BI in S0, 10. uii gl J* »P Leto IL Poltnina plačana o gofoofni. Ljubljana, četrtek septembra 1920. Štev. 204. wji# zivans m' sko« j cev t lovim* VfeKI Zrini' avni« c j®1 sl #■ Idio& f>8 i' ii, mi pa? kspiv gror W jr?' lU 8® ,Yl^ rok? *!# 10? tfi %\ :!! w\ VEČERNI USTI **®mezna Številka 60 vin« ~~ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 60 vin* Cene po poStl: za celo leto . H 81*— za pol leta . K izza četrt leta. 8 Zl*— zal mesec. . 8 7— Zb Ljubljano mesečno 7 R Za Inozemstvo marino 1 ir— Dpednlštvo lo upravo Kopitarjeva ulica št 6 Dredu. telefon štev. 50 "®1 za avtonomifo. dni se k '"uqje in! se je začel pri nas oster 40»-^ avkonomijo slovenske dežele. Sa-fotjtk V|f- 6'ovonskih krajev je od vsega ’&&Ši i.a.nuino potrebna, če smo hoteli 'tolio v vzdržat-i kolikortoliko redno 'Utteov-i sc Je v novcrnbru leta 1918 nar°dna vlada, je ista bila po-4^ Samostojna. Kot taka je izdala *• danrared-be’ imajo in morajo imeti «dl».jBS ?r* nas veljavo zakona. Ivo se je *U® dovršilo, se je zvršilo le na dogovora, da se ostanejo vse dotlej W . uPravne enote tudi dalje v ve-^Uta*. kaj drugega ne določi konji^ T*’1 Toda že kmalu so nam iz Bel->4(4 striči našo avtonomijo. Cela H £°®toinih poverjeništev je prišla Ohi-' ®eteI-a.da in njegovih minister-WkM»jr idbljenega deželnega zbora od k ^ Wlo in ga ni. Ostalo nam je le Ul« mj. ?4rnostojnih poverjeništev. Toda fcHd ^ 80 demokrati dosegli, da je Bcl- Idj^^ho bolj omejeval vplivno moč in t I)lly, 8 smo pa že tako daleč, da slo-SaPov^enik kmalu ne bo imel no-več. Dr. 2erjav s svojimi libe-Ujjji ® Pošteno trudi, da bi nam uničil Že °^ek na®e avtonomije. Kakor je P^o^ano, hoče dr. Žerjav odrekati 4» hj za uk in bogočastje pravico, »Ut, ^tael sam imenovati šolske nadzor-So* Novenskc šole. Dve leti se je tako N J* Podlagi zakona, ki ga je izdala r°dna vlada. Sedaj pa en sam za-^ibijg demokrat v družbi s proslulim J*V( fi. etn hoče pogaziti zakon, le da yebsko avtonomijo ter vse naše j. izroči belgrajskemu paši Pribi-** Uk j ^ ^ar 56 -ie zgodilo poverjeniku ,11 bogočastje, se godi tudi z dru-^»'tva v °gromno škodo slovenskega , ja*' ^ eralni minister dr. Kukovec je na S Tj® odvzel mnogo moči našemu so-u skrbstvu. Razmere našega de-so bistveno drugačne ko one .® vendar naj poslej vsa socialna rJf^’ ki naj bi bila v korist delav-°9visi od Belgrada, o katerem je HVa? ®e reši nobene zadeve. Mesto, delavstvo od lastnega sloveniti]) ®^erienika dobilo naredbo o do » {j ? delavski zbornici itd., sedaj vse C rac^u počiva bogvekje. ** *» ®n^ralizem je smrt za naše delavstvo y Se naše ljudstvo. *Uu| i^^nai davki nas jc »osrečil« libc-*M j^^Pltalist iz Belgrada. Toda slovenit je «. erjeništva nimajo po proračunu, ki *** pray*^avd demokrat Stojanovič, nobe-W*c.2 nakazanim denarjem drugače kakor L° določi Belgrad. Po [«Hio »i. ®*nokratov je prav, če mi plaču-l*jo v .^krat večje davke kot jih plaču-r >e®sk 2440 ?a moramo molčati, ker C» kio vl®da nima pravice denar dati ■ 8ajo najbolj treba. Tako bomo w !iudiUbil! vso avtonomijo, ki je za na-p. v° življenjskega pomena, mesto Hjni m v. ,^av^ centralistični, kapitali-' t)r bankirski davčni vijak. ^o, ^^jav se je zagnal z vso silo na '®toijc ^as popolnoma oropa vsake avto-Na I deželni vladi sedaj ta mož za-ladi • Veljavnost naredb prejšnjih vlad, Sam sodeloval v njih. Vse hoče v„,^d belgrajski klobuk. Tam gospo- v. ^ in bankirstvo. Zato se tu- Jjv Ču«.^ j slovenskih bankirjev dr. Žer-^ v I dolžnega, da slovensko ljudstvo ^ 2r«Io kapitalističnemu molohu. **> a2aii hočejo našemu ljudstvu roke ’ ^^mašiti mu usta ter rezati jer-*a ®iegove kože. Centralizem pomeni a ‘Ihdstvo gospodarsko in socialno • avtonomija pa svobodo! našega Ijui Avtonomijo J ^ našega ljudstva je poslej: V boj širite »Večerni Sijajna manifestacija krščanskega ljudstva. Mi zahtevamo avtonomifo. Ljubljana, 9. septembra. Včeraj sc jc ob krasnem vremenu vršil na Homcu pri Kamniku veličasten ljudski tabor. Na tisoče ljudstva iz celega kamniškega okraja se je zbralo na Homcu. Došli so iz Ihana, Moravč, iz Motnika, iz Cerkelj in od drugod kmetje, delavci, Orli — vse krščanske organizacije so došle z 10 zastavami, da manifestirajo za krščansko misel. Po sprejemu je z mengeško godbo sprevod odšel v cerkev, kjer so bile pete litanije. Po litanijah je bil zunaj cerkveni govor g. dekana kan. Lavr en čič a. — Nato se je začel velikanski ljudski tabor, ki se ga je udeležilo do 2500—3000 ljudi. Taboru je predsedoval posl. Š t e r c i n. Govoril je posl. Brodar o političnem položaju, Stanovnik o kmetskem položaju in o avtonomiji, A n ž i č o mladinski organizaciji, Kremžar o skupnem boju delavskega in kmetskega stanu proti velekapitalu ter o novih davkih, gdč. O d 1 a s e k o ženski organiziciji, dalje je govoril kaplan g. P r i m a r in Bore, ki je stavil resoluciji, katerih glavno jedro je: Protest proti novim krivičnim davkom ter zahteva po najširši avtonomiji slovenskih krajev. Resolucije so bile soglasno in z navdušenjem sprejete. Po triurnem zborovanju je posl. Štercin zaključil veličastni tabor. Po taboru se je vršila telovadba Orlov in veselica. Tabor je bil najlepši, kolikor jih je doslej zborovalo na Homcu. Pokazal je vso silo in moč katoliških organizacij kamniškega okraja. Samostofna gospoda za verfžnilke! zadružništvo. Seveda, stranka, kakoršna je Ljubljana, 9. sept. Včeraj so takozvani samostojni »kmetje« priredili na Bledu svojo slavnost. Vsa liberalna gospoda od blizu in daleč se je ta dan vrgla v narodne noše in se »šla« kmete. Pravih kmetov pa je bilo silno malo, in še ti so bili večinoma taki, ki so prišli romat na blejski otok. Pač pa je bilo precej plesaželjne mladine, ki se je nato vrtela in plesala — vse za program samostojnih »kmetov«. Kakšen je ta program, so pokazale resolucije in pa govori. Znani Mermolja, je dejal, da se ne ukloni Rimu, t. j. Cerkvi. Čisto primerna pridiga za poštene kmete, ki so prišli na božjo pot. Še lepše so resolucije! »Kmetje« zahtevajo, naj država podpira malo trgovino, mesto da bi zahtevali, naj podpira ta, ki obstoji iz samih prekupcev in trgovcev, mora braniti mešetarje. Zahtevali so tudi, naj se odpravijo verižniški uradi. Tega kmet ne zahteva, ker sam trpi vsled teh zajedavk. Zahtevajo seveda to verižniki sami. Saj jih je bilo precej zraven, preoblečenih v narodno nošo. Zahtevali so ti možje svobodno trgovino, prav v liberalnem duhu. Za določanje davkov zahtevajo posebno komisarje, v kateri naj bodo le kmetje in obrtniki. Delavcev pa seveda ta liberalna gospoda ne pozna in noče poznati. Blejska prireditev samostojnih liberalcev je podučna za poštene kmete in zu delavce. Na take verižniške limanice ne pojde nihče, ki ni kalin! Izgubljena socialistična stavka v Trstu. Trst, 9. sept. Stavka v zasedenem ozemlju je z današnjim dnem končana in je iztekla brez vsakega vidnega uspeha. Točke, ki jih je vlada stavkujočim pritrdila, in ki sc nanašajo na generalno amnestijo, odpravo vojaških sodišč in preklic izgonov, je bila vlada v resnici obljubila že pred 14 dnevi. Vzrok, zakaj ni stavka uspela, je bil po večjem ta, ker stavka ni bila splošna. V stavko niso stopili niti železničarji, niti pošta in brzojav. Tudi one organizacije, ki so sklenile stavkati, niso stavkale popolnoma. Delali so n. pr. natakarji skoraj po večini in vsi brivci. Vzrok, da niso stavkali železničarji, jc bil po večini ta, ker so jasno čutili, da je stavka naperjena proti regnikolom a železničarji so po večini sami regnikoli. Navdušenje za stavko ni bilo skrajno. Značilno je, da ljudstvo celo tedaj ni vzplamtelo, ko so pretepli voditelja delavskega gibanja, glavnega urednika »Lavoratore« in opustošili Delavski dom in prostore mladinske organizacije. Dvoboj. »NEVIDNI MOST«. Minuli mesec v avgustu sta se popela pod oblake dva drzna letalca. Obema je prisostvovalo mnogo tisoč prič. Zmagal je prvi. Orel je nadkrilil, Sokol podlegel. Na delavska vrata je na mah potrkal boj ne samo za politični glas, ampak tudi za duha, komu zapiše delavstvo svojo duševno odločitev. Obe misli skušata pri dostopnih predorih in na mnogo načinov udreti v nasprotnikovo ozemlje in ga osvojiti. Ena f>love iz srca na križu, druga iz zlobne vo-je tistih, ki so sklenili, poteptati tistega, ki je zlobo obsodil. Liberalna glasila so se zbrala v celotnem koru okrog Sokola, To pove dovolj, kaj je Sokol in kaj hoče. »Jutro« je v štev. 7 obelodanilo članek »Sokolstvo in politika« in hrvatski »Obzor« v broju 216 Članek »Zagreb 27. kolovoza«. »Sutra pola-ze naši Sokolovi na slet u Maribor,« Dve zanimivosti razbereš iz teh objav: cilj sokolstva in taktika protikrščanskega tabo-bora. Cilj sokolstva je odpad od katoliške Cerkve. Predlog starešinstva za sokolsko skupščino v Mariboru ta smoter tako-le označi v 2. resoluciji: »Klerikalizem in sokolstvo se izključujeta. Kdor se prizna klerikalnemu svetovnemu nazranju, po kojem vera stopa v politiko, da se zagotovi gospodstvo mednarodne katoliške hierarhije nad državo in nad duševnim življenjem državljanov, kdor misli, da je na po-iju smotrcnega raziskovanja dopustno le, kar dopušča ta hierarhija, ta ne more biti Sokol.« Zanimivo, da tukaj resolucija odkrito in jasno pove, da razume pod besedo klerikalizem katoliško hierarhijo, to je papeža in škofe in duhovne. Pred vsem pomeni papeža in škofe naziv hierarhija. Hierarhija je tisti del Cerkve, ki uči, ki upravlja, ki posreduje posvečevanje. V svojem bistvu hierarhija ni odvisna od človeške institucije. Obstoji po izrečni božji volji: »Pasi« in »komur boste ...«, »kdor vas posluša« Če nastanejo spori med katoličani, stoji izrečno zapisano, naj odloči cerkvena oblast: »Povej Cerkvi!« — Priznavanje hierarhije spada v tisti člen apostolske vere, ki se glasi: »Verujem v katoliško cerkev.« Resolucija pa pravi: »Kdor se prizna klerikalnemu svetovnemu naziranju .,ta ne more biti Sokol.« Klerikalno svetovno na-ziranje je starešinstvu sokolskemu katoliško svetovno naziranje, ker izrecno isto-tam šteje k temu naziranju priznanje »katoliške hierarhije«. Kdor če biti Sokol, mora biti po zahtevi sokolskega vodstva pro-tivnik, če ne že duhovnom sploh, vsaj katoliškim škofom in glavarju Cerkve papežu, se mora odpovedati katoliški veri in katoliški cerkveni organizaciji, mora biti Juljan odpadnik. V resoluciji stoji tudi zahteva, da vera ne sme navdihovati politike. Torej v politiki, kjer se odločuje usoda mnogo ljudi, vseh državljanov, smeš biti brez vere in dosledno brez morale, brez poštenosti. Politiki, državniki, ministri po tej resoluciji ne samo smejo, ampak celo morajo biti brez vere in dosledno brez vesti. Razlog, zakaj ne sme politika, država m upoštevati večnih načel vere, je resoluciji ta: »da se (sicer) zagotovi gospodstvo mednarodne katoliške hierarhije nad drn žavo in nad duševnim življenjem državljan nov. Sevega se sokolsko vodstvo ne zave« ^a skrajne budalosti, ki jo je s tem napravilo. To je nekaj takega, kakor ko bi kdot odrekal pravico priznati se znanstv, naziranju, ker da v tem slučaju preti nevarnost, da se zagotovi gospodstvo znanstvenih organizacij nad državo in duševnim življenjem državljanov, ko vendar poštena država sama naroča proučavanje resnice in sc vedno rada podvrže njeni razvidnosti, ker je resnica svoboda in rešitev za, državo in državljane in kdor resnico ugotavlja je državljanom prvi dobrotnik. Hierarhija pa ima poklicno dolžnost, da ugotavlja ne samo, kar je res z ozirom na posmrtni smoter, ampak tudi kar je prav in moralno v življenju ljudi ter v političnem življenju. Če imajo politiki poštene namene, sc ni treba ugotavljanja resnice, pa bilo moralne, prav nič bati. Tudi »na polju umstvenega raziskovanja«, katero tudi tvori sokolskemu vodstvu razlog strahu pred Cerkvijo, se ni treba sokolskemu vodstvu prav nič bati. Zakaj »umstveno raziskovati«, kaj je res in kar ni res, je eno največjih dobrih del in po lej poti pride sokolsko vodstvo lahko celo na oltarje katoliške cerkve, katere postavlja njena, hierarhija tistim, ki so ljubili resnico, jo iskali in po njej uravnavali življenje. Seveda če kdo misli na tako »umstveno raziskovanje«, po katerem bi resnici in poštenosti v zasebnem irl javnem življenju vrat zavil in svoje zahrbtne sebične cilje uveljavil, seveda ne mor« računati na uradno prijateljstvo tistih, ki so dolžni vsled obveznosti, ki ni od ljudi* izjavljati, kaj je »dopustno« z ozirom na poštenost in kaj ni. Skratka sokolstvo se je s to resolucijo v Mariboru 29. avg. uradno izreklo proti katoličanstvu in s tem za odpad. Motiš se pa, če misliš, da ti sokolsko duševno vodstvo s tem nožem prereže grlo na ta način, da te že naprej spreletava' smrtna groza, ko ti bliska z njim pred očmi. Tega ne, ampak tako z mehkimi rokavicami ti boža vrat, da misliš: krščanstvo dobiva od tega sokolskega govorjenja naravnost poljub. Tako s človekoljubnimi pozivi in vznešenimi pravili te obsiplje: »Vzgoja v ljubezni in požrtvovalnosti«, »zmisel za disciplino«, »vzajemno delo«, »duh demokratizma«, »socialna pravičnost«, »nravna načela« ... vse te lepe reči na jbodo našite na obleki, tako da ne bo nihče opazil, kdaj jih je izpljunilo srce, kdaj je duša slekla krščansko obleko. Zoper nebrzdano surovo borbo, nasilje, laž in druga nemoralna sredstva — za neoma-deževanost, sposobnost, resnost se obračajo skoro tako, kakor sv. Pavel. In to je druga zanimivost duševnega vodstva .V protivnem taboru. Ta zanimivost odkriva nasprotno taktiko. Narediti je treba neviden most, poi katerem naj pride ljudstvo, naraščaj, da ne ve kdaj, na drugi breg reke, na katerem ni več blagih idealov, ne svetlih zvezda, skratka, kjer je dežela nekrščan-stva. Za to taktiko vnema zlasti hrvatski »Obzor« v celem svojem članku. Na delo zoper krščanstvo v čim bolj krščanski obleki. Zlasti pa so tri ideje, s katerimi se odeneš v nevidnost, ko speš v deželo liberalnih ciljev. Ena teh odej je »edinstvena, narodna država«, »čimpopolnejše ujedinje-nje Srba, Hrvata in Slovenca«. Vrabci na. strehi vedo, da so se na Slovenskem pristaši liberalnega naziranja najkasneje izrekli za »edinstveno narodno državo«, da jih jc bilo treba nagovarjati in celo siliti, dokler je bilo količkaj protivnih sap. In tudi to bi moral vedeti vsak, da duševno ujedinjenje rod isamo resnica, tisto duševno ujedinjenje, pri katerem se nekateri ujedinijo v lažeh in nemoralnostih, pa rodi v najkrajšem času razkrajanje in bi utegnilo razkrojiti in razdejati in razbiti celo našo državo, ako ne pokažejo pošteni katoličani, združeni s krščanskomislečimi Srbi, vsem tem udinjašem z drugim srcem in z drugo obleko vrat iz javnega življenja. Druga taka odeja za nevidnost je »spoštovanje prepričanja vsakogar.« Čud- no je namreč pri tem spoštovanju to, da so pristaši ravnoistih ljudi pokojnega vrlega predsednika Orlovske Zveze s kolmi napadli, ker je zagovarjal svoje prepričanje. In kako so spoštovali »prepričanje vsakogar« na Bledu, je prežalostno znano. Sicer pa je treba »spoštovanju prepričanja vsakogar« pribiti tole: V kolikor razumevamo pod prepričanjem pošteno voljo, jo spoštujemo mi pri vsakomur. Spoštovanje prepričanja kakega zamorskega rodu, po katerem smejo ljudje soljudi požirati, tako spoštovanje pa prepuščamo »svobodni vesti« naših svobodnjakov. Tretja odeja za nevidnost je sokolska izjava: »Versko prepričanje vsakogar nam je nedotakljivo«. Kako je z iskrenostjo te izjave, smo ravnokar videli iz predidoče, s katero so Sokoče pozvali za odpad od katoliške Cerkve. Tako sokolstvo s takim naziranjem in takimi lastnostmi poziva sklepna resolucija v politiko ne le v stvari ampak tudi v obliki. Sedaj vemo, za kakšen cilj se bo borila politika nasprotnega tabora in v kakšni obleki. Izid in zmaga v naši državi? Oboje je odvisno od iskrenosti duha in dela v naših vrstah. Za enkrat je uspeh ta. Kakor kliče s ponosom liberalno »Jutro«, obstoji Sokol 60 let, vendar ga je Orel že v sedmih letih do vojne nadkrilil. Zdaj po vojni izpoveduje liberalni »Obzor« to-le- »Tko je poznavao organizaciju katolika u Slove-načkoj, nije si najmanje začudio da je slet Orlova i Orlica u Mariboru bio vanredno uspio i da je to sjajan manifest katoličkog svijeta u Jugoslaviji. Slet Sokola i Sokoli-ca u Mariboru svakako če zaostati za tim klerikalnim sletom.« No mi z ozirom na dvoboj, ki je za-počel, pri tem ali onem uspehu ne smemo obstati, ZaveseliK in započili bomo še le tedaj, ko bodo vso državo do zadnjega kotička zavzeli pristaši iskrenosti. Pečata resnice in morale vekovi katoličanstvu še niso odrekli. In to zmaga, če iskrenost zmaga. Delavstvo pa, najidealnejši sloj, mora dvigniti prapor in korakati v prvih vrstah! Boj kovinarjev v lialip. Napoved splošne scciaiizaci^e. Trst, 7. sept. V zasedenih tovarnah v Turinu, Genovi, Milanu in drugod se delavstvo neprestano utrjuje proti morebitnemu napadu orožništva in vojaštva. Pov-sodi grade barikade in volčje jame; v tovarni »Fiat« v Turinu imajo delavci baje pripravljena oelo dva >tanka« in plinske bombe. Drugod imajo delavci topove. Delavstvo vzdržuje v tovarnah naj-strožjo disciplino. Ponekod pomanjk”je surovin. Odbor, ki vodi gibanje, je izdal ukrepe, da se surovine in vse druge potrebščine za obratovanje medsebojno raz-dele in dobavijo. Pri tem gre kovinarjem na roko vse ostalo delavstvo, posebno tudi železničarji. Velika ovira za delo je v tem, da so se tehniki in uradniki — nedvomno pod pritiskom gospodarjev — ločili od delavstva in nočejo več hoditi na delo, dasi so jim delavske komisije zagrozile z odpustom. Pač pa je društvo inženirjev v Genovi sklenilo — ne da bi 66 kakorkoli vtikalo v stvar samo —, da se bodo inženirji vrnili na svoja mesta v delavnice, kakor hitro bodo zajamčeni pogoji, da bodo mogli svojo službo vršiti dostojno in uspešno. V podjetju Breda v Milanu zadržavajo delavci že od 30. avgusta oba inženirja in ju ne izpuste domov, ker se boje, da potem ne bi več prišla na delo. Delavstvo je uvedlo po tovarnah in podjetjih naslednji vrstilni red: C ur za deld, 8 ur za počitek in 8 ur za straženje. Tovariši, ki se kakorkoli pregreše proti disciplini, kaznuje delavstvo samo; v to svr-ho so si priredili tudi prostore za zapor. Plač minolo soboto skoro nikjer niso dajali, ker je zveza industrijcev izplačilo dnin odrekla. Vendar se tega sklepa niso držali vsi podjetniki. Kovinarska zveza je ob tej priliki izdala oklic na delavstvo, v katerem pravi med drugim: »Delavnice so v Vaših rokahl To je strahovita zastava, ki jo bo delavstvo izročilo, kadar bo gotovo svojega položaja. Ako bi bili vprizo-rili štrajk, bi bili ostali brez te moči, ki jo imamo danes ... Naš mogočni boj je prispel na vrhunec. Po vsej Italiji imamo v zastavo delavnice; v njih moramo ostati, četudi v soboto ostanem:> brez plačila; našo žrtev bo venčala zmaga... Ves proletariat s tesnobo opazuje naš boj in je ves z nami; vztrajajmo torej na svojih mestih, pripravljeni na vse možnosti, brez vsakršne negotovosti.« Trst, 8, septembra. Kovinarsko gibanje v Italiji zavzema čimdalje širši cbseg in čimdalje ostrejše oblike, Sicer sc nikjer niso pripetili večji izgredi, a to le zato, ker nihče ne omejuje delavstva v njegovem ravnanju. Svoboda, ki se pušča delavstvu, gre tako daleč, da se ponoči vrše poizkusi splošne de’avske mobilizacije. Tako so v Turinu 6. t. m. ponoči alarmirali proletarsko ženstvo, ki se je na žvižg siren in sltelov iz revolverjev zbra’0 na določenem mestu. Prišlo je skupaj nad 2000 žensk. V Rimu so v znak solidarnosti s kovinarji priredili demonstrativne obhode vozniki in kmetje. Tudi republikanska stranka je izjavila svoje simpatije za kovinarsko gibanje. Kmetski delavci v rimski okolici se polaščajo neobdelane ali slabo obdelane zemlje, ne da bi jim kdo branil. V Sarzani so se delavci brez vsakih ovir polastili tamošnjega premogovnika. Po vsej Italiji se ustanavljajo pod-sveti, ki so v neprestani zvezi z glavnim odborom. Na konferenci generalne delavne konfederacije in vrhovnega odbora socialno-demokratične stranke, ki se je vršila v Milanu, so 7 t. m sprejeli sklep, s katerim izjavljajo svojo brezpogojno solidarnost, z bojem kovinarskega delavstva, ta boj odo-brujejo in se obvezujejo, podpirati ga z vsemi sredstvi, ki mu morejo pomagati do zmage. Po^em nadaljuje sklep: Ker spričo trdovratnosti gospodarjev ni mis’iti na skorajšnjo zadovoljivo rešitev spora, je zbor mnenja, da se gibanje ne more več omejevati na eno samo strokovno kategorijo. Stvar se mora zato izročiti Generalni delovni konfederaciji in vodstvu stranke, da pozoveta ves proletariat v boj proti indu-strijalcem, ki iz enostranskih sebičnih interesov izdaja najvišje zahteve narodne produkvije. V danem slučaju se uvede v obratih kolektivno poslovodstvo in izvede tako socializacija celokupne produkcije. Končno je zbor sklenil, da ostane v permanenci. Minister za javna dela Labrlola skuša vplivati spravno na cbe strani in privesti do pogajanj, a doslej brezuspešno. lili za Sasa madžarske vlade po Sremu, Bački in Banatu. In taka prikazen sedi danes na ministrskem sedežu in celo kot minister prosvete in čuvar morale naše mladine, Stevan Pavlovič,« To je mož, ki vodi avant-gardo naših »državnotvornih« mladinov demokratske stranke, mož, ki hoče z njegovo pomočjo dr. Žerjav ukrasti slovenskemu ljudstvu avtonomijo in ga tako oropati zadnjih preostankov samostojnega političnega življenja. Pribičevič — madžarski patriot. V dobi, ko Žerjavova »Domovina« bruha najpodlejše laži na naše vodilne može, ki so bili predbojevniki za jugoslovansko svobodo, ko se ne straši, blatiti narodnega evangelista Kreka, da je še za Časa vojne bil sovražnik srbofilstva, da je Korošec še jeseni 1. 1918. paktiral s Habsburžani, se v Belgradu odkriva politična krinka mogočnega Žerjavovega prijatelja ministra Pribičeviča. Belgrajski dnevnik »Balkan« priobčuje pisma, podpisana s polnim ime-priobčuje pisma, podpisana s polnim Imenom od železniškega uradnika Stevana Pavloviča, v katerih očita ta uradnik ministru Pribičeviču nezaslišane podlosti iz njegovega političnega življenja. Poživlja demokratskega ministra, naj se opravičuje in bruni svojo čast pred javnostjo. Tako prinaSa v številki od 4. septembra pismo, ki ga objavljamo v informacijo slovenske javnosti: »Drugo pismo gospoda Stova Pavloviča, uradnika železn, ravn. v Bolgradu, stanujočega v Mletački ulici 10. Kako jo treba krstiti Svetozara Pri-bičeviča, ki istinito še ni krščen? »Balkan-: ,c '/o. opetovano poudarjal, da je bil Pr il':Icvič uradnik madžarske deželne hrmbc in da ga je grof Tisza imenoval lij(t. j. mruHaiMkega patriota), kar je bilo tudi obelodanjeno v Tiszovem li- stu »Az Ujcag«. »Demokratija« je odgovarjala na te ugotovitve doslej le z zmerjanjem. Ko končno pridem na dan s svojim podpisom in postavil trditev, da je bil Svetozar Pribičevič od leta 1914. do konca 1018. vodja oddelku cenzure madžarskega vojnega ministrstva, je »Demokratija« odvrnila, da moja eseba sploh ne obstoja ali pa da mora biti pisec propalica, To izvijanje, gosp. Pribičevič, se nikakor ne strinja z dostojanstvom ministra. Mesto Kosto Taušanoviča sto bili dobili mesto odgovornega urednika zagrebškega »Srbo-brana«. To je bilo tedaj, ko vas je bil pa-trijarh Georgije Brankovič zapodil iz višje karlovaške preparandije, ker ste bili onečastili nekaj dijakinj. Naj Vas gosp. dr. Laza Sekulič, Vaš zaščitnik, le spomni na te upropaščene učenke preparandije. Mesto, da bi bili postavljeni pred sodišče, sto bili Vi, propadla eksistenca, s protek-cijo kneza Šandora Jovanoviča in Koste Taušamoviča takrat sprejeti ? uredništvo Srbobranal Povejte mi, kdo je kriv, da je bil dr. Stefanovič odgnan v neki madžarski polk, da »se nauči madžarski«? Kdo je povzročil, da je bil bolni dr. Gjorgje Kra-sojevič interniran? Kdo je hotel, da bi bila gospa Krasojevičeva zaprta in odtrgana svojemu bolnemu možu? Kdo je končno cenzuriral zasebno korespondenco uglednih Srbov z one strani Savo in Donave? j Kdo je spravil popa Gigo Joviča v grob? j Vil Da, gospod Pribičevič. Vi in Vaš Pav-‘ lika Jovanovič iz Pešte ste požieali in oa- SPREMEMBA MONOPOLSKEGA ZAKONA. LDU Bel grad, 8. septembra. V upravi državnih monopolov bo jutri konferenca ravnateljev tobačnih tovarn, na kateri bodo razpravljali o izpremembi srbskega mo-nopolskega zakona, ki je sedaj razširjen na vso Jugoslavijo. S tem zakonom je izvršeno definitivno zedinjenje vseh tobačnih tovarn. tovarn za vžigalice in drugih sličnih podjetij. VOLITVE V KONSTITUANTO. LDU Belgrad, 8. septembra. Včeraj je bil v »Službenih Novinah« objavljen ukaz, s katerim se volitve za konstituanto razpisujejo na 28. november. Sestanek ustavodajne skupščine pa je določen na 12. de-cemb. Predsednik parlamenta bo najdalje do 15. t. m. sklical državni odbor, ki bo določil, koliko poslancev bo volilo vsako okrožje na podlagi skupnega števila prebivalstva, Volilno pravico za konstituanto ima vsak moški, ki bo do začetka sestavljanja volilnih listin končal 21. leto in ki je v tem času bil državljan kra'jevine SHS. Do 23. t. m. moraio obč’ne fobčinska sodišča) sestaviti alfabetične volilne listine, in sicer za vsak glasovalni kraj posebej, Te listine se morajo odror1ati v odobrenie pristojnim scd;ščem prve stopnje 21. dan od dne ukaza o volitvah za ustavodajno skupščino. POGAJANJA MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO. LDU Ee!yrad, 8. septembra. V parlamentarnih krogih se trdi, da je italijanski minister za zunanje stvari gror Sforza ponudi! našemu ministru z& zunanje stvari dr. Trumbiču direktna pogajanja za rešitev jadranskega vprašanja. Ta pogajanja se bodo vršila na našem ali italijanskem ozemlju blizu meje in se bodo začela med 15. do 20. t. m. torej po sestanku francoskega in italijansl’ega ministrskega predsedn’l:a v Aix les Baines, toda pred sestankom italijanskega senata. Tudi se trdi, da se bo radi teh predhodnih razgovorov radi direktnih pogajanj vrnil dr. Trumbič v Belgrad Šele 11. t. m. UPOR HRV, KMETOV KONČAN. LDU Zagreb, 5. sept. Deželna vlada v j Zagrebu je takoj, ko so prišle prve vesti o ! vstaji zapeljanih seljnkov, izdala v spora-j zumu z okrožnimi oblastvi naredbo, da se takoj ustavi vsako žigosanje in popisova-nej govedine, in navodila glede nespametnih in zlobnih vesti o odvzemanju goveje živine in izvažanju v inozemstvo. Iz poročil vseh ob’astev in zaslišanja večine aretirancev izhaja, da gre tu za direktno na-| peljevanje temnih elementov, ki so hodili | od sela do sela, od občine do občine in I razširjali lažnive vesti ter poživljali narod na odpor, Ogromna večina seljakov izjavlja, da je bila z direktnim terorjem prisiljena, 4 pridružiti se upornikom. Zahvala gre taktnemu in mirnemu nastopu občinskih uprav, da do sedaj nikjer m došlo do večj'h spopadov ter da je kmetsko ljudstvo začelo razumevati, da je bilo zapeljano, tako da vse kaže, da bo v kratkem vzpostavljen popolni mir. Da se zavaruje avtoriteta države, so došle pa mesto že močne orožniške in vojaške edinice. ŽRTVE KOMUNISTOV. LDU Budimpešta, 8. septembra. (Dun, K, U — MKU.) Kakor javlja »Budapesti Naple«, je budimpeštansko kazensko sodišče sestavilo seznam oseb, usmrčenih, oziroma umorjenih za proletarsko diktature v Budimpešti in v provinciji, V Budimpešti je dalo revolucijsko sodišče usmrtiti šest, po vladajočem svetu pooblaščeni pet, teroristi 18, rdeči vojaki 8, skupaj 37 oseb. V provinciji je dalo revolucijsko sodišče usmrtiti 32 oseb, po vladajočem svetu pooblaščeni 163, teroristi 60 in rdeči vojaki 37, skupaj 292 oseb. BOJI NA POLJSKEM, LDU Varšava, 8. sept, (Du,nKU) — Poljska brzojavna agent, poroča: Frontno poročilo z dne 7, t, m.: Oddelki naše konjenice so zmagovito ustavili daleč prodirajoče litvanske čete. Konjenica Budieny-ja je bila po boju pri Grubašewu prisiljena umakniti se proti Vladimiru WoIyn-skemu,, V tem odseku bojujoče se sovjetske Čete imajo velike izgube. Naši oddelki so zasedli Kablonowsko in razgnali ondotne sovražne čete. Pri Robatynu se bijejo Ijuti boji. Naše čete, ki so se za nekaj časa umaknile na črto ob potoku Swierzu, so prešle k protinapadu, PAŠIČ ODSTOPIL. LDU Belgrad, 8. sept. G. Nikola Pa-šič, vodja radikalne stranke, je vložil ostavko na poslanski mami;at, ^j,. vo mesto v parlamentu pride 8> ua ljevič, narodni poslanec iz P°za okrožja. „ « LDU Belgrad, 8. sept. G;Pff0i3 vprašanje novinarjev, zakaj ' « $ ostavko, odgovoril, da ne mor® . kaj jo je podal. Na vprašanje, &li £ didiral za konstituanto, j« Aj se o tem še ni odločil, ali s« ‘>0 * p,, volitev za ustavodajno skupšcino. • . šič je bil včeraj dolgo časa pn n® ^ ministra za zunanje stvari dr. ^ Politične novi« + Trbovlje. Glavno agitacijsko^ stvo komunistov je, strašiti de ^ ne rpistopijo h komunistom, da W . urni delavnik odpravljen in da 'j| treba delati po 10 in 12 ur. Tako sel farbati nepoučena množica; reSD da je izdelal postavo o osemnrJien>^ niku za Jugoslavijo krščanske*■ „ minister Gostinčar, ruski komuni811" vpeljali dvanajsturno delo. . + Trbovlje. Ker so pri volitv* ^ drugo zmagali komunisti nad soc ^ krati, so ti silno poparjeni in t^{.^n danes o socialdemokratih v "* sliši skoro besede. Za občinske vo skušali nekateri, ki bi radi Pos niki, napravili kompromis med med starimi socialisti, a so ga P « odklonili. Komunisti pa so z svojem shodu prisodili pravico o° $ Ijanja občinskih poslov edino s® ^ imamo sedaj novega poverjen'^8' .^ tranje zadeve, bo mogoče imel ^ smisla za srčne želje komunistovi jih imeli njegovi predniki. «,({10 + Najprej socialist. Avstrijski padajo inomoškega socialističnega pana Rapoldija in socialističnega f Abrama, ker sta skušala Inomostu 10.000 kg sira in ga p05 ^ ciaPstičnim konsumnim društvom p jerskem. Sir je bil že kupljen za m * mestno aprovizacijo, a gori nave flj. cialistična prvaka sta skušala kup $ biti; dasi je eden mestni podžupa®' J gi poslanec. Vsak pravi soc‘a Lj b najprej socialist in še-Ie potem 151 gega. Dnevne novl<* — Položaj dr. Korošca, b t prinaša ljubljanski dopisni urad 0 ^ir stvenem stanju dr. Korošca sledeč*'^ rom na raznovrstne netečne in ve časn:karske vesti javljam, da rošec nahaja v tretjem tednu legarja s popolnoma normalnim Stanje je prav zadovoljivo; t€j®P It Sada že par dni; srce dobro. latko. — Trbovlje, 6. t. m v tukaj;nji rudniški parni —-stroji vred uničil, škode je oko« ano^V hišam »Za cesto«, katerim 80 izv o! it Pa ku nil ka ho Ul če se bi H! nc s v k; to lc lc # n li i 8 t! 1 1 1 je izbru^ j01 kron. Veter jo vlekel proti stano^ od vrečine šipe in se je pri prvi f vnela. Hitro nastopajoča trboveU žarna bramba je pogasila ogenj jila na žago samo. Ogenj je nas*111 njih prostorih, vnela se je ^agovn bržje od premalo namazanih P — Komenda. Umrla je naša nica Brigita Cedilnik. Vzorno y51*' delavko bo slamnikarska organi*8 ko pogrešala. Težko prizadetim naše sožalje! »tnDT — Na državni obrtni Soli * bo vpisovanje od 15. do 18. sept-. vs $$ od 8. do 12. in od 15. do 17. »J vrsinem redu, ki je bil v tem 1,st v(Jf9' javljen in ki je razviden iz razglfl®* , VPj' nem listu št. 85, z dne 20. julija yi’r sovanje bo: dne 15. sept. v prvi w obrtne šole, dne 18. v višje ,rOjn0 oddelka; dne 16. v prvi letnik elektrotehnično delovodske šole» _ pj šole in ženske obrtne šole, dno višje letnike teh oddelkov. v ^ t £ mojstrsko šolo se vpisuje dne 'jSo'* Vsak učenec (učenka) prinese^ dne l6-. ise k nju, poleg zahtevanih šolskih in pričeval, tudi krstni list. Natani' v datki sc razvidni iz razglasne de.L\o ™ vodu Z rednim poukom se bo pr . 21. t. m. i — Na deški fn fle&Tftl »eS?fe v K v Tržiču se vrši jesensko vA .sova g i in drugi razred v četrlek 16- sef\ (’ne K 12. Redni pouk se prične v P® ® »teli ,li sept. ob 9. uri s službo božjo. ^ t" ima še par stanovanj za i na razpolago. — * reli11' testna trgovska Sola ▼ . -jD v dvoletno trgovsko ° ^ gej pravljalr za dečke na razpolago. — ^avn^iiti, - Mestna trgovska Sola » % f sovanje v dvoletno trgovsko s m pravljalni razred se vrši 16. jn ' prioe.. bra od 9. do 12. ure. K vP,sU.ir,tič«v^|j krstni list in zadnje šolsko » P ^ uČ' Vpisnina znaša 10 K in prispe^ „5 b° g 20 K. Sprejemni in ponavljal«1 ^ . ;r 17. sept. od 15. do 18. ure PlSf'"0i, % septembra od 8. do 12. ure us ^ v 20. sept. se udeleže vsi gejenci otvoritvene sv. maše in se svojih razredihj — Ravnateljstv , — Zagreb brez Jajc. Vsled dovoljenega izvoza jajc so jajca z zagrebškega trga popolnoma izginila; ako hoče konsument do-“ti jajca, jih mora dvakrat preplačati. —- Požar v Ratečah na Gorenjskem. Pastir Matevž Jakelj, 13 letni fant, je zakuril 2. t. m. popoldne blizu hleva posestnika Janeza Beneta v Ratečah št. 73 ogenj, katerega je pustil zvečer pri svojem odhodu nepogašenega. Veter je pa zanesel iskro v seno omenjenega hleva, ki je pričel ob desetih zvečer goreti. Domačinom ie Posrečilo, da so požar pogasili. Če bi pihal veter, bi bila cela vas ogrožena. *«ev je bil napolnjen s senom in ima Be-nct okoli 15.000 kron škode. Jakelj, ki je 8 svojo neprevidnostjo povzročil požar, je 7 strahu pred kaznijo dne 3. t. m. neznano kam izginil. ~ Zagorje ob Savi. Ivan Praznik, podočnik boletnega urada, je ob priliki or-OTCkega tabora nabiral dobitke za srečo-?v: Pa ni bilo po volji njegovega pred- 8 °injka, ki je strasten Sokol in ga ne ®anika na nobeni liberalni prireditvi. Ko- j© bil ta, da je prišel revizor iz Ljub-p* zdaj grozijo Prazniku, da bo ali ob «uzbo ali pa vsaj premeščen. Ali je to ti-8‘0 kulturno delo Sokolstva? Mar ni to j^jostudnejši terorizem? Tako se širi sokolska ideja! Upamo, da bodo merodajna ^ta poučila to gospodo — ker mi ne karamo niti boljševiškega terorja, še manj Pa sokolskega! , Požar v Klečah v noči 4. t. m., ki je J. Kregarju šupo in gornje poslopje j .! ie povzročila, kakor se je dognalo, ~°cinska roka. Kregarju je povzročil po-,*r škode približno 90.000 kron; zgorelo 1« namreč za 25.000—30.000 K sena in sla-uničena mlatilnica je pa bila vredna kron. Najemniku Francu Pečniku z eiice je uničil požar perila in obleke v ”®«nosti 4000 kron. Kregar je bil zavaro-n.a kišo in hlev za 10.000 kron in na • n° in slamo tudi za 10.000 kron, torej * neporavnane škode 70.000 kron. « —* Listnica uredništva. Dopisniku no-j u d n e razmere pri drž. ž e -Bjg*»|ck: Oglasite se o priliki v uredil —Valute, dne 7. sept. na zagrebški 5?**: 1 dolar 97 K; 100 avstrijskih kron ? 100 carskih rubljev 125 K; 100 če- jkoslovaskih kron 155 K; 1 angl. funt 360 1 napoleondor 370 K; 100 nemških 200 K; 100 romunskih lejev 22-1 K; italijanskih lir 470 K. Uublianski novice* * J) Seja SKSZ se vrši danes zvečer ob v navadnih prostorih. v v, *i Seja za sprejem koroških otrok se *ril v petek ob šestih zvečer v mestni dvoji1'' Vabimo vsa šolska vodstva, da se H>e gotovo udeleže. Pridite! — Odbor, li Za grižo je umrlo v preteklem ted-v Ljubljani 8 ljudi, med temi so bik j*Je tujci. Za legarjem sta umrla dva, med en tujec. Za dušljivim kašljem sta j. r*a dva tujca. Za grižo je obolelo 30 lju-1 med temi 9 tujcev in 5 vojakov. ^ lj Slavnosti društva jugoslov. dobre« °‘)ce» 8, t. m. so bile — razun večernega ®*^oka v Unionu bolj pičlo obiskane. Da ne bodo v bodoče še slabse obiskane jj he bo prisiljena verrkozavedna javnost . stopiti za vsenarodni, nepolitični zna-i I Dobrovoljcev, naj v prihodnje, kadar Vn!, ®tvo zborovalo, zlasti pa na dobro-(kisi prireditvah, h katerim se vabi T^stvene člane in prijatelje ne glede na H versko in politično prepričanje, vod-„ v° društva skrbi, da ne bo nikdar več ni01?! javno na dobrovoljskem zborova-®|hče,kakor je govoril g. kapetan Lov-wDa bi mi hodili poslušat, kako se vnele 'l nekateri za boj proti poglavarju nagi katoliške Cerkve, za snovanje katoli-j^0 narodne cerkve, za Sokolstvo, ki da »n »neomadeževana organizacija«, jjg°Va. edino prava, za troedini narod zve-»a*VnaJvera* 241 *° danes res n'smo p Moteni. Radi verjamemo, da g, L, ne Sov ■ organizacij, tudi ima pravico 0ritji kaj. mu je prj &rCu (zlasti ako iz-ga 4 udanost do dinastije), a vodstvo, ki jj.. Pustj na svojih zborovanjih tako govo- *0m ne da nastPilc) Proti takira Posku* tiv ^°težniti vsenarodno društvo v pro-biiaerske in strankarske vode, vedoma razila svojo organizacijo. Taki ljudje so ne-Sokola na dvoje. Današnje jilj merje med slov. telovadnimi društvi naj c^Pouiinja na usodo društva dobrovolj-8, 1 ga bodo tako vodili, kakor so ga O- ePtembra 1920. v Unionu. Mi si ne bo-Puatili biti v obraz, — Več navzočih, jjj,. ^ Srboriteži. Na Sv. Petra cesti si je *ab srborita družba te dni ponoči %aV°’ da 80 2 ve'likim hihitanjem ubili §aj0’. vredno 82 kron, gospodu Rohrmanu. bo 8ledila tragedija tam, kjer se Savi1 Za to. da se množi denar ubožnemu a*iaciu, Mnbljanski razgrajači ponoči na ti0j< tudi niso počivali, temveč je bila nemima. Okolu 5. ure zjutraj sta ^ bajala P° Starem trgu, Mestnem trgu Ciinem trgu dva inteligenta, ki sta ra/b!jaia po žaluzijah in sta s »Ve&emt tisi« efoe 9. septea»Sra krinko kontrole nastavljene tam svoje najboljše agente. To v pojasnilo vsem onim nergačem, ki pravijo, da je gospodarska poslovalnica ne le nepotrebna, temveč celo grd madež na telesu obratnega ravnateljstva. Na upravo drž. in jnž. železnice. Že po 3 leta ni večina uslužbencev državne in južne železnice dobila službene obleke. Obleka, s katero so železniške uprave svoje uslužbence v vojnem času preskrbovale, je bila največ iz papirja, kopriv in druge enake šare tako, da so se nam potniki in drugo občinstvo na ulici in v službi smejali in nas spraševali, kateri jud je tisti, kateri je osleparil najpreje železniške uslužbence in potem železniško upravo samo. Kdo je tema kriv? Uprave same, ker njim je deveta briga, kakšno obleko je uslužbenec dobil. Ne briga jih in tudi na misel ne pride gospodom, ki so dolžni zato skrbeti, kako je z uslužbenci, ali imajo ea tako iz vseh ozirov naporno železniško službo potrebno obleko ali ne. Zima je skoro tu. Ali gospodje, katerim je poverjena preskrba službene obleke, spe in se jim niti ne sanja ne, da bo zima prišla in uslužbenci na razbitih in odprtih zavorah, premikači na prostem, v burji in mrazu, drugi uslužbenci na svojih stolnih mestih bodo izpostavljeni mokroti, prepihu in drugim neprijetnostim, kjer so posledice hudi revmatizem, na katerem trpi veliko naših železničarjev. Od uslužbencev se zahteva točna služba in v splošnem obnašanje in vedenje, kakoršno naj bi delalo ugled železniški upravi, na drugi strani pa kriče krivice nad železničarji do neba. Ne bomo se vtikali, po kateri poti naj dobavi železniška uprava službeno obleko za svoje uslužbence. Naša dolžnost je, upravi pošteno in vestno služiti, dolžnost uprave in tistih gospodov, katerim je poverjena preskrba službene obleke, da se iz spanja zbude in uslužbence o pravem času z obleko preskrbe. Že lani je Zveza jugoslov. železničarjev svoje člane po shodih tolažila, da je blago za jugoslov. železničarje baje že v Solunu in da si bo lahko vsak železničar dal obleko urediti po svoje kakor mu bo bolje pristajala. Kje je Zveza jugoslov. železničarjev te informacije dobila, nam ni znano, kakor tudi ne, kje je tista pošiljatev službene obleke za uslužbence juž. železnice, o kateri se je govorilo in se uslužbenci z njo tolažili, da je bila obleka že v Špilju, a se je vsled prevelike carine poslala v Avstrijo nazaj. Torej, s tem mislijo gospodje, da je za uslužbence že zadosti preskrbljeno. Vprašamo, ali si železniške uprave še štejejo v dolžnost, da gkrbe za svoje uslužbence, ali je mogoče ?a vse nerednosti in krivice, katere se gode železničarjem, odgovoren samo minister? Ako je tako, potem naj vse uprave zginejo in bo marsikatera kričeča krivica železniškim uslužbencem prikrajšana in finance, katere so namenjene za uslužbence, bodo kmalu čisto drugače zgledale. Mi 'železničarji pa, naj si bo ene ali druge organizacije, pri vseh je navada, da se med seboj politično tepo. Zavrimo to, kadar gre resnično za naše pravice in parimo, da ne bodo iskali nekateri voditelji organizacij svoje politične namene. Krivice, s katerimi nas pitajo naše uprave, naj nas v boju prijateljsko družijo. Ne gre za to, katera organizacija je močnejša, gre samo za to, da kaj dosežemo. v ^ Železničarji v Prometni zvezi. Tobačno delavstvo. ' Senj. Proti brezvestnemu postopanju ravnateljstva tobačne tovarne v Senju, ki s terorjem nastopa proti našemu delavstvu, je vložil poslanec Gostinčar imenom Jugoslovanskega kluba oster protest pri upravi državnih monopola v Belgradu. Rudar. Trbovlje. V nedeljo, dne 5. t. m. smo slavili lOletoico blagoslovljenja »Društvenega doma« in 10 letnico, kar obstoji skupina JSZ v Trbovljah. Na vrtu krog Društvenega doma se je nabralo obilno število gostov. Slavnost je otvoril predsednik skupine in hkrati njen ustanovitelj tov, Zupan. ,V svojem pozdravnem govoru je orisal vse težkoče, v katerih se je gradil in pred ID leti srečno dogradil lični Društveni dom. Nato je podal besedo tov. Sušniku iz Ljubljane, ki je povdarjal, da nam ob spominu na vse težkoče, s katerimi se je kršč. delavstvo imelo boriti vseh teh 10 let, v zavesti, da smo 10 let stali in nismo padli, rastli smo — mora vstati pogum in smeli pogled v bodočnost, ki je na&a, S tega vidika v bodočnosti je orisat delavski položaj sploh, ko danes skrhana nasprotna delavska organizacija ne more nuditi delavstvu, za čimer teži. Socialpatrijotje so oslabeli, komunistje pa ne stremijo za tem, da stopnjevajc izboljšajo delavstvu njegov položaj, ker njihov cilj je revolucija; zato jim služi le revolucionarna masa — revolucionarna Pa bo, čim ižloblie se io porine v temo in bedo. A kdo je še danes pripravljen, da se da izigrati v nejasne krvave igre, ki jim nihče točno ne more določiti izida? Ko je govornik razvijal program krščanskega socializma v razliko od komunizma, se je nabrala na cesti gruča komunistov, ki so pazljivo poslušali. Njihovo dostojno bnašanje nam je, dokaz, da trboveljski »komunisti« — izvzemši nekaj tujerodnih hujskačev —nikakor niso one surovine, kot se jih navadno slika. Zato gremo z veselim pogumom na delo, da bo zaslepljeno delavstvo uvidelo, da hočemo njegovo rešitev — s ponosno zavestjo: v desetih letih praznujemo dvajsetletnico v — krščansko-socialističnih Trbovljah!... Za tovarišem Sušnikom je pozdravil slavnost še hrvaški rojak tov, Garapič ter povdarjal katolicizem in krščansko idejo. — In zdaj: na delo! Dobrna pri Celju, Grofica Neuhaus je lastnica hiše, v kateri stanuje naš član Schmidhofer z ženo. Dokler je žena mogla plemeniti gospej delati, je bilo vse dobro. Zdaj pa je zbolela in visoka gospa kar naenkrat ne more več pogrešati prostorov in je omenjenega s težko bolno ženo hotela postaviti s 1. septembrom na cesto. Škoda, ki bi jo prizadeta v takem slučaju trpela, bi bila ogromna, ker imata na grofičinem svetu mnogo usejanega. Upamo, da bo grofici naš opomin zadostoval, ker bi v nasprotnem slučaju morali pozvati vlado, da nauči aristokratsko gospodo, da smo v Jugoslaviji vendarle malo bolj socialno čuteči kot v stari grofovski Avstriji. Kovinar. Jesenice. Dne 12. t. m. se vrši po rani maši shod v Delavskem domu. Pričetek oh-9. uri dopoldne. Govornik pride iz Ljubljane. Zvečer ob 8, uri je igra in srečolov ter prosta zabava; igra društveni orkester z vsemi člani godbe. Vsi vabljeni! Jesenice. Nova iznajdba »Kranjske industrijske družbe«. Pri tovarniški ekonomiji se je dosedaj delalo osem ur na dan, Gospod Verneger je pa sedaj dal ukaz, da se mora delati 10 ur na dan. Tovariši, bodite oprezni! Jesenice. Tukajšnja tovarna je sedaj po dolgem času dobila nekaj surovega železa. Pričelo se bo delo. Sedaj moramo paziti, da ne bomo delali zastonj kot doslej. Usnfar. Ljubljana. Preteklo nedeljo se je vršil sestanek delegatov >Zveze usnjarjev«. Napravili so se važni sklepi za usnjarske in čevljarske delavce, organizirane v > Zvezi usnjarjeve. Dosedanji prispevki ne zadostujejo, da bi se krili stroški, vsled tega se je sklenilo, da se s 1. oktobrom povišajo prispevki. Prispevki znašajo v I. razredu 10 K mesečno, v II. razredu 8 K mesečno in v III. razredu 6 K mesečno. Podpora znaša od 1. oktobra naprej v I. razredu 4 krone na dan, v II. razredu 3 K na dan in v III. razredu 2 K na dan. Začrtala se je nova pot, po kateri bo šla organizacija usnjarskih in čevljarskih delavcev. Z vsakim dnem opažamo, kako se skuša na vseh koncih in krajih streti naša organizacija, posebno od strani nasprotnikov in podjetnikov. Podjetniki vidijo, da se naša organizacija bori brez ozira na levo ali na desno za delavske koristi. Zato pa, tovariši in tovarišice, strnite se še trdneje na novo začrtani poti nasproti cilju: >Mi hočemo živeti človeka vredno življene.jc Tržič. Pri nas izgleda vsa stvar, ako jo kdo kar tako na splošno pogleda, bolj opasna. Proti naši organizaciji se je zaklelo vse. Na eni strani podjetniku Maly & Dembergerju ne gre v glavo, da so se njegovi delavci po večini organizirali v krščansko socialni organizaciji. Sam se je izrazil, da je naša organizacija preveč brezobzirna, ko se poteguje za delavstvo? Na drugi strani zopet nasprotnikom ne prija, ker jim je šel v zgubo boben. Pustimo jim veselje, kakor Malyju tako nasprotnikom. V tolažbo pa jim naj bo sledeče: Trudite se kakor hočete, nas ne boste omajali. Prišel bo čas, ko bomo pokopali zadnje Vaše ostanke. «, > < . .\ «■ '>./•,«.'< Slamnlkar. Mengeš, V petek, dne 3. t. m. smo imeli svoj shod in sicer — v veži društvenega doma. Kljub temu je shod dobro izpadel. Po poročilu okrožnega tajnika Kogeja, ki nam je razložil položaj delavstva v Jugoslaviji, so sledili razgovori o slam-nikarski organizaciji. Sprejel se je po daljši debati predlog, da se sedanja skupina razdeli v dve skupini, in sicer zar delavke v zadrugi posebej in one v tovarni posebej. O »Zvezi slamnikarskega društva« se je vnela živahna debata, katere končni rezultat je bil, da s« »Zveza« ustanovi. Ker je čas hitro potekal, se je sklenilo, da se vrši v nedeljo dne 12. t. m. popoldan ob 3. uri zopet shod, katerega se pa morajo udeležiti vsi člani in članice. Vršila se bo tudi volitev odbora obeh skupin. — Slam-nikarsko delavstvo sc vedno tesneje zdru- žuje, ker se zaveda, koliko važnega dela ga še čaka, * Domžale. Ker je v naši skupini včlanjenih še veliko delavcev in delavk, ki niso za letošnje leto plačali članarine za več kot štiri mesece, se naznanja istim, da zaostalo članarino takoj poravnajo, ker v nasprotnem slučaju bode vsak tak nereden član izključen. Upeljali smo pregled, ki jasno kaže, kdo je nezavednež in škodljivec našemu delu, Ker ne moremo trpeti balasta v svoji organizaciji, se bomo istega rešili z izključitvijo nerednih članov. Redni člani dobe legitimacije, na podlagi katerih jim bo dovoljen vstop k našim zborovanjem. Na zunanji strani vrat naše sobe v Društvenem domu bo obešena razglasna deska, kjer bodo članom naznanjeni vsi ukrepi naše organizacije. Kmetijski delavec. Roše. Vse bi šlo pri nas, samo da imamo na pravem mestu agilnega organizatorja. Zveza kmetskih delavcev šteje pri nas že okrog sto članov in upamo, da bo še znatno zrastlo. , ■ : * Viničar* Od poverjeništva za soc. skrbstvo smo prejeli nastopen dopis: Jugoslovanski strokovni zvezi v Ljubljani. Poverjeništvo za socialno skrb je z odlokom z dne 24, avgusta 1920, št, 2077-20 odredilo sledeče: V vsakem sodnem okraju glavarstva, kjer bivajo viničarji v večjem številu, se ustanovi krajevna komisija za rešitev viničarskega vprašanja, V tako si jo pošljejo po enega zastopnika sledeče organizacije: Naloga komisije je določati: 1. Današnjo vrednost dajatev, ki jih dobiva vsak viničar od gospodarja in sicer: a) Vrednost donosov daputnine zemlje (posamezno njiv, travnikov, pašnikov in lcopavnikov. b) Vrednost naturalnih prejemkov (zrnja, moke in drugih živil, kakor tudi hrane in pijače). c) Vrednost lesa za kurjavo, listja za steljo kakor tudi krme in slame za živino. 2. Ugoditev eksistenčnega minima ra eno osebo oziroma družin v dotičnem kraju na podlagi in po sistemu uradnih objav poverjeništva za socialno skrbstvo o eksistenčnem minimu. Nar. dež. vlade za Slovenijo z dne 14. aprila 1920. Ur. list štev, 190. 3. Ugoditev temu primerne krajevne minimalne mezde za viničarja, vpošteva-joč navedene mezde v naturalijah. Komisiji predseduje politični uradnik s pravom clirimacije. Vse krajevne komisije imajo do konca septembra poslati osrednji paritetni komisiji za rešitev viničarskega vprašanja v Mariboru točno poročilo o materijelnem stanju viničarjev svojega okraja v smislu gornjih določil pod točko 1—3. Posredujejo naj tudi med vinogradniki in viničarji v svrho zvišanja denarnih in naturalnih prejemkov slednjih. Ko bo rešitev viničarskega vprašanja dovoljno pripravljena, bo sklicalo poverjeništvo za socialno skrbstvo z udeležbo zastopnikov deželne vlade končno enke-to pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, Za sedež komisije se določi Gornja Radgona. O tem se obveščate s pozivom, da podpisanemu glavarstvu naznanite tekom treh dni po prejemu tega razpisa ime zastopnika, katerega določite kot člana ter krajevne komisije, da zamore komisija čimprej konstituirati in pričeti z delom. Kakor se vidi, se je vendar enkrat to zgodilo, da so se dotaknili vpraSa-nja viničarjev. Seveda je to precej nepri-praven čas. Mogoče se pa vendar doseže vsaj to, da vsaj viničarjem ne bo treba stradati, med tem ko imajo gospodarji vsega dovolj. Tej novi odredbi želimo srečo, da bi tudi dosegla uspehe! Lesni delavec. Preserje pri Kamniku, Naša skupina je imela v soboto dne 4, t, m. svoj občni zbor. Izvolil se je sledeči odbor: predsednik Šarc Gregor, podpredsednik Korošec Aleš, tajnik Jeran Franc, blagajnik Pogačar Jožef; odborniki: Stupar Alojzij, Zupan Pavel in Šarc Franc; nadzornika: Jereb Miha in Škrjanc Ivan. Sklenilo se je, da se stavijo na podjetje zahteve po zvišanju plač in - ureditvi par nedostatkov v tovarni. Jednako se je občni zbor izrekel za povišanje prispevkov v smislu okrožnice JSZ. Poročilu okrožnega tajnika se je z zanimanjem sledilo. Sklenilo se je, da si ne da delavstvo odvzeti ni ene do sedaj izbojevanih pravic ter da bo stalo čvrsto na straži in nadaljnemu delu. Prihodnji sestanek se vrši v soboto due 18. sectembra. — Po dolgem času se je zbralo zopet ^ paj delavstvo v Preserjih. Pokazalo r umevanje za svoje potrebe in organu®61* jo. Zadovoljnost, s katero smo se ra*^^ očnega zbora, nam jamči, da se bo skupina podala na novo delo, katero fl** bo dovedlo do trdne samozavesti in uspehov. Na svidenje zopet 18, t, m.! mr Služkinja. Vsakega se poloti nestrpnost, Safco ■ se nas ne. Čakamo že celo večnost na potrebni poselski red, pa ga še ni. Trpw je mesec dni, predno je bil osnutek gotovi sedaj ap je že gotov. Zakaj šc čakanso’ Od strani organizacije se je že pred H vi pozvalo poverjeništvo za socialno sklft da naj skliče sejo tiste paritetne komisij®' Minilo je že, kakor rečeno, 14 dni, P* * ni nobenega znaka, tako, kot. bi Wl° zaspalo. Smo sicer služkinje, pa ni trw* misliti, da ne bomo znale spanca P*®' gnati. Bodite brez skrbi, akoravno sluŽkMy primarij kuj e, vendar nas je šc dovolj, ® bomo izvojevale svoje pravice. Dekletom na deželi. Organi zaelji služkinj »Zveza, služkinj« pozivlje tem P®* tom dekleta po deželi, da naj ne silijo » mesto. Pri tem ni treba misliti, da ji® 8* privoščimo mestne službe, nikakor Jj* Ko bo enkrat, čas ugoden, se bo že j*w' Vam želimo samo dobro. Šoštanj. Tudi me smo prišle do 1¥ ključka, da ne gre drugače, kot da se r#* žimo. Zato smo si ustanovile svojo oF8*' nizacijo »Zvezo služkinj«. Toliko za dafl«* da boste vedele, da se tudi gibljemo, D*®* gič mogoče kaj več in tudi že o tukaj SM18 razmerah. Novome3to. V pretekli številki se j* vrinila pomota o naznanilu shoda, bi se glasiti: ...shod se vrši 19.t,«.®® 3. uri popoldne«, bilo je pa 18, t. m. Tol#® v pojasnilo, da ne bo kakšnega nespor*" zumljenja. Zveza služkinj jma sejo dane*, T trtek dne 9. t. m. ob S. uri zvečer v pr®** rih Krekove prosvete, Alojzijeviščo. T®® potom se vabijo vse odbornice, da se ** nesljivo udeleže seje. Prosi se točnost. Vrhnika. Kmalu bo konec z polju, Ker je čipkarstvo tudi pri na« vito, zato bi prišlo sedaj čipkarsti* J* vrsto. Seveda je velika težava, ker biti sukanca, zato so sklenile čipkarice, da se pridružijo vse organi?®« ji čipkaric, da bo temvečje število večja moč. Ko bo enkrat organizacij* jena, potem sc bo šele pokazalo, k*®^. ga pomena je, u Vsem skupinam čipkaric. RefereflL »Zvezo čipkaric« je sedaj na dopustil-liko v vednost, da ne bo nepotreb*>*5 razburjenja, ako kakšna zadeva ni rešena. Razne novice. Boj proti zvišanju mezde ^ so pričeli amerikanski tvomičarji. jf ll katerih obrtnih središčih so se vr^* SP svetovanja tvomičarjev o tem, kako viti neprestano dviganje mezd. Mno$ u zapretili, da tvomice rajši zapro kak°*j, bi pristali na nadaljno povišanje Drugi zopet sprejemajo v delo (kol«*®* tfi to sploh mogoče) ženske, ki delajo ** ^ odstotJtov ceneje ko moški, ali pa, dvignili delavski uspeh, uvajajo roc*7^Jj»t kosa namesto dnevne mezde. je povsod enak! Delavski listi so v^*fa0t jeni, ker mnoge tvornice: za boinba**?^ jeklo, avtomobile in dr. omejujejo fr zaradi pomanjkanja surovin, K# čutno pomanjkanje cementa in fp/b materiala, se letos v Novemyorku ^ manj zida kakor druga leta. — , narašča neprestano. V zadnjem ca*T jj življenske potrebščine poskočile ** odstokov, ^ ODPRTO PISMO > g. Salamonu, tajniku socijaldo#®^ ške organizacijo za IKU 5UVJJ*- Možiško doto** Ker se mi gre za to, da rnop zvedo resnico, Vas tem potom javi*0 zivljam, da dokažete resničnost, ^ govorili dne 15. avgusta t, 1. v črni n* ^ lerjevem vrtu na javnem delavskem ^ du, da je namreč železniški mini$* ^ Korošec kriv 200 ozir. 300 jj# zvišanja železniških tarifov, Ako, $ dokažete, potem sami veste, ko * vredne Vaše besede. V Črni, dne 27. avgusta 1920. Josip Dobrovc« Odgovorni urednik Joi« R«d** Iidaj.iUlj konzorcij »Več«m«<* ritka »J;-,'<-«jloy»n*ka titkaraa« *