UČITELJSKI TOVARIŠ. List za šolo in dom. -—— Izhaja v 1. in 15. dan vsakega meseca ter stoji za vse leto 3 gold., a za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise vzprejema uredništvo, naročnino in oznanila pa Milic-eva tiskarna v Ljubljani. Štev. 4. "V Ljubljani, 15. februvarja 1888. 1. XXVIII. leto. Načrt zakona o verski šoli. Knez Lichtenstein je v 25. dan januvarja t. 1. v državnem zboru predložil načrt novega državnega zakona, v katerem se predlagajo načela za ljudsko šolstvo. Dunajski dopisovalec (v „Novicah") poroča o tem in pravi: „Ako bi človek pregledoval zdaj dunajske časnike, misliti bi moral res, da se bliža konec sveta zaradi šolskega predloga Lichtenstein-ovega. Vse, kar je nekdaj pripadalo k levičarski ustavoverni stranki, je na nogah: časniki kriče, shodi se sklicujejo, občinski in mestni odbori sklicavajo se k izrednim sejam samo v ta namen, da bi ugovarjali predlogu Lichtenstein-ovem." Ta sloveči Lichtensteinov predlog slove: „Zakon z dne....., po katerem se določijo načela vzgoje in pouka v ljudskih šolah. (Državna šolska postava.) V soglasji z obema zbornicama državnega zbora ukazujem nastopno: Člen I. Načela vzgoje in pouka v ljudskih šolah so ta-le: §. 1. Naloga ljudskih šol je, se stariši in namesto starišev otroke vzgojati po naukih njihove vere ter je v njih in za življenje potrebnem začetnem znanji ter zvede-nosti poučevati in izobraževati. Potrebni predmeti pouka v ljudskih šolah so tedaj: a) veroznanstvo, b) branje, c) pisanje, d) računanje, e) slovnica se spisjem in f) petje. Pouk v branji je tako uravnati, da se ž njim vred poda otrokom s pomočjo izdatnih nazornih pripomočkov za nje najznamenitejše iz zgodovine in zemljepisja, iz prirodopisja in naravoslovja. §. 2. Ljudske šole so ali javne, ali zasebne. Javne so one, katere se vzdržujejo z javnimi sredstvi. Vse na drug način vzdrževane ljudske šole so zasebne. One so javnim ljudskim šolam popolnoma vzporediti in zato javne ljudske šole lehko nadomeščajo ali njih mesto zavzemajo, da le spolnujejo, kar terjajo postave glede javnih ljudskih šol. Javne ljudske šole so vsakemu pristopne. §. 3. Ljudska šola obstoji iz dveh oddelkov: Prvi oddelek je začetna šola, ki trpi šest let s pet dnij pouka na teden. Drugi oddelek obstoji: a) iz meščanske šole, b) iz obrtnijske strokovne šole, c) iz kmetijske strokovne šole in d) iz nadaljevalne in ponavljalne šole. §. 4. Vsi izobražljivi in telesno zdravi otroci dolžni so obiskovati začetno šolo. Če iz te ne prestopijo r.a kako srednjo, meščansko, obrtnijsko šolo, obiskovati morajo po končani začetni šoli še nadaljevalno in ponavljalno šolo. Ljudsko šolo obiskovati niso dolžni oni šoli podvrženi otroci, ki se doma primerno poučujejo. §. 5. Stariši ali njih namestniki ne smejo puščati svojih otrok ali varovancev brez vzgoje in pouka, ki je postavno predpisan za ljudske šole. Niso pa dolžni pošiljati je v šolo, v katerej se vzgoja in pouk ne ujemata z nauki njih vere. §. 6. Skrb, vodstvo in nadzorstvo nad veroukom in verskimi vajami na ljudskih šolah in učiteljskih izobraževališčih pripada cerkvi, oziroma pristojni verski družbi. Zajedno ima pa cerkev, oziroma pristojna verska družba, zbog vzgojilne naloge šole sonadzorstvo nad vso šolo. Osobstvo za vodstvo in nadzorstvo ljudskih šol in učiteljskih izobraževališč ter učni črteži morajo se tako uravnati, da more cerkev, oziroma verska družba, svojo sonad-zorstveno nalogo uspešno izvrševati. §. 7. Država izvršuje najvišje vodstvo in nadzorstvo nad vzgojo in poukom ljudskih šol po naučnem ministerstvu. §. 8. Učitelstvo (učiteljsko službo) na ljudskih šolah in učiteljskih izobraževališčih dobiti more enakomerno vsak avstrijski državljan, ki je glede nravnega življenja ne omadeževan , ki je iste vere z otroci, katere mu je vzgajati in poučevati, in ki pri službah na javnih šolah vrhu tega dokaže še pedagogično (vzgojilno) učiteljsko sposobnost po obstoječih zakonitih določbah, oziroma za poučevanje v katoliškem verouku tudi potrebno višepastirsko poslanje (missio canonica). §. 9. Učitelji in učiteljice za ljudske šole izobražujejo se v učiteljskih izobraževališčih, ki morajo biti po spolu gojencev ločena. Čl en II. Razven teh načel (§. 1. do všteto 9.) pridržana so deželnemu zakono-dajalstvu vsa zakonita določila: a) glede ustanovljenja, ohranjenja, uravnanja vodstva in nadzorstva javnih ljudskih šol in učiteljskih izobraževališč, kakor tudi glede uredbe njih interkonfesionalnih (medverskih) razmer; b) glede uravnanja pravnih razmer učiteljskega osobja; c) glede določitve vseh za ljudsko šolstvo, torej tudi za verouk, potrebnih tro-škov, in načina, kako naj se troški zmagujejo; d) glede določb o zasebnih ljudskih šolah in o zasebnih učiteljskih izobraževališčih. člen III. S tem zakonom ne spremeni se z Najvišim odlokom z dne 25. junija 1867.1. potrjena uredba (regulativ), tičoča se osnove deželnega šolskega sveta za kraljevino Galicijo in Vladimirijo (Lodomerijo) ter vojvodino Krakovsko. Uredba ta (regulativ) spremeniti se more samo po sklepu pristojnega deželnega šolskega sveta. Čl en IV. Pričujoči zakon stopi v veljavo, v kolikor so za njegovo izpeljavo potrebni novi šolski zakoni, zajedno s temi, v vseh drugih določbah pa s početkom prihodnjega šolskega leta, ko se je bil ta zakon razglasil. Čl en V. Ko stopi ta zakon v veljavnost, razveljavijo se vseh predmetov tega zakona tičoči se dosedanji državni zakoni in odloki, v kolikor jih ou nadomešča. Čl en VI. Ta zakon izvršiti in izdati potrebne prehodne določbe naroči se ministru za uk in bogočastje." Podpisani so: Liechtenstein, Karlon, Brandis, Bulic, Neuner, Fux, Kathrein, Doblhammer, Moser, Kaltenegger, Pscheiden, Fran Fischer, Giovanelli, Spaun, Kljun, Greuter, Weisssteiner, Rogl, Wenger, Hayden, Oberndorfer, Neumayer, Zchetmayer, Stein-bach, Oelz, Thurnherr, Russ, Jordan, Bazzanella, Gentilini, Sviezy. Ne spuščamo se danes v nadrobnosti tega Lichtensteinovega predloga; a naglašamo zdaj le to-le: V §. 1. beremo: „Se stariši in namesto starišev." Kako pa, če stariši ni- majo nobene vere, ali če so veri sovražni; ali naj se potem otroci v tem duhu vzgojajo ? Tu bode treba razločneje govoriti. Predmeti v ljudski šoli naj bi bili: veroznanstvo, branje, pisanje, računanje z geom. oblikoslovjem, slovnica se spisjem, risanje, petje, telovadba (za dečke obligatna, za deklice neobligatua) in ženska ročna dela (za deklice). V predlogu naj bi bilo dalje naravnost določeno: „V ljudski šoli naj bode povsod učni jezik izključno le materinski jezik učencev. Kar se tiče izobraževališč za^učit. in učiteljice naj bi jim bila prva poglavitna namera: Da bi ljudska šola mogla ustrezati svoji dolžnosti, da bi namreč vers ko - n ra v n o vzgojevala, morajo iz učiteljišč prihajati značajni učitelji in učiteljice, to je taki, ki so sami versko-nravno vzgojeni. Svetni pouk mora se z verskim poukom soglasno ujemati in vkupno delovati. Otroška individualnost. Fr. Gahršek. VII. Zanimanje je pravi živelj šolskega življenja. Brez tega ni moči niti učitelju učne tvarine tako prirediti in učencem v taki obliki podajati, da bi jo slednji vzprejemali s pridom, niti ne morejo učenci slediti pouku z onim zbranim duhom, kateri je prepotreben pri vsakem duševnem naporu. Tako zanimanje je veliko vzlasti tedaj, kadar pride na vrsto kaka nova tvarina. Tega zanimanja pa ne kažejo vsi učenci v jednaki meri. Mar-sikak otrok s prva komaj čaka, da se mu poda kaka nova stran pouka; pozneje pa se rad oddaljuje od predmeta ter postane raztresen. V takih slučajih je treba vse odstraniti, kar bi ga moglo motiti v pazljivosti. Res, da takov otrok navadno hitreje razumeva, in treba mu ni tolikega truda in tolike pridnosti pri doumevanji podane tvarine, nego je to pri onih učencih, ki nimajo pravega zanimanja za pouk. Vender se često opazuje, da taki otroci hitro pozabijo, kar so si vtisnili v spomin. Temu ne more biti drugače, kajti pravi obstanek priučene tvarine nam zagotovlja le trajno zanimanje, katerega ni moči zavesti na nebistvenosti s priobčevanjem manj zanimivih znakov. Takega otroka je treba prav skrbno voditi in mu tvarino vedno znova predstavljati pred duševno ok6. Privajati ga gre temu, da svoje misli urejuje v lep sklad, kateremu mora pri izraževanji dajati lično in pravilno vnanjost. Semkaj bi mogli prišteti tudi take površne otroke, ki se sicer zanimajo za novo, a se kmalu naveličajo jedne ter iste vsebine. Od prejšnjih se razlikujejo s tem, da tudi na bistvenosti ne pazijo pri daljšem premotrivanji predmeta, temveč, da težč vedno po novem. Najbolje izpoznaš take otroke, ako jim daš v roke kako knjigo. Nekaj časa jo čitajo, a kmalu se je naveličajo in pridejo ti po drugo. Takim ne ustrezi poprej, predno niso prečitali stare knjige. S prva bodo to storili z neko mrzkostjo, pozneje pa se bodo privadili na pazljivo čitanje, oso bito, ako terjaš, da ti povedo vsebino prečitane knjige. Taka površnost se često pojavlja tudi v čustvih. Zato so taki otroci rahlega srca in vzprejemljivi za vsak vtisek. Ker pa delujejo nanje razni vplivi, zdaj ugodni, zdaj neugodni, kmalu dobri, kmalu slabi, zato se menjavajo tudi njih čustva od najnižjih do najvišjih. Takov otrok je zvečine dobrodušen in postrežljiv, to pa vzlasti tedaj, kadar se mu ni treba mnogo truditi. Iz-poznati ga je lehko, težje pa ozdraviti. Vsled svoje lehkomislenosti so navadno brezskrbni in kaj radi pozabljajo na svoja opravila. Nekateri otroci pa vedno vedo, kaj jim je treba storiti in kdaj naj se poprimejo dela. Taki skrbe v prvi vrsti za to, kar jim 4* je najbližje, in vedo, koliko znajo in premorejo. Uvaževanje svoje duševne sile ne nalagajo si več duševnega dela, nego ga morejo temeljito preučiti. Zopet drugi se vglobijo v misli, v nade in v načrte. Zaupajo preveč svojim močem, ki pa jih prerade zapuščajo. Take je treba vzpodbujati, da vstrajajo pri započetem delu, ker često se duševne sile vzbude še le mej delovanjem, ali pa se okrepčajo in tako učenca usposobijo, da naposled le doseže svoj smoter. Težje je prav voditi take otroke, ki se udajo strahu pred težkim delom, ki sicer imajo zadosti duševne čilosti, da bi premagali vse težkoče, ki pa ne zaupajo lastnim močem. Pri njih obrazovanji bodi učitelj posebno pozoren, da jim ne zatre spečih duševnih vzmožnosti. Temu nasproti bodi zadovoljen tudi z manjšimi uspehi, ker na podlogi teh uspehov se more pozneje razviti nadaljno vztrajno delovanje. Mnogo pa je otrok, ki se nikakor ne morejo uživeti v sedanje razmere. Krogi njih predstav se zibajo le bolj v preteklosti ali celo v bodočnosti. Sicer se trudijo, da bi se povrnili v sedanjost, toda naudaja jih ali zanimanje za ono, kar je minulo, ali za ono, kar se jim predstavlja v daljini kot nekaj dosegljivega. Tukaj storimo najbolje, ako jim prav živo naslikamo sedanjost z vsemi njenimi vrlinami in ugodnostimi; minulost in prihodnjost pa jim poočitujemo kot nekaj, za kar ne ustreza njihovim nameram. Ako pa zapazimo, da pazijo otroci na to, kar se jim neposrednje podaje, in da jim je lastno in ugodno duševno in telesno stanje pred vsem na mari, potem preiščimo, koliko resnobe je na tem. Prav tako nam je ravnati, ako vidimo, da poskušajo razgrniti tajnosti, katere izpoznati še nimajo zadosti duševnih sil. Pa tudi tedaj nam je skrbno pre-iskavati vzroke njih delovanja, kadar hočejo vse prenarediti, premestiti ali dovtipno osmešiti. Pri tem nam je sosebno vedeti, koliko izvirajo ti pojavi iz notranje potrebe, koliko pa so le izvor zvedanosti ali krivega tolmačenja danih odnošajev. Zaradi tega tudi prav storimo, ako prepustimo otrokovi svobodni volji več, nego bi treba bilo po pravilu. Na ta način preizkušavamo otroka, da sam od sebe pokaže svoje težnje in svoje posebne namere. Vender je treba, da pri takem otroškem pojavljanji uvažujemo vse okolnosti, katere utegnejo preminjati njegovo svobodno odločevanje. Tudi se lehko pripeti, da poskuša na ta način svoboden otrok varati naše nakane z navideznim vedenjem ali izjavljanjem takih svojstev, katerih praviloma nima. Vrhu tega je treba zaprečiti, da otrok v prostem stanu ne poseza po onem, kar bi mu morali pod strogim nadzorom zabraniti. Naposled moremo mnogo posebnosti učenčevih poizvedeti tudi iz njih mejsobnega opisovanja, kajti deca vidi često dalje in ostrejše, nego odrasli; tudi živi sama v opazovančevih razmerah in ve torej, kako bi se sama kazala v tej ali oni okolnosti. Vender tako izvestje ni vselej povsem zanesljivo, kajti deca še nikakor ni sposobna, pravo razlikovati od krivega; večkrat pa se tudi hoče učitelju prikupiti, navajajoč mu resnične ali izmišljene lastnosti součencev. Učitelj stori torej prav, ako se ozira na takove izjave le toliko, kolikor se ujemajo z njegovimi lastnimi opazovalnimi posledki. §. 9. Po verstvu svojem bili so Slovani malikovalci, ajdje ali pogani. Obožavali so naravo ali prirodo ter v njej ločili dvojne sile, viša bitja, dobra in zla. Kar veleva človeku že prosti um, mislili so si tudi Slovani, da vsem vlada le eden, najviši bog (svetli, blagodarnik). Imenuje se Sva rog, bog vse oblasti na nebu in na zemlji. Sinova sta mu bila Solnce (Daždbog) in Ogenj, zvana po njem Svarožiča. V veliki moči in časti je bil nekterira rodovom bog s pridevkom Svetovit (Svetovid, Sventovit, Sv§tov6t, Svatovid, Zvantevit itd.), bog svetlobe, obilnosti, vojske, svetle zmage; Perun (Perkun, Parom pri Slovacih, — „Jovis, supercilio omnia moventis". Hor.), bog groma in treska; Radegost (Radogast, Radgost, — Mercurius), malik zemeljske rodovitnosti, gostoljubnosti, varuh tujim in potujočim; Veles, bog letne paše, domačih živali; Kurent vina in pirovanja (Bacchus); Stribog viharja (Aeolus); Davor vojskovanja (Mars, davorija bojna pesem, davoriti); Plevnik, Pilvit (Pluto) zemskih zakladov; Gruden (Sa-turnus) časa, Trjas (Pallor) strahu itd. Boginje bile so jim na pr. Baba porodništva, časih dobra časih huda, torej Zlata — in Ježi — ali Pehtra — Baba; Živa, kakor Vesna, Deva, boginja pomladi, veselja, zdravja in življenja, Mora ali Morana, Morena, Morjana, zime in smrti; Lada ljubezni, lepote in zakona, sinka Lei in Polel (Castor et Pollux), Lel ali Ljel (Eros, Cupido, Amor) bog ljubkovanja; Maja žitnega polja, Pogoda lepega, Negoda grdega vremena itd. Nekoliko nižja bitja božja bile so jim Vile (Nymphae, Musae), ki so bivale po gorah, vodah, v oblakih, in se zvale Vile pogorkinje, povodkinje, oblakinje. Nekterim bile so to Rusalke, Morske deklice (Najades, Sirenes), posebej Bele žene, Sibile — prerokile. Rojenice ali Sojenice (Moirai, Parcae) določevale so novorojenemu detetu prihodnjo osodo. Slepe osode (rok, fatum) vendar niso trdili, kajti pripisovali so srečo, zdravje, blagostanje, zmago sploh dobrim bogovom, nesrečo, bolezen, siromaštvo, razpore in pobitja pa zlim ali besom. Dobre bogove imenovali so bele (Belibog, Belin), hude pa črne (Črnibog, črt). Kakor so v posamnih rodbinah čestili svoje dede za hišne bogove (Penates, Lares), tako so v župah in rodovih svoje skupne malike. Maliki so bili navadno velikanske postave ter so imeli po več glav in drugih členov, ki so izrazovali njihove telesne in duševne moči. Tako so na pr. Triglava delali s tremi glavami kot gospodarja treh kraljestev, zemlje, morja in zraka. Svetovit je imel glavo s štirimi obrazi, na vse štiri strani sveta, ki je vladal vse čase solnčnega leta ter pregledoval stvarjenje, vse dejanje in nehanje človeškega rodu. Stari Slovani s prva niso imeli posebnega duhovništva. Starašine, župani, knezi bili so tudi svečeniki. Tudi niso imeli posebnih svetišč ali hramov; kar pod milim nebom, na holmcih in v logih so jim darovali zemeljskih pridelkov, domačih živali, sežigali na grmadah, med raznim petjem, pred njih podobami ali znamenji, velikrat pod lipo; lipa je torej Slovanu nekako sveto drevo, kakor hrast Nemcu, maslica ali oljka Grku, palma Arapinu, smokva Indijancu. Prazniki so se sploh vjemali s premembami v naravi o raznih letnih časih, o zimskem in poletnem kresu itd. Pozneje dobili so lastne svečenike, da so opravljali službo božjo, žrtve in obete, in malikom so stavili hrame, kterih nekteri slovijo na pr. hram, ki ga je imel Triglav v Štetinu, Perun v Kijevu, Svantovit v Arkoni itd. O duši človekovi so verovali, da ne umre, da je nesmrtna. Telo zapustivši lčta po drevju, dokler se truplo ne sežge ali pokoplje in dostojne molitve ne opravijo. Na-rejali so umrlim grobe, lastne mogile ali gomile, ter na njih v raznih igrah obhajali spomin svojih rajnih. Na unem svetu so dobrim odločevali prijazno mesto, nav ali raj, kjer se radujejo z bogovi, hudobnim pa kraj teman, kjer morajo bivati z besi v goreči megli ali v črni noči. Priprosto in naravno je bilo naših prednikov poganstvo. Zato pravi Helmold, da ima njih malikovanje nekaj krščanskega v sebi, in Focij, da ruski Sloveni so malikovalci, ki nimajo grškega krščanstva, pa tudi ne brezbožnega poganstva. Sicer pa vzajemno slovansko malikoslovje (mythologia) še tudi ni gotovo. Vsak rod je imel kaj svojega. Da je y sedanje sestave vplivalo kolikor toliko krščanstvo, to se zna. Izrazi grški in latinski so v pričujoči pridejani v pojasnilo le primeroma. Mnogo spominkov iz nekdanjega bajeslovja se je ohranilo še tu in tam po Slovanskem na pr. v pravljicah in pripovedkah o čarovnikih (copernikih in copernicah), škrateljnih, o mori, neteku, povodnem možu, o vedomcih itd., v narodnih pesmih, v starih običajih p. o božiču, o novem letu (koledniki), o pustu, sredi posta (babo žagati), o kresu, o svatovščinah in pogrebščinah (strava, sedmina), o mnogih lastnih imenih in priimkih, in znamenita je taka veda v slovstvu, ker se na-njo pogostoma ozirajo naši pisatelji, vzlasti pesniki, govorniki in sploh umetniki. §• 10. Slovani se v zgodovini prikazujejo v brezbrojnih rodovih, kteri so le polagoma osnovali si lastne države. Kolikor žup, toliko je bilo županov; v miru bili so vsak za-se, v nevarnosti o vojski zbirali so si velikega župana ali kneza voditelja. Ta nesloga bila je Slovahom vzrok premnogih velikih nesreč. Prva slovanska država, ktere spominja povestnica, bila je na avstrijsko-ogerski zemlji česko-slovčnska. Vstanovil jo je Samo, po nekterih izmed Frankov, po drugih Slovan izmed Veletov, kteri je, prej trgovec, zbirati jel slovanske rodove na zapadu, potem udari 1. 623 z veliko vojno nad Avare, jih premaga ter prisili, da zapustijo češko in Moravsko in ubežijo na Ogersko. Hvaležno ljudstvo si ga izvoli 1.627 za kralja. Ker so slovanski rodovi takrat ob Donavi bivali še bolj skupaj, zedinvali so se v njegovi državi tudi karantanski Slovenci, in Samo je rešil jih iz oblasti Frankov, premagavši njih kralja Dagoberta pri Vogastisburgu (morebiti sedanjem Voitsbergu), ter vladal 35 let. S smrtjo njegovo razpade tudi država. Sicer je malo jasna njegova zgodovina. Nekteri povestničarji štejejo dva vladarja tega imena, nekteri celo tri, in tu pišejo od 1. 623 do 658, tam od 1. 627 do 662, in ni ga spomina o njeni niti v narodnih pripovedkah. Morebiti najbolj razkosani so životarili tedaj Slovenci v stari Karniji in Karan-taniji, dokler posije nekoliko svetlobe v njih zgodovini po knezu Borutu (f 750) in po krščanstvu. Državno bolje zedinjeni so bili Hrvatje koj s početka 1. 634. Panonskim Hrvatom je vladal knez v Sisku, Dalmatinskim v Bihaču. Pri teh se imenuje bolj določno knez Borna, pri unih zaslovi Ljudevit. Oprostili so se Frankov 1. 838, Trpimir združi obe Hrvaški v državo in Tomislav (914—940) imenuje se prvi — kralj. Bolj razdeljeni so živeli Srbi v malih državicah; 1. 836—843 jih nekoliko vzdiguje veliki župan Vlastimir, še znatnejše knez Mutimir (f 890) vže kristijan, dokler so v 12. stoletju utrdili si državo srbsko Nemanjiči. Tako so vselili se v Mezijo t. j. med Donavo in Balkanom uralsko-čudski Bolgari, podvrgli si ondotne rodove slovanske, rešili jih Bizančanov, ter se ž njimi popolnoma združili. Knez Krum (806) pomogel jim je do nekake slave; knez Boris (852 — 888) postal je z narodom vred kristijan; mogočno vladal jih je car Simeon (893—927). Na sedanjem Ruskem je živelo dokaj raznih slovanskih in neslovanskih plemen, velikrat v hudih razporih, dokler Rurik po smrti svojih dveh bratov sklene vse tri dežele in vstanovi državo rusko (1. 862—879), ktero so mlajši njegovi marljivo razširjevali ter vladali do 1. 1598. Poljsko državo je po Lehu osnoval 1. 860 baje Zemovit, sin Piastov; Mečislav zaslovi v zgodovini (962—992) že kristijan, in vzlasti hrabri Boleslav I (992—1025). Prod njo se slavno imenuje knez Mojmir, kteri je postavil slovansko državo Mora vcem 1. 846, ktero je dokaj utrdil Rastislav, povzdignil in povekšal Svatopluk. Čehom, kteri so bili mej mnogimi plemeni najslavnejši v okolici sedanje Prage, so po Samotu, Kroku . . državo vstanovili Pfemislovci, in 1. 871 se v zgodovini prikaže njihov knez Bofivoj z Ljudmilo, potem Vaclav (928—936) itd. Tudi Slovaci so imeli tedaj svojega kneza, kteri — Privina (Pribina) po imenu — je stoloval v Nitri; pregnan je dobil potem deželo svojo ob Blatnem jezeru, kjer je vladal do 860, in mu je nasledoval knez Kocelj (Hezilo). Osodo, ktero so imeli v državnem oziru Slovenci ob jugu, in to še bolj otožno so skušali slovanski rodovi ob severu, Polabci ali Polabljani, kterim se v 7. 8. in 9 veku, sicer imenujejo posamni knezi (Dragovit, Tugomer), kterih zgodovina se pa pojas-nuje še le po Karlu Velikem in njegovih naslednikih ter po krščanstvu. Kakor je Nemcem Ludovik (1. 843 — 876) osnoval samostojno državo in se vprav zato kliče Nemški: tako so nekaj v VIL, največ pa v IX. stoletju spočele se prve slovanske države in državice. Iz šole za šolo. Kazalni uk. Pripovedovanje. Rešitev. Dve deklici gresti zjutraj v neki zimski dan v bližnjo vas, kjer je stanovala njina teta. Proti večeru ste se vrnili zopet domov. Ko gresti skozi gozd, začne briti huda burja in pot se snegom žamete tako, da deklici ne viditi poti in zaradi hudih žametov ne moreti naprej iti. K sreči je bila pod bregom v gozdu skala, pod katero je bila mala votlina. Deklici obesiti na jelko pred skalo rudečo rutico za znamenje, da ste tu ostali ter zlezeti v votlino, pred katero je sneg vhod zametel. Naredila se je trda noč, vihar je bučal in ponočna sova se je oglašala. Ubogi deklici ste strahu in mraza trepetali ter molili in k Bogu zdihovali. Bog ji je varoval, da se potolažiti in v njegovi pomoči zadremljeti. — Ko drugi dan deklic ni domov, stariši k teti pošljejo deklo, katera izve, da ste šli zvečer domov. Urno gredo sosedje z lopatami v gozd ikat nesrečnih deklic. Ko iskovalci pridejo do skale v gozdu in vidijo iz snega nekoliko rudeče zastavice, precej mislijo: tu ste deklici. Ko odmetavajo sneg, slišijo deklici, ki kličeti na pomoč. Ubogi deklici ste bili kmalu rešeni iz mrzlega zapora. Vsi, deklici in ljudje so hvalili Boga, ki je tako ljubeznjivo za nji skrbel in ji čudno rešil. Zimska obleka. Po zimi imamo drugačno obleko, kakor po letu. Zimska obleka nas varuje mraza. Zimska obleka je iz močnega sukna in iz raznih gorkih kož. Sukno dela suknar iz volne. Kože nam dajejo razne živali. Imamo mačje, zajčje, ovčje, jančje, kozje, kunine, vidrine in druge kože. Kape, kožuhi, jope, rokavice so iz živalskih kož. Zimska obleka je draga. Ubogi ljudje nimajo dobre zimske obleke, zato morajo večkrat mraz trpeti. Pomagajmo jim, če moremo! Tudi živali dobe po zimi gorkejo obleko. Pticam zraste gosteje perje; zajci, ovce, koze i. dr. dobe po zimi gorkeje kožuhe. Rokodelci. V vasi in v mestu prebiva mnogo ljudi. Vsi potrebujejo obleke, živeža in stanovanja. Zatorej morajo delati. Vsi pa ne morejo enako delati; delajo in pomagajo tedaj drug drugemu: Kmet obdeluje polje, da imamo kruh; skrinjar ali mizar dela vsem skrinje, mize, stole, omare. Čevljar dela vsem čevlje. Skrinjar, čevljar, krojač, ključavničar i. dr. so rokodelci. Delajo v delavnici. Mojster ali gospodar pripravlja delo, pomagači pa ga izvršujejo. Kdor se kakega rokodelstva uči, je rokodelski učenec ali rokodelčič. Rokodelci potrebujejo raznega orodja. Petje. Skrinjar (mizar). Ne prepočasi. --r I -tr—s —1---PI ——— -f- -d —— _J---¿S— -0-0-0---- 1. Riš, riš, riš! skri-njar de - la ta vriš; skri-njar o - bla 2. La, la, la! skri-njar o - blaj še tla! skri-njar stru - ži 0 « i i i j n 0 -SL : o & ' ep — ~ 1 i - —d—0 0 0 ' -11- =t—- : 1 I 1. nam klo - pi o - bla - nje na stran le - ti. Riš, riš, riš! 2. vse glad-ko, luk - nji - ce ni -kjer ne bo; la, la, la! Vh t T j - 1 —i— - - w - 4? 1 1. skri - njar de - la ta vriš. 2. skri - njar o - blaj še tla! Opis šolske občine Blagovica v zemljepisnem, prirodopisnem in zgodovinskem oziru v korist metodiki domovinoslovnega pouka. Sestavil Fran Marolt. P) Hidrografija. Naravno je, da tu, kjer je svit gorat, plodovit in zaraščen, mora i mnogo vode biti! Tudi tu je je, akopram ni možno, mi reke našteti! Zadovoljimo se s potoki, vsaj so veliki vmes! Od vzhoda sem proti zahodu šumi največji potok Črnega Grabna, t. j. Radomlja. Tok skozi Blagoviško dolino dolg jej je kake pol ure. Izvira pa zunaj šolske občine, v sosednjej fari Št. Ožboldskej. Spočetka je neznatna, jako majhna. Tu pa tam priteče potoček vanjo ter jej množi vodo. Po leti usahne; kadar pa močno dežuje, pa je hudournik, kateri pobere in odnese vse, kar mu pot ovira. Levi breg krije jej dolomit, nižje bregu pa črni, mastni lapor. Goni 6 žag ter isto toliko mlinov in stop. V Blagoviškej šolskej občini donašajo jej na levem bregu sledeči potočki vodo: 1. Limbaršica. Izvira nad Korpom v znožji „Limberka" (Lilienburg) iz treh vrelcev, teče od jugovzhoda skozi „Voštat"*) ter se izteka nasproti Friškovca v Zgornjih Lokah v Radomljo. Po njej vrte se iz Radomlje prišle lepe postrvi, osobito takrat, kadar se drste. 2. Kamrica. Izvira v znožji velikanske skale, katero ljudstvo zove „Kamrico" — nad „Piškurjem". Kmalu obrne svoj tok proti jugu, teče mimo „Smrekarja" ter se po 1 km daljnem toku izliva v stranski, umetni del Radomlje, kateri goni Piskarjev malin in istega žago. Z malim stranskim odtokom na levej strani glavne ceste napaja močvirnat Piskarjev travnik, kateri se zove „Ž up nji ca". Kakih 20 korakov od glavne ceste v desno stran pa goni, napeljana v primernej visočini na kolesa, malin in stope posestnika Štrukelja. 3. Nasproti „Drenovšeka" izteka se „Hudi Graben" v Tatermana, v zvezi s tem pa za Drenovšekom v Radomljo. Hudi Graben izvira 1 km daleč nad Drenovšekom, v Planjavi. 4. Taterman je pravi gorski studenec. Kakih 10 minut od šole, na senčnem pobočji Golčaja izvira. Voda njegova tudi v najhujšej zimi nikdar ne zmrzne, a po leti je tako mrzla, da je komaj pitna! S prva teče po Krvinovem lazu, obrne se proti zahodu; nad „Hudim Grabnom" pa se obrne proti severu, kjer po umetnem toku napeljan, tri mlinske kamenje goni. 5. Pri županu „Brezniku" ali „Brezovcu" teče iz vodnjaka poleg hleva čista itudenčina, katera je napeljana iz „Žegnanega Studenca". Žegnani Studenec izvira i na senčnem pobočji Golčaja, južno-vzhodno od šole; v 1 km daljnih podzemskih cevih priteče pri Brezovcu iz vodnjaka, ter daje dobro pitno vodo. 6. Dalje omeniti je Belšica. Ta potoček ima čisto, z belim peskom pokrito strugo.**) Izvira tudi na Golčaji ter se po 1 km daljnem teku izliva v Radomljo nasproti „Škrjanca". V potoku nahaja se tu pa tam lep žveplen kiz. Stopimo sedaj na desni breg Radomlje! Ta je na potokih še bogateji nego levi! V vasi Petelinek, pri „Urbanovcu" izliva se za Krištofcevim hlevom v Radomljo Petelinšica. Pod Šipekom izvira. Majhna je še, a vender urno po dolini teka. Kmalu postane večja. Iz sosedne fare vasij: Privine, Log, Javorje, Gorenje in Suša donaša jej mnogo potočkov vodo. V vasi Petelinek stekata se v vanjo potočka Suški potok in Prilesjica. Prvi priteče od vasi Suše doli po dolini ter se izteka kake četrt ure hoda od Pe- telinka v Petelinšico, drugi izvira pa na desnej strani vasi Prelesje (Prilesje) v dolini pod Šipekom. Nasproti Piskarja v Blagovici izteka se v Radomljo njen največji dotok: potok Zlatenšica. Prinaša jej največ vode. Po leti usahne, je neznatna. A gorjč sosedom: polju, travniku in kolovoznej poti, katera tik nje vodi v Zlateniško dolino, kadar močno dežuje! Tedaj je hudournik, kateri vse pred saboj trga in podira, velikanske hlode in štore se saboj vlači in s temi tok zajezi. Vso dolino, osobito od Bizelja, posestnika za šolo, premeni tekom jedne ure v veliko jezero, katero preti ljudem in živalim. Priča je povodenj 1. 1886. V 22. — 24. dan septembra je dež neprenehoma lil. Zlatenšica in nje dotoki narastli so, da je bila vsa dolina enaka jezeru. Ko pa je usahnila, posute bile so njive, posuti bili so travniki s peskom in velikimi skalami. Škoda bila je precej občutljiva! *) „Voštat" = '/j zemljišča. **) Od tod menda i ime „Belšica", Komaj uro hoda od Blagovice, pod češnjicam v Žiroškej dolini izvira ta potok. Dokler teče skozi omenjeno dolino, zove se češnjica. Ko pa nad „Ahčanovim mlinom" v Zlateniško dolino priteče, zovejo ga Zlatenšica. Goni dva mlina in dve stopi. Donaša mu več potočkov vodo. Ti so: a) Pod Ahčanovim mlinom izliva se Selški potok v Zlatenšico. Izvira v zuožji ml. Rakitovca, nekoliko v stran kmeta Hrastove a. Goni jeden mlinski kamen in jedne stope. Kakih trideset korakov nižje priteče pa b) J e 1 š k i potok v Zlatenšico. Ta ima svoj vir pod Gabrjem. V zvezi z Jel-šico goni Brdarjev malin in nižeje Osolnikove stope. Jelšica pa je zopet dvojna: Jasnerica in „Beli studenec". Prva izvira ns vzhodnjej strani Gabrja, drugi pa visoko pod Konjikom. Jasnerica goni mlinski kamen Jasnerjev, a oba potočka združena Kopitarje/ malin. c) Nad „Jarnejcem" izliva se na levej strani v Zlatenšico potok Srednjik. d) Od zahoda sem priteče v njo „Mala Jelnišica", potok, ki se nabira v do lini mej malim in velikim Jelnikom. V dolinah, na solnčnej strani vasi mali Jelnik nabirajo se potočki: „Za Grob-ljam", „za Rebercam" in „za Breznicam". Vsi se iztekajo na desnem bregi v Radomljo. Nasproti Piskarjevega malina priteče na desnem bregu v Radomljo „Kumrza prvi razred 19.600 gld., za drugi razred 88.800 gld., za tretji razred 77.760 gld. in za četrti razred pa 69.120 gld. na leto; kar znaša skupaj 255.280 gld., torej za 48.580 gld. več, kakor sedaj. Ljubljansko mesto seveda ni všteto, ker imajo Ljubljanski učitelji uže itak dobro urejene i zboljšane plače. Ako bi n. pr. kakor na Koroškem učiteljice, katerih je na Kranjskem okoli 120, dobivale le 80 odstotkov od učiteljeve plače in ko bi n. pr. učiteljski pripravniki dobivali do izpita učiteljske sposobnosti, oziroma do stalnega name-ščenja po vzgledu koroških podučiteljev le 360 gld. učiteljice pa 300 gld., bi se zgoraj omenjena svota zdatno zmanjšala i pomagano bi bilo stanu, kateri ima bodočnost v rokah svojih. Ko bodemo učitelji videli, da so nam naši poslanci noklonjeni, gmotno pomagati, družili bodemo s tem večjim veseljem svoje moči, da bodemo vzgojevali zanesljive i neomahlive slovenske značaje, skrbne gospodinje, dobre gospodarje ter najbolj udane podložnike slavni hiši Habsburški i kadar bode pa treba, pa žrtvovati kri i imetje za blagor i obstanek mile nam Avstrije. Ljudski učitelji pa ne smemo takoj obupati, akopram so bile uže tolikokrat naše prošnje odbite, ampak stopimo i prihodnje leto z združenimi močmi pred naše gg. deželne poslance i preverjen sem, da ne bodo ostale prošnje naše vedno „glas upijočegav puščavi", kajti še kaplja polagoma kamen zdoblje, i gotovo bodo tudi našei popolnoma opravičene prošnje našle nam naklonjenega zagovornika. —mn— Dopisi. Iz Vojilika pri Celji. (Poslano.) Onim č. gg. tovarišem, katerim sem si dozvolil poslati »Poziv« za ustanovitev »podpornega društva slovenskih učiteljev«, osojujem si naznaniti, da je oni »Poziv« prošnja, da pristopijo sami k društvu ter da mu, kakor je v »opombi 7« izrečeno, blagovoli vsak v svojem sodnijskem (oziroma šolskem) okraji pridobivati drugih udov. — Da-si sem pravila uže sestavil (v 46 paragrafih), vender prosim vse one tovariše, kateri se zanimajo za osnovo tega društva, da mi blagovole tudi svoje misli o organizaciji društva objaviti, kajti »več oči več vidi«. Pri marcevi seji celjskega učiteljskega društva predložil bom izgotovljena pravila društvu v konečno sklepanje in odobrenje. Takoj na to predložila se bodo visoki vladi v potrjenje, kajti iz občnega zanimanja in veselih pritrjajočih mi poročil gg. kolegov iz raznih okrajev ni dvomiti, da stopi društvo še to leto v življenje. Bodi vsem gospodom za njih trud izrečena uže sedaj najtoplejša zahvala in prošnja, da v njih trudu ne obne-morejo, kajti čim več udov, tim večji dohodki, tim večje podpore! Na delo tedaj! A delo in trud nam Bog blagoslovi! Vojnik pri Celji, dne 4. februvarja 1888. 1. Tone Brezovnik. Od Kolpe. V 19. dan decembra preteč. 1. umrl je v Ljubljani v bolnici učitelj iz Pre-loke gosp. Jarnej Pirnat ter je pri sv. Krištofu pokopan. Pokojnik rodil se je v Cirkovcah na Štirskem 1. 1832. ter je 1. 1852. slušal pouk za podučitelje na glavni šoli v Celji. L. 1862. v dneh 23. in 24. septembra bil je pri konzi.-4orialnem izpitu, in bil potem 24. oktobra 1. 1862. sposoben učitelj. Služboval je na raznih mestih in sicer 1. 1853. kot pomočnik v Frajliamu na Štirskem. Od 1. 1854. do 1. 1855. v Tujnicah; od 1. 1856. do 1. 1858. kot pomočnik, a od 1. 1858. do 1. 1860. kot provizor v Višnjigori. Od 1. 1860. do 1. 1863. na Brdu pri Pod-peči; od 1. 1863. do 1. 1866. v Kamni Gorici. Od 1. 1866. do 1. 1872. je služil v Št. Juriji pod Kumom; od 1. 1872. do 1. 1879. kot nadučitelj na Kaki; od 1. 1879. do 1. 1887. in sicer do 1. septembra na Prečini, od kamor je bil prestavljen na Preloko, kamor je dospel še le v 4. dan novembra preteč, leta. V 16. decembra preteč. 1. šel je v Ljubljano, in 19. je uže tu umrl. — Pokojnik je zapustil vdovo se šesterimi otroci, od katerih so še štirje nepreskrbljeni. Naj v miru počiva! V našem okraji ni kaj novega, razen hude zime, katera nam jako ovira pouk tako, da človek v šoli žalostno gleda prazne klopi o času, ko bi se lehko prav uspešno poučevalo. Pre-tečeno leto sta se na novo odprli šoli, namreč trorazrednica v Dragatuši in enorazrednica v Petrovi Vasi. Z letom 1888/9. otvorila se bode dvorazrednica v Podzemlji, enorazrednica v Grib-ljah. Na Vrh prišel je za učitelja gosp. Fran Juvanec iz Velikih Poljan a v Petrovo Vas g. Janez Kalan iz Čemšenika. Ksaverij. Iz Krškega. (Pedagogiško društvo.) Za tekoče društveno leto so plačali letnino p. n. gg.: Fabjančič Fran, učitelj na Bučki; Wessner Marija, učiteljica v Krškem; Bezlaj Josip, mešč. učitelj v Krškem; Gregorič Fran, posestnik v Krškem; Michel Marija, učiteljica v Krškem ; Frank Edvard, c. kr. geometer v Krškem; Verderber Josip, c. kr. vodja zemlj. knjig v Krškem; Gabršek Fran, nadučitelj v Krškem; Vodeb Jakob, okr. šolski nadzornik in c. kr. profesor v Ljubljani; Pavčič Anton, nadučitelj v Št. Rupertu; Muhič Fran, učitelj v Št. Jarneji; Hočevar Ivan, učitelj na Jesenicah na Savi; Lavrič Fran, nadučitelj v Škocijanu; Saje Ivan, nadučitelj v Št. Jarneji; Kaligar Ivan, učitelj v Šmarjeti; Rodič Ivan, učitelj v Št. Juriji; Abram Lavoslav, nadučitelj v Kostanjevici; Trost Dragotin, učitelj v Mokronogu; Gebauer Viljem, učitelj v Tržišči; Grčar Andrej, nadučitelj v Mokronogu; Gantar Ivan, nadučitelj na Studenci; Šribar Maks, učitelj v Gor. Sušici; Weiglein Henrik, c. kr. okr. glavar v Krškem; Trček Edmund, uradnik v Krškem ; Parma Viktor, c. k. okr. komisar v Kranji; Oblak Josip, c. kr. davkarski pristav v Kočevji; Pirnat Marijana, učiteljica v Škocijanu; Vrus Marija, učiteljica v Kostanjevici; Andolšek Marija, učiteljica v Eadečah; Šmidinger Ana, učiteljica v Št. Jarneji; dr. Krsnik Josip, c. kr. okr. zdravnik v Krškem; Ripšl Dragotin, župnik na Vidmu; Vidmar Fran, uradnik v Krškem; Knavs Ivan, vikar v Krškem; Gomilšek Ivan, žel. uradnik na Vidmu; Lapajne Ivan, ravnatelj in c. kr. okr. šolski nadzornik v Krškem; Ravnikar Jarnej, učitelj v Krškem; Regnard Amalija, učiteljica v Št. Bupertu; Valenta Božidar, učitelj v Ljubljani; okrajna učiteljska knjižnica v Krškem; Strle Ivan, kovač v Krškem; Rozman Ivan, duh. svetovalec in župnik v Ljubljani; Crnovšek Ivan, umir. uradnik v Krškem; Šusteršič Matija, posestnik na Vidmu; Kokalj Fran, učitelj v Ljubljani; Wessner Josipa, učiteljica pri Sv. Miklavži (Štaj.); Povše Fran, umir. vodja v Ljubljani; Šmitik Franjica, učiteljica v Boštanji; Pire Gustav, potov, učitelj in tajnik c. kr. kmetijske družbe v Ljub- ljani; Požar Anton, nadučitelj v Radečah; Šuklje Fran, c. kr. profesor, državni in deželni poslanec na Dunaji; Pfeifer Viljem, župan, državni in deželni poslanec v Krškem; Slanec Fran, učitelj na Blanci; Cepuder Jakob, učitelj v Leskovci; Dr. Vošnjak Josip, dež. odbornik in dež. poslanec v Ljubljani; Luznar Fran, učitelj v Voklem; Ribnikar Vojteh, nadučitelj v Dol. Logatci; okrajna učit. knjižnica v Dol. Logatci; Zupan Tomo, duh. svet., c. kr. profesor, vodja Alojzijevišča v Ljubljani; Wessner Ana, učit. v Brežicah; dr. Mencinger Ivan, odvetnik v Krškem. (Dalje prih.) Iz Krškega. (Dodatek k zavrženim učiteljskim prošnjam). Znano je, da so na Koroškem učiteljem plače zdatno povišali (700 — 600 — 540 — 480 gld.), v kranjskem deželnem zboru pa zavrnili vse učiteljske prošnje z izgovorom, da bi se troški za šolstvo povišali za celih 4.000 gld. (oziroma 11.000 gld). Ña Koroškem so s povišanjem plač deželo obtežili za 41.000 gld. in vender ni Koroška mnogo bogateja od Kranjske, pač pa že davno žrtvuje za šolstvo mnogo več, kakor naša dežela. Koroška ima za 132.000 manj prebivalcev, kakor Kranjska in vender je 74 šol in 135 učiteljev več (sedaj tudi z višjimi plačami). — Čudno se nam zdi, da se poslanca učiteljskega stanu nista bolje potegovala za pravice učiteljev. Gosp. poročevalec pa je celó z neresnico pobijal učiteljske prošnje trdivši, da tudi na Štajerskem učitelji nimajo 10% doklad od dejanskih plač, ampak od najnižjih. Štajarske deželne šolske postave z dné 4. febr. 1870. 1. §. 27. se sicer glasi: »Učitelji dobe 10^ doklade od najnižje plače tiste šole, na kateri delujejo« ali §. 20. tiste postave se glasi: »Najnižja letna plača na šolah prve vrste je 700 gld., II. vrste 600, III. vrste 500, IV. vrste 400 (sedaj 800 — 700 — 600 — 550 gld.). Iz tega je torej jasno razvidno, da učitelji na Štajerskem svoje doklade vlečejo od dejanskih plač. Vsak štajerski učitelj to tudi lehko potrdi iz lastne izkušnje. Tudi na Kranjskem imamo od 1. 1879. jednake plačilne razrede, vender nam merijo kvinkvenije od najnižje plače sploh, to je za vse jednako od 400 gld!? Upamo, da se v prihodnje odpravi ta nedodastek ter nam bodo naši poslanci nekoliko bolj naklonjeni, kakor so nam bili do sedaj! Učitelji gotovo ne bodo zamudili prilike ter se zopet o pravem času oglasili za svoje opravičene zahteve. Te so: 1. O povišanji kvinkvenij, 2. o povišanji plač primerno plačam koroških učiteljev. Pri povišanji dohodkov se je pa treba posebno ozirati na večrazrednice po mestih in trgih, kajti tukaj so sedanje razmere najneugodnejše. Posebno bode treba 2. učiteljsko službo na štirirazrednicah nekoliko zvišati, da ne bode jednaka 3., kakor do sedaj, vsaj je pri vsakem stanu kaki avacement. To so stvari, ki spadajo popolnoma v področje deželnega zbora, od katerega tudi pričakujemo zdatne pomoči. Nikakor pa nam ne zadostuje, ako se merodajni gospodje norčujejo z našimi prošnjami in z revščino učiteljev naj si bode na kateri koli način, kar se je žalibog že parkrat zgodilo. Z izboljšanjem plač pridobili bodemo tudi boljših moči učiteljskemu stanu, in to je gotovo vsakemu národu na korist! — j. — Iz Krškega. (Zahvala.) Slavno društvo »Národna Šola« je darovalo tukajšnji meščanski šoli nekaj prav rabljivega šolskega blaga, za kar se lepo zahvaljuje šolsko ravnateljstvo. Iz Črnomlja. (Oznanilo.) Zaradi oddaje zgradbe novega poslopja za petrazredno šolo v Črnomlji vršila se bode zmanjševalna licitacija dné 20. februvarja t. 1. ob 10. uri predpoludne. Stroški so proračunjeni na 25.804 gld. Kdor hoče licitirati, vložiti mora vadij ter mora prevzemnik ta vadij precej ali pa pri prvem izplačilnem obroku kot kavcijo na 10^ povikšati. Postavno napravljeni in pravočasno vloženi oferti se bodo tudi vzprejemali. Stavbeni načrti, proračuni in licitacijski pogoji leže pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Črnomlji vsakateremu na ogled. 0(1 Sent-Jarneja. Čitamo v 1.1. letošnjega »Učit. Tovariša«: »Bog nas varuj takih prijateljev!« dobro, da ni to na Kranjskem, ampak na Primorskem (glej dopis iz Sežane). Gotovo se bodo pa tudi tam razmere zboljšale, posebno pa, ako se vender osnuje društvo z imenom »zveza slovenskih učiteljskih društev« ki bi potem v združenih močeh delali vsi na razcvit in napredek šolstva. V dopisu izpod Triglava pa se nam veselo naznanja, kako se na Gorenjskem šole razširjajo. Tako je prav. Tudi pri nas je dobil domači kraj ni šolski svet dopis, ki se nekako tako le glasi: »Št. 1244/B. Sch. R. Krajnemu šolskemu svetu v Št. Jarneji. Ker so prostori ondotne trorazredne ljudske šole zaradi obilnega števila šolskih otrok uže pretesni postali in ker je hitra pomoč v tej zadevi nujno potrebna, se krajnemu šolskemu svetu vsled sklepa c. kr. okrajnega šolskega svéta z dné 28. novembra 1. 1. naroča, da se o razširjenji ondotne ljudske šole v štirirazredno posvetuje in dotične sklepe oziroma zapisnik zadevajoče seje kakor hitro mogoče tu sim predloži. C. kr. okrajni šolski svet v Krškem dné 2. decembra 1887. 1. Klein l./r.« Vidimo, da se bode zdaj vender nekaj ukrenilo o razširjanji šole, kajti za šolo ugodnih otrok je od leta 1876. do 1. 1881. po krstnih knjigah 436 dečkov, 415 deklet, torej 851 otrok. V šolo pa letos hodi 272 dečkov, 244 deklet, vkup 516 otrok. Nekaj otrok hodi v šolo pri Beli Cerkvi, posebno iz onih vasi, ki so blizo tam; ravno tako tudi nekateri v Brusnicah, in drugi še doma počivajo, da bodo bolj stari, ter bodo stariši pri vpisovanji ugovarjali, da so še premladi, ko bodo pa kake dve leti v šolo hodili, bodo pa uže zahtevali, da se naj iz šole izpuste, da so prestari. To je narobe svet! Letos je pa tudi naš slavni krajni šolski svet v proračun vzel znesek z dve sto goldinarji za nakup zemljišča za šolski vrt. — Nekaj mi je na srcu, da bi rad prav na tihoma povedal vsem onim, kateri imajo prvo besedo pri zidanji šolskih poslopij. Kadar se zida nova šola na deželi, naj se vselej tudi stanovanje za vse učitelje preskrbi, ne pa samo za nadučitelja. Kako težavno je primerno stanovanje po deželi dobiti, bodi si za učitelja ali učiteljico. Kakor imajo čč. gg. duhovni stanovanje v farovžu, vojaki v vojašnici, ravno tako naj imajo tudi vsi učitelji v šoli stanovanje po deželi. Zaradi par sobic itd., ne bo srenja ubožala ako jih preskrbi. Koliko ložje se otroci pred in po šoli nadzorujejo, če stanujejo učitelji v šoli. Ako dobimo pri nas šolski vrt, bo naša ljuba slovenska mladina lehko obhajala 401etni spomin vladarstva Njih Veličanstva Franca Jožefa I. s tem, da bo prav obilo pešek od sadnih dreves sejala, divjake zasadila, jih oplemenila, ter tudi na stalni prostor, bodi si sadno drevje, ali druga drevesa vsadila. Gotovo si bode tudi učiteljstvo in vrlo slovensko ljudstvo, katero je svojemu ljubljenemu vladarju čez vse zvesto in iz srca udano, po vseh močeh prizadevalo, da dostojno obhaja spomin bodi si uže na ta ali drugi način ter tako radost, ki mu polni srca, tudi javno pokazalo. — Treba je uže sedaj premišljevati, na kaki način hočemo z šolsko mladino in narodom ta spomin obhajati tako, da se bode z ene strani to strinjalo z velikodušnimi inten-cijami Njih Veličanstva, z druge pa, da se spomin na to leto v nas trajno ohrani. — Jaz pa še želim, da bi tukaj v spomin sozidali primerno šolsko poslopje, ter se tako ogromna šolska mladina izobraževala na krščanski podlogi z geslom: »vse za vero, dom cesarja«. J. S. H. Z Dovjega. (Zahvala.) Podpisana se v imenu tukajšnje uboge šolske mladine prav lepo zahvaljujeta gosp. župniku J. Ažman-u, ter »Narodni Šoli« za prelepi dar. Gospod župnik je podaril podpisanima 10 gld. z opombo, naj se ta svota pošlje »Narodni Šoli«, da ta pošlje potrebnega šolskega blaga, kar se je v istini tudi zgodilo. »Narodna Šola« poslala je za zgornji znesek obilo šolskih stvari, kar bo tukajšnji ubožni šolski mladini v veliko pomoč in korist. Naj velja tedaj obema vkup: »Lepa hvala za tako blagodušen in obilen dar!« Dovje, v 27. dan januvarja 1888. 1. Jožef Šetina, Franjo P. Jeylič, predsednik krajnega šolskega svita. učitelj. Iz okolice ljubljanske. (Koristen ukaz o pravem času.) Slavno c. kr. okrajno glavarstvo »ljubljanske okolice« uvidelo je nevarnost, katera v tem okraji bodočo vzpomlad sadnemu drevju preti po »glogovem belinu«. V 6. dan preteč, m. izdalo je pod štev. 19543 v namen, da se nevarnost še v pravem času odstrani, sledeči »oklic in zaukaz«: »Tekoče leto bi utegnila biti brez posebnih nesreč — toče, suše in neugodnega vremena ob času cvetja, zopet prav dobra sadna letina. Sadno drevje ima obilo brstov ali cvetnih popkov nastavljenih. Mej lanskim poletjem bilo je pa po tukajšnjem političnem okraji veliko belih ali glagovih metuljev. Ti metulji zanesli so po listji sadnega drevja na milijone jajčic. Iz teh jajčic zlegle bile so se male gosenice, katere so meseca julija in avgusta lanskega leta na sadnem drevji uže nekoliko škode napravile. Vsakdo je lehko videl, kako je listje ob koncih vej sadnega drevja rujavo postajalo, kot bi bilo ocvrto, za kar se pa nobeden dosta zmenil ni. Sedaj pa, ko je drugo listje raz sadno drevje uže zdavno popolno odpadlo, vidi se na njem še vedno precej veliko posameznih, skupaj zvitih in črno - rujavih listov, ki so ob koncu vej in češulj drevesnih, kot z nitkami privezani; ti listi vise navzdol in pri vsakem malem vetriču sim in tje bengljajo. V teh bengljajočih listih prezimuje pa v vsem okraji na milijone živih gosenčic glagovega belina (belega metulja); te gosenčice so sedaj v belkastih mešičkih (kokončekih) za-predene. Kakor hitro bode pa vzpomladi začelo sadno drevje zeleneti in cvesti, izlezle bodo gosenčice iz suhega lisja ter pričele cvetje in novo listje žreti. Požrle bodo vse sproti, kar se na sadnem drevji do kresa tekočega leta zelenega prikaže. Večina sadnega drevja bi o kresu brez listja in vsakega sadnega zaroda gola stala; tudi bi se v posledici posušilo marsikatero sadno drevo. Da pa do tega ne pride, zaukazuje se na podlogi postave z dne 17. junija 1870. leta, državni zakonik štev. 21., vsem posestnikom in lastnikom sadnega drevja strogo in ostro, da vsak gospodar svoje sadno drevje sedaj ob zimskem času, prav gotovo pa do sv. Jožefa tokočega leta suhega listja popolno ter čisto obere in očedi. To listje more in mora se obrati v košarice (škun-dre) in potem doma v peči ali kakor si bodi sežgati. Ako bi se to listje le obralo in pod drevje na tla pometalo, bi s tem ne bilo še prav nič pomaganega, ker bi mrčes vzpomladi zopet na drevje zlezel in sadni pridelek popolno uničil; listje mora se torej na vsak način sežgati, da se mrčes gotovo uniči in pokonča. C. kr. žendarmarija bode vsakega posestnika, kdor bi svojega sadnega drevja do omenjenega časa suhega listja ne obral in ne uničil hudega sovražnika, županstvom naznanila. Vsak tak bode potem od občinskega predstojništva do 20 gld. v denarji, ali pa se zaporom do 4 dni kaznovan ; drevje njegovo bode se pa gosenčje zalege po vrhu tega še na njegove lastne troške — obralo. To obiranje bengljajočega suhega listja raz sadno drevje mora se precej pričeti, da se tako koristno delo posestnikom samim še o pravem času v lastno korist dožene. Gospodje učitelji opominjajo se, da v ta namen ljudi in posebno šolsko mladino svojega področja pri vsaki priliki za koristno delo vzpodbujajo in dejansko poučujejo. Tudi županstva naj svojo postavno dolžnost v tem obziru točno in vestno izpolnujejo. Omenjena gosenčja zalega obere se raz sadno drevje najložeje do čistega raz zadosta dolge lestve ali lojtre, katero oberalec zvunaj ob vejah drevesnega vrha pristavlja in prestavlja toliko časa, da je raz drevo vso zalego obral in uničil«. Ta zaukaz bil je po tem okraji preteč, m. uže pri vseh farnih cerkvah javno oklican; c. kr. okrajno glavarstvo doposlalo ga je pa tudi vsem županstvom, cerkvenim predstojništvom in šolskim voditeljstvom svojega okraja, da vsak po svojem vplivu pripomore k splošni vojski nad hudim sovražnikom. Naj se le strogo in točno še o pravem času izvrši; obrodil bode brez posebne nesreče, obilnega, bogatega in koristnega sadu! Venceljnov. Iz Ljubljane. Hoja v šolo na Kranjskem. V preteč, šolskem letu 1886/87. je bilo na Kranjskem 63.314 za šolo godnih otrok. V redne ljudske šole pa je hodilo le 49.210, v šole za silo 1695, v privatne šole 2226 otrok. Brez šolskega pouka je bilo 5264 otrok. Zaradi telesnih ali duševnih hib je bilo oproščenih 787 otrok. — Osepnice nekoliko pojenjujejo. Nekatere zasebne šole so se uže odprle; kdaj se bodo zopet odprle javne šole, še ni določeno; vender se nadejamo, da kmalu. Prostori mestnih ljudskih šol se zdaj pridno zračijo in desinficirajo. — Gospod Anton Funtek, učitelj in šolski voditelj na Mahu v Ljubljani, poznat kot pesnik in pisatelj, dobil je umetnišk štipendij 200 gld. Čestitamo! — G. načelnik »krain. Landeslehrerverein-a« je v društveni skupščini v 29. dan jan. t. 1. mejtdrugim tudi poročal, da so obrazci k uradnim spisom (ki jih je imenovano društvo slavnemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu predložilo) uže od meseca avgusta preteč. 1. pri meni, in da se o tej zanimljivi zadevi ni kaj dalje ukrenilo. — Dobil sem res imenovane obrazce meseca avgusta preteč. 1., a sem jih tudi o pravem času — še istega meseca — dalje oddal, kar lehko dokažem. Ta opazka, prosim, naj bode g. poročevalčevi opazki v popravo! Nadučitelj na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. Razpisi učiteljskih služeb. Na c. kr. izobraževališči za učiteljice v Ljubljani se bode v začetku šolskega leta 1888/89., umestila služba vadniške učiteljice s postavno plačo. Prošnje naj se ravnajo do vis. c. kr. ministerstva za bogočastje in uk, v katerih pa naj se dokaže učiteljska sposobnost za ljudske oziroma za meščanske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom ter naj se postavnim potom vlagajo do 31. marca 1888. 1. pri c. kr. deželnem šolskem svetu za Kranjsko v Ljubljani. V Ljubljani v 26. dan januvarja 1888. 1. Iz c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko. Na dvorazredni ljudski šoli na Dobrovi umestila se bode začasno, ali za trdno druga učiteljska služba s 450 gld. letne plače. Prošnje do 15. februvarja t. 1. C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani v 29. dan januvarja 1888. 1.*) Na enorazrednici v Preloki bode se služba učitelja in voditelja stalno, ali pa začasno namestila. Letna plača 450 gld., doklada 30 gld. in prosto stanovanje. Prošnje naj se po predpisanem potu oddajajo do 5. marca 1888. 1. pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Črnomlji. ____C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlji v 7. dan februvarja 1888. 1. *} „Uč. Tov." ne more kaj, če razpis prepozno naznanja, kadar je čas za prošnje tako kratek. Uredn. Odgovorni urednik Andrej Praprotnlk. Tiskar in založnik J. R. Silile.