Zapisnik o procesu je imel več kot 11.000 srbrani. Stotriintrideset dni, potrebnih za iznašanje dokazov, je 32 prič govorilo v prid tožbe, 53 prič, vključujoč sem tudi obtožence, pa v korist obrambe. Polog tega je obtožba predložila skupaj 570 zapriseženih izjav, poročil in dokumentov; obramba pa 901, torej je bilo vsega skupaj 1471 dokaznih dokumentov. Kopije vsega dokaznega gradiva, ki ga je predložila obtožba v tem' primera, so bile prevedene v nemščino in obtožnice pravočasno vročene, tako da so se lahko spoznali z gradivom. Sodišče je izreklo sodbo 19. avgusta 1947. leta. Postopek pri sojenju se je vodil po anglo-saksonskem in kontinentalnem pravnem postopku, pri sami obsodbi pa je sodišče v celoti uporabilo anglosaksonski princip, po katerem »vsak obtoženec« šteje v primeru zločina za nedolžnega vse dotlej, dokler obtožba popolnoma prepričljivo in kompetentno ne dokaže njegovo krivdo, izključujoč vsako razumno sumničenje. Sedem obtoženih je bilo oproščenih. Nekaj oprostilnih obsodb je temeljilo na strogem sklepu sodišča, da se da »predpostavki nedolžnosti« polna vrednost. Tako je bil n. pr. obtoženi Schaffer oproščen, ker ni mogla obtožba dokazati, da je Schaffer delal ali pa bil seznanjen z zločinskimi poskusi. Rostock pa je bil oproščen, ker obtožba ni mogla dokazati, da je vodil ali pa imel pooblastilo nadzirati oziroma preprečiti zločinske postopke, zaradi katerih so ga obtoževali. Oprostitev Ruffa, Romberga in Weitza pa je temeljila na popolnoma dragih razlogih. Razlika v vprašanju, če so obtoženi krivi ali nedolžni, je zelo majhna; ne bi bili pravični, če ne bi upoštevali to dejstvo. Ne da se ovreči, da je v obtožnici dosti tega, na osnovi česar je moč težko posumiti, da sta obtoženi Ruff in Romberg sodelovala pri zločinskih poskusih v Dachauu. Medtem je verodostojnost vseh dokazov v tej smeri po svoji naravi slučajna. Z druge strani pa se ne da zanikati, da so določene čvrstine, določena logika v obtoženčevth izjavah. Tudi del teh izjav je deloma v znatni meri potrjenih z dokazi, ki jih je predložila obtožba. »...Sodišče bi imelo pravico proglasiti obtožene za krivce samo na temelju slučajnih dokazov takrat, če bi dokazi lahko pokazali dobro povezani in neprekinjeni vrstni red okolnosti, ki bi izključevale vsako drugo razumno hipotezo razen tiste, da je obtoženec kriv. Katere okolnosti lahko pripomorejo takšnemu stališču, se ne da splošno definirati.« V takšni posebni specifičnosti je prišlo sodišče do prepričanja, da obtoženi Ruff, Romber- in Weltz niso bili krivi. Skirfo sodišča, da najde resnico in njegova zavestna želja, da vzpostavi zakonske principe, je lahko dragocen pouk za Nemčijo, kjer so bili sodni postopki v letih diktature zmaličeni in popačeni. Dvanajst let so živeli Nemci v svetu, kjer dejstva niso bila dejstva, razen v primera, ko so bila kot taka proklamirana od posebej pooblaščenih oseb. Po njihovem mnenju je bil že obstoj Židov pravi zločin in vsak akt, pa čeprav tudi umor Žida, ki ga je zagrešil Nemec, je bil avtoritativno ocenjen tako, da zločin ni zločin in da je to napravila stranka zaradi varstva in reda v državi. Četudi je imelo sodišče posla s posameznimi obtoženci, je imelo prav tako posla z osnovnimi splošnimi problemi. Pri reševanju zločinske odgovornosti za poskuse, opravljene na ljudeh, ima sodno pravo deset načel, ki jih morajo zdiravniki spoštovati: »Pri ocenjevanju kateregakoli predloženega dokaza podatki jasno pričajo, da je komisija za vojne zločince in zločine proti človeštvu upoštevala dve ali tri vrste pritožb. Že V začetku druge svetovne vojne so v Nemčiji in okupiranih deželah opravljali na veliko zločinske zdravniške poskuse nad nenemškimi narodi, kot z vojnimi ujetniki. in civilnim prebivalstvom vključujoč Žide in .nesocialne osebe’. Tl poskusi niso bila posamezna ali slučajna dela nekaterih zdravnikov ali učenjakov, ki bi to delali edino na lastno odgovornost. To je bil rezultat koordiniranja politike, ki so jo izdelali in programirali najvišji državni, vojaški in nacistični strankarski voditelji in je bila sestavni del totalnih vojnih napadov. Za načrt so dajale osebe na položajih odredbe, dovoljenja in pomoč. Te osebe so morale po vseh zakonskih principih vedeti za te poskuse in bi jih morale ukiniti ali pa preprečiti.« DOVOLJENI ZDRAVNIŠKI POSKUSI »V večini dokazov, ki so pred nami, se hoče prikazati, da s» določeni načini zdravniških poskusov na ljudeh, kadar so le-ti oprav" ljeni znotraj razumnih, točno določenih meja, v skladu s splošno etiko zdravniškega staleža. Zagovorniki prakse poskusov na ljudeh opravičujejo svoje gledišče s trditvijo, da dajejo takšni poskusi plodne rezultate, ki koristijo družbi in da se do teh rezultatov ne da prih na kak drug način ali s proučevanjem. Ce vse to upoštevamo, si )e vseeno treba ogledati te osnovne principe tako, da zadostijo naslednjim moralnim, etičnim in zakonskim zahtevam: 1. Nujno je potreben prostovoljni pristanek človeka. To pomeni, da mora biti oseba, za katero gre, zakonsko sposobna, da lahko prosto izbere brez kakršnegakoli načina sile, prevare, prepričevanja, zapora, prigovarjanja ali drugih skritih oblik siljenja ali prisiljevanja ter d dovolj ve in razume o poskusu, za katerega gre, zato, da lahko potern razumno in jasno odloči. Ta poslednji razlog zahteva, da mora člove . preden pristane na poskuse, poznati vrsto, trajanje in cilje poskusa, metode in načine poskusa; vse nezgode in nevarnosti, ki jih je mo razumsko pričakovati; pa tudi delovanje na njegovo zdravje drugo osebo zaradi njegovega sodelovanja pri poskusu.