1. šievilka, ^^MMW Ljnbljamu sredo 3. januarja. *^WMP. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. IlhaJH vBak dan, nv%emAi poneueljke •« Jueve p«> pr»/.nicih, u-r velju pu pofttt pn-jcinsin zu u v »t r o- opera k u ii«itile za ćelo leto 16 pld., za pol li>t:i kr., če su đvnkrat in 4 kr. ćii se tri- ali večkrat tiska. Doptfri naj §« izvole trankirati. — Kokopiiti m ue vrsu-ajo. — U r ud ni 3 t v o je v Ljubljani v Krano Koliuaii'ivtjj hiAi št. 3 „giedalička stolba". Opravoiitvo, na katero naj ne bla^ovoiijo poAiijati naroćmne, reklamacije, »ziiHiiila, t. j. administrativne reći, jo v „Narodni tiskarni" v Koltnanovej hi3i. Nič vojske se. Novoletni prazniki so nam prinesli nepri-čakovano novico. Vojske ne bode, preinirje je podaljšano skoro do spomladi, do prvega marcii. Še v zadnjem listu smo izrekli pričakovanje in smo trdno mislili, da se zopet vojna zoper Turka začne, da crnogorski sokoli in Srbi zopet začuo borbo za jugoslovansko osvobojenje, silno podpreni od velike Rusije. Uzrok, da se vojna odlaga do spomladi, menda je sama zima, ki je (kakor naš današnji dopis iz ltusije na konci poroča") tuko silna in huda, da je vsako občenje, torej tuđi preniikanje vojske skoro nemogoče. Tuđi ćelo v „N. Fr. IV 29. dee. večerai list, se piše od ruske meje iz Bolgrada, da je pozimsko vojevanje na Donavi nemogoče, ker bi tako strahovito velike žrtve stalo, da se ga bodo tuđi Rusi, ako le mogoče ognili. Uže inarši-ranje skozi stepo do Donave je se strašnimi , težavami zvezano. Stepska pota so po zimi se \snegom zametana in vedni vihar takoj pregrne ' s snegoin vso narejene gazi. Tuđi za oštrog«1 ali tabore manjka kurjavc in je po zimi nij mogoee dobiti. Mi smo torej tega mnenja, da je vojsku le odložena na spomlad, da tuđi v prihod njih dveb. inesecili diplomatje ne bodo nič več opravili, kakor so dozdaj v zadnjih, baš[rpreteklib prvih ilveh mesecih premirja. Zapadni časuiki in politiki pak tuđi nijso še obupali nad inironi. Iz Carigrada poroča telegraf, da se u pa nj«« vzdržuje, da se stvari mirno rešijo, Mogoče, da je i to „upanje" sodelovalo pri nepričako-vanem podaljšanji premirja. Neinško-judovski in magja.rski ćivsopisi tu-lijo v svet, da je Rusija s tem premirjem po-bita, da se je uinaknila, da si no upa, da je zaneiuarjena njena arniadu (o katerej pa Rusi gotovo neinškim judom ne poročajo ničesa in niti poštenijih Ijudij ne puste moj njo na oglede) in da vsh'd te vojne poiuanjkljivosti Itusi nijso hoteli udariti. To je vse skupaj sama sovraž-i»(»st, sama zavist, sama judovina in mi upaino, da bode spomlad tein kričačem dala odgovor po zobeh z dejanji. Čakaje pomladi in čas ubijaje z neplotl-iittni razgovori in morda tuđi prnzninii miroviuini upa nj i bode se Turtija na smrtui boj prij)i*nv-ljala, pa tuđi Itusija gotovo ne bode rok križem držala. Da bi bila poslednja nepriprav-Ijena in nesposobna za boj, kakor jej so-vražniki naši očitajo, tega ne morenio nik-dar verjeti. Da vojske še nij, da se je na novo odložilo razreSenje velicega vprašsanja, to nam Slovanom, ki gsi tAko srčuo želimo, nij prav, ali liog vc in '»ni inožjo, ki globočeje vidijo nego mi morenio: morda je pa tako bolj dobro za slovansko stvar. Politični razgled. V Lj ubijani 2. januarja. O notranjej politiki g«vori naš dopis z Dunnja. Važne^a se aieer nij nić prigodilo mej prazniki, ko zbori pra/.nujejo. časuiki prina-šajo novoletne članke. Skoro vsi so s starim letom in njegovo bilanco nezadovoljni. Povsod je gospodarstveni nazadek in propail. NajveĆji pa že na Ogerskem. Srh* premirja nijso radi sprejeli. Oni so uže prej zidali na žitno, ki jo Turkom ne- ugodnejSa, nego njim. Tuđi iih vojska neiz-merno veliko stane. Ali z Rusijo morajo ho-diti in za Rusijo so menda stvari drugače. T'uM'vijt* ima zdaj časa dosti, dva me-seca, da dokažo istinitost in resnost svojega proglašenegu konstitucijalizma. Borno videli, kako se bodo blamirali in smešili in ali se bodo sploh poskusili blamirati Turki se svojo ustavo. MluMMn*]-,** annada se bode zdaj na dva ineseca, ker je prumirje, zuižala do tako inajhencga htevila, kakor je je na no^ah ob miru. JFVoMf ©*lm zbornica in senat sta skle-nila svoju izredno zasedanje. Zbornici se bosti sešli zopet \). januarja k rednemu zasedanju ter bosti volili predsednika. — Municipalni svetnik pariški, advokat grof Germiny je zaradi nenravnega atentata in vpora proti policiji obsojen na dva nieseca zapora. Dopisi. Iz Krttiajtt :il. dec. [Izv. dop.j V listu št. 297 ste kranjsko čitalnico zavoljo iz-vrstne besede na sv. Štefana povzdigovali v oblake in — zaslužena je bila ta hvala, a zaslužila je i grajo. Res ne veni, pokaj nam je nas slovenski jezik doinuć jezik? Ako gledam po domovini, prišel sem slednjič na to da uo botn vedel, ali naj slovensćina rabi sama kmeta in vozniku na cesti, ali naj pišejo le časniki v nj ej ali naj se govori le v kakem narodnom hramu — čitalnici. Na tak resultat naletiin, ako ogledujein vso našo domačijoj toda ako se obruem v našo neredno! Čitalnico, preveril se bodem, da sem se še v tem zmotil. Le poslušaj jih, kako se poinenkujejo kakor da bi se skušali, kdo bolje zna ne nisko- Prižigalec. (Roman, v angluškum spiaula Miss M. Cura m i n*, poBlovonil J.) Prvo poglavje. Dobri Bog! im Juto misliti', Ki otroških neuin dnij, i»rać No viHulili, uul neiiiiinih iie, In Bog;i ne moli, \m časti! I Mračilo se je. Zuuaj na prostem polji sv bi še svetilo pol ure ali še dalje ; a v tečnih ulicah, v katenh se moja povest začenja, je bilo uže temno. Le na enem pragu nizki*. temne in nezdrave se kazeče hiše je sedela inajhena dekliea, ki je vsa zamišljena gledala gori po ulici. Hisna vrata, ki so za njo stala odprta, so bila tik tlaka, in nadpražnica, na katerej je sedela je bila tako nizka, da so Djene majhene, bose noge slonele na inr/.li opeki. Bil je neki grdi večer v novembru, in neznatni padli sneg, ki je v prijaznih odprtih trgih z lepimi meščanskimi hišami storil, ilu fle je vse kazalo veselo in snažno, naredil je ozke ulice in temne prehode še bolj umazane in temnejše kot ao bile navadno; kajti mesan z blatom in nesnago, katere je obilo po onih straneh, kjor reveži kupotna biv;tjo, izgubil je vso svojo čistost. I'remnogo ljudi je Jlo gori in doli ter je hitelo po raznih svojih opravi lili, ali pa k ve-selicam; a nikdo su nij zmenil za majheno de-klico, kajti na svetu nij bilo nobenega, ki bi bil skrbel za njo. Slabo je bila oblečena v najubornejša oblaiiln. Nje lasje so bili dolgi in kaj debeli, nepočesani in nelepi, ko bi se kaj moglo zvati nelepo pri obrazu, ki nakljut-benega opazovulca nij nikakor inikal, — kajti bil je ozek in špičast, barva nje polti pa rumena — in vsa nje prikazen videla se je nezdrava. Res je sieer imela lepo čine oči; a vi-deli so se nenaravno veliki nasproti špičastemu njt'tienm obrazu, da so le povelirevali njegovo posebnost, nijso pomnoževali njegove lepote. Ko bi se bil kdo zauj zanima I (kar pa nikdo nij storil), ko bi bila imela mater (katere — uj! — pa nij imela), one prijazne iu Ijubez- njive oči bi se bile morebiti na njej dale hvaliti. Tako pa je majhena stvarica morala le deaetkrat vsak dan slišati, da je najgrši otrok na svetu, in kar je bilo še hujše, da je naj-preširnejši. Nikdo je nij ljubil, pa tuđi ona uij ljubila nobenega; nikdo nij ravnal prijazno ž njo; nikdo nij skušal jo storiti srečno, — niti se nij zmenil, ali je srečna Imela je ko-maj osem let, ter je bila popolnem osamljena na svetu. liila je ena stvar in le edinn, ki jo je razvescljcvalu. Rada je pričakovala prihod starega moža, ki je prižigal svetiluico na ulici pred hišo, kjer je bivala; rada je gledala goreč zažigalnik, katerega je Y vetru trepo-lecoga nosil; in ko je po lestvici splezal kvisku ter svetiluico prižgal tako naglo in lehko, da se jej je trg radosti svetiti zdel, takrat je žarek veselja prešinil tuđi majheno osamljeno srce, kutero veselja nij poznalo; in će ravno je morebiti nikdar nij videl in gotovo nikdar ne govoril ž njo, vendar je čakajoča na starega prižigalca svetilniee, skoio čutila, kot bi bil jej prijatelj. ▼ ati. Le domaži jezik bodeš redko čul; in tuđi pri možeh, ki imajo veljavao besedo pri društvu, nij brez tujstva; in ako praSaš kak oamen ima to sbajanje? „Daše razveseljujemo" to bode odgovor. Nikdo — bi si upal skoro trditi, ne bode te v pravem pomenu — likati jezik in delavati za narodnost —podućil. In ako bi se komu drznil reci, da to nij kak „Leseverein" ali „kazino", ali kar uže bodi, ampak, da je to slovenska čitalnica, dobodom za odgovor: „Ali nijso vse pesni, karjih pojo, domače, ali nijso vse besede, kar jih kedo govori, zgol narodnega duha!" Da se tako malo govori slovensko, vzrok je odbor, ki ne objavi udom namena društvenega; kedo pa je vzrok, da marsikdo ne govori, ker ne zna!? Isti, ki govoriti znajo, ne govore — se sramu-mujejo — ali pa imajo nevredne ozire do žensk, ki ne znajo ali nečejo znati slovenski. im HiikIJ«^ 28. dec. [Izv. dop.] „La grande nouvelle de jouru pri nas v sedanjej minuti nij evropska diplomacija, nij carigradska konferenca, a kritični slučaj mej Srbijo in Avstrijo, proizšedši zaradi Bolgarov, kateri so se peljali s parobrodom „Radeckim". Strogost ogerske vlade v tem dogodjaji kaže se Tsem taka, da če reč o tem ne govorim, molčim za to, ker poznam vašo tiskovno svo-bodo, torej tuđi vaše položenje v podobnih primerih. Na podlagi tega političnega fakta prinesli 80 vsi večji listi naši oštre članke, iz katerih je najzanimiveje to, da se mu pridaja tako značenje, katero bi imelo ne samo velikanske nasledke za turske Slovane, no i za druge. Apres nous Je deluge — ta sistema se je nekako p reži vela, kaj ti vse hira s časom, in strašni položaj sedanje Evrope nij samo ne-prenosen istim, kateri ga najbolj čuvstvujejo, a tuđi tištim, kateri nekako od daleč gledajo to mešanico. Mi smo prepričani, da bi tuđi Anglija ne prenašala dalje strašnih muk, ka-tere izvirajo od neodločnosti tako velikoga vprašanja, kakor je obstanek Turčije, Če bi si samo mogla ukrotiti one glasne zajave, ka-tere se razdajajo vselej in vselej iz stana tako imenovanega kapitala. Menj glasne so te zajave pri vas Avstrijcib, Turčija svojih ko-renin nij tako globoko vsadila v Avstriji. Fiat conclusio: Vse 8e obraća na to, da ostane KonŠtantinopeljska konferencija brez-plodna, da zgine raz sceno, kakor je dovoljno zginola diplomacija s svojirai poslanji in tedaj se ne bo samo vprašalo o meji Turčije. Fran-coski list „France" prinaža dokument, po ka-terem bi Rusija in Avstrija šli Bkupno na delo; in o Nemčiji in Rusiji se je objavilo podobno pismo, a pokazalo se je potem, ka je bilo samo igrača nespokojne domišljije. Tuđi v danem slnčaji bo najbrže tisto, a če bi ne bilo, kaj mislite, kdo bi iniel več uzrokov radovati se, vi ali mi ? Nekaj dni je tukaj strašno vreme. Ne samo mraz i grozoviti do — 30 °R, no i vetri so taki, da je strah ; a k vsemu še sneg gre da se vse čudi, in navalilo ga je uže, da se nekaj hiš v predmestjih komaj malo vidijo iz snega. Jasno je, ka pri tacih okolščinah vse občenje stoji, železne ceste so zavaljene, da se Bogu usmili. Uže Četrti dan teče, da nysem videl nobenih peterburških novin, denašnji dopis je ležal tri dni na pismeni mizici, ker mi skorej nij moči na svitlo ! Z Dliiluju 30. dec. [Izv. dopis.] Včeraj je bilo veliko ministersko posvetovanje pod predsedništvom cesarja samega. Kritični sedanji položaj vznemirja tem dalje tem bolje naše državnike. Obče se torej misli, da je bil glavni predmet krouinega sveta vedno huje se zavozlajoče orijentalno vprašanje. Da se je tuđi o nagodbenej zadevi razpravljalo, nij dvojbe. Bila sta namreč tuđi dva ogerska ministra tu navzoča, namreč: ogerski ministerski predsednik T i s z a in ogerski minister financ Szell. Cesar si je od mnogošteviinih kroninih svetovalcev o vsakej eventualiteti zunanjega položaja dal svetovati. Da bi se bilo o čem sklepalo, je teško uvideti. Kar se je o mobilizaciji ali o sklenenih vojaških pripravah po-ročalo, je še neresnično, akoravno se obče misli, da se bode tuđi Avstrija morala pripravljati, ako priđe do tako resnih razprtij mej zastopniki velesil in turškimi državniki na konferencah v Konstantinopolju, kot so zadnje dni vedeli skoro vsi časniki poročati. Da je lord Salisburv tako zelo na strani Ig-natieva, to je naše židovske mdbe in magjar-ske turkofile silno zbolo. Kakor je to uže stara navada, ne vedo si ti Ijudje drugače svoje jeze potolažiti, nego da psujejo prav po rovtar.sko zopet na Rust'jo. Fantazija teh laži-svobodnjakov nemSke in magjarske barve je pri tem zelo razgreta in z najhujšimi podo-bami o ruskem vojaštvu črez in črez nasitena. Stanje ruske armnde kot silno slabo opisujejo; da nema ruska armada ni betvice discipline (akor.avno je obče znano, da tako strogo disci-pliniranega vojaka, kot ga ima Rusija, nema niti jedna evropska država); da je strelivo rusko vse za nič; da nemajo vojaki zimske obleke itd. itd. vse to si nemški Žurnalisti kar iz palcev sesajo. Čudno je vsakako to, da, ako je Ruska tako, kot jo opisujejo, oslabela, imajo še vendar toliko strahov pred njo. Mi jim te tolažbe ne bodemo odrekali. Kar se je o angleSkem in ruskem ultimatumu napram Turčiji poročalo, ne more se še kaj verjetno zdeti. Akoravno sta Midhat in Savfet-paši ogromno zaušnico zastopnikom velevlastij z objavljenjem nove turske konstitucije prilepila, nikakor nij verjetno, da bi Midhat paša imel poguma dovolj, nasprotovati kar naravnost nasvetom konferenčnib zastop-nikov. Ako bi se to res zgodilo, potem so Moslemi se zadnjo najhujšo slepoto, ki jih vodi v gotovo propast, kaznovani. Klasičen mora se imenovati Midhat-pašev račun, ako priđe do okupacije Bosnije, Bul-garije in Konstantinopolja. „P. Lloyd" namreč poroča: „Ako Avstrija Bosnijo, Anglija Bospor posede, tem bolje za nas (Turke). Potem se bode gotovo sultan preselil v Adrianopelj, a nam nij niti jednega moža treba v Bosniji ali v Bosporu pustiti, kajti Avstrijsko-Ogerska kakor Anglija sci prav za prav vendar naši prijateljici, kojima nij za aneksijo in kojih po- ,' sedeuje more le v to služiti, da vstajnike brzda. (Sic!) Tem onergičneje bodemo vso našo vojno silo vrgli proti Rusiji, katerej, ako hoče posesti Bulgarijo, zarad tega izpodtak-nemo vojni uzrok." Ofidjozna pomirjevanja nemajo torej nikakšne podlage, ako bi se ta turski kalkil le kolikor toliko hotel izpolniti. Rusija in Turčija se torej vsakako imati prijeti z orožjem. Bode li Avstrija istinito na korist Turčije upotrebila svojo vojno silo, more to malo dalje nego do tolike pridigovane sprav-Ijivosti in prijaznosti Avstrije z Rusijo voditi. Caveant consules! „GertryK, (Jerica) zaklical je brneč glas od znotraj, „ali si bila šla po mleko?" Otrok nij odgovoril, ampak zletel je s praga in zavil nagloma okrog hišnega ogla, ter se je skril v obližji. „Kaj se je zgodilo z otrokom?" rekla je Žena, ki se je bila prej zaslišala ter se je sedaj prikazala na vratih. Mimo gredoč deček je videl Gertrv le-teti, — neki deček, ki si je bil prisvojil misli vseh sosedov ter jo je imel za nekega vraga ali hudobnega duha; — glasno se je zakro-hotal ter je pokazal v kot, kjer je bila skrita; odhajajoč pogledoval je po strani nazaj, da bi videl, kar bode sledilo, in govorivši sam pri sebi: „Skupila jo bo! Nani Grantova bode jei dala!" Uže drugi trenotek je žena izlekla Jerico iz njenega skrivališča ter jo z eno klofuto za njeno grdost, z drugo pa za nje nespodobnost (kajti pačila se je Nani Grantova, kolikor se je mogla) poslala z loncem v bližnjo ulico po mleko. Nagloma je tekla, ker se je bala, da bi prižigalec svetilnice ne došel in odšel, ko bi nje tam ne bilo; in vrnivši se, se je radovala, da je prišedši do hiše, ga zagledala, ko je ravno na lestvico plezal. Postavila se je tik lestvice ter je tako zamišljena opazovala svetio luč, da še zapazila nij, ko je mož jel dol iti; ker pa mu je bila ravno na poti, zadel joje, skočivši na tla, tako močno, da je padla na tlak. — „Alo, malička. moja!" vskliknil je, „kaj je to?" ter je pristopil, da bi jo vzdignil. II kratu je bila zopet na nogah; kajti vajena je bila trdih bunk in se nij dosta zrae-nila za par udarcev. A mleko! — bilo je vse izlito. „No moram reci, začel je mož, to je prehudo, kaj bode mama rekla?" in prvikrat Jerici pogledavši dobro v obraz, segel je sam sebi v besedo ter vskliknil: „Ojme! kako čudnega obraza otrok! Tak je, kot kaka ča-rovnica!" Potem zapazivši, da je strahoma gledala v razlito mleko ter hipoma se ozirala v hišo, pristavil je prijazno: „Ona vsaj ne bode oštra proti tako malečki stvarici kot si ti, ali bode? Le vesela, punčika draga! ne maraj, če te tuđi nekoliko zmerja. Jutri ti bodem nekaj prinesel in upam, da bodeŠ vesela ; ti si tako zapuščena majhena stvarica. In zapomni si, ter reci starej, če bode ropo- . tala, da sem jaz to storil. — A vsaj ti storil ! nijsern hudega! Kaj pa si delala tu pri mojej lestvici?" . „Gledala sem, kako ste prižigali svetil- I nico," odgovorila je Jerica, „in hudega mi nijste betvice storili, a želela bi, da bi ne bila , razlila mleka". j V tem trenotku je Nani Grantova priSla na vrata in vide", kaj se je zgodilo, začela je v hišo tirati otrok a z udarci, pretenjem in grdimi in surovimi besedami. Prižigalec jo je skušal pomiriti, a ona mu je pred nosom vrata zalopnila, Jerica je bila zmerjana, tepena, brez kruhove skorije, katero je navadno dobivala za večerjo, in črez noč zaprta v izbico pod streho. Ubogi majheni otrok! Nje mati jo pred petimi leti umrla v Nani G ran tovi hiši; od tega časa so jo tu imeli, ne ravno zato, ker je Benjamin Grant odpotuje" po morji, naročil svojej ženi, naj otroka obrani, dokler se ne vrne — (bil je uže tako dolgo od doma, da nikdo nij mislil, da se bode kedaj povrnil) O notranjem položaji nij novosti poročati. Kakor „Budap. Korrespond." poroča, je položaj nagodbenih obravnav star, popolno nespre-menljiv. Ovih vprašanj se obojestranski ministri nijso dotaknili. Cesar sprejel je 29. đec. Tiszo, uro pozneje ministra financ Szell-a. Od vspeha teh avdijenc kakor i od avdijence, kojo imajo avstrijski ministri pri cesarji. odvisne so nadaljne dispozicije zastran nagodbenih obravnav. Cesar poda se 3. januar ja z vsem dvorom v Buda-PeSto, kjer hoče dalje časa ostati in kjer imata tuđi dva dvorna plesa biti. Domaće stvari. — (Konfisciran) je bil zadnji ,,Slovenski Narod" zarad dopisa iz Kamnika o ob-činskih volitvah. Naredili smo potem brzo ■drugo izdajo, izpustivsi okrivljeni dopis. — (Slovensko lepoznanstvo.) Prva številka letošnjega slovenskega časopisa ,,Zvon", ki ga izdaja Josip Stritar na Dunaji (Wien Ottakring, Hauptstrasse 23) in ki velja 2 gl. za pol leta, prinaša: „Pesni" od pjosp. Baptiste; „Lepa Vida", roman, spisal Josip Jurčič; „o propadu nravnosti za rimskih 50.000 rakov itd. * (Strašna nesreča.) Iz Amerike poroča telegram v vse liste, da se je zgodila 20. dec 1. 1. velika železniSka nesreča. Izredni vlak na pacifik-železnici severoamerikanskej je skočil pri Aschtabuli poleg Erie-jezera iz tira, in padel nad 75 črevljev globoko v vodo. Več kot sto ljudij je mrtvih ostalo, veliko je ranjenih otetih. V Ameriki pa tuđi vozijo z neznansko hitrostjo. * (Iz južne Amerike.) Mej gojenci vojaške učilnice v Santjagu je nastal nedavno upor, katerega uzrok Se nij prišel v javnost. Dijaki so razdrli vse, kar jim je pod roke prišlo in so vpili nad svoje predstojnike: smrt! smrt! Do polu noči je bilo uže vse razdrto. Policija, ki je bila prišla zraven, si nij upala miriti jih; stoprav ko so prišli vo-jaki, se je podiranju storil konec. Malo je manjkalo, pa bi bili mladi uporniki ćelo po-slopje zapalili. Učilnico so zaprli in začelo se je preiskovanje. Nihče se nij izgovarjal niti z eno besedo ne; vsi so rekli, da so enako krivi, in gotovo je, da se je bil plan za ta upor uže davno izdelal. — V Pencahuji je nek hudoben sin zaprl svoje onemogle starSe v hišo, potem jo je pa na vseh krajih zapalil. Brezsrčnemu sinu je stokanje staršev dobro delo. K sreči so prišli o pravem času ljudje, 4a so uboge starše resili, hiša pa je pogorela. Kam je sin utekel, se ne zna. Za M. Vilharjev spominek ao dalje darovali ti-lo čč. gg.-. Pronos . . .57 gld. 10 kr. Ivan Hansa v Trstu......1 „ — „ Franjo Krafiovic v Hruaici . . . 1 „ — „ Ivan Cvek „ n ... — „ 20 n Stefan Miklavc „ „ ....— „ 20 „ Neimonovan v ScnoSečah .... 1 „ — ,, And. LavrenČifi v Posroini . . . 5 „ — „ Matevž FVeHh, žup. v Vol Lašič* ih . 1 „ — „ Več "cimonovanih v Postojni . . 1 „ 8q „ Ado'f Ohreza v Cerknici .... 5 „ — „ Franjo Suroi v Buda-PeŠti . . . . 1 w — „ vknp . 74 gtd. 80 kr. Vscm tem darovateljem izreka se gorka zahvala za dotične donpske, a tuđi uljudna prošnja pristavlja, naj bi s't kaj kinrilu ao mnogo posnemovalcev ogla siti blagovolflo. Zagorje na Notranjskem, 30. decembra 1876. Za odbor: II. Legat. Tržna porobila. Z Dunaja 30. dec. 1876. Cene so bile tukaj od začetka tedna poskočile. Uzrok temu je bil nastop zime, pa tuđi spekulacija. Zato se pa nij ravno veliko prodajalo. Na Dunaji tujih kupčev skoraj nij bilo nič, pa tuđi do-mač: mlinarji so se kujali, zato je bilo sialo trga. Pšenice se je prodalo komaj 10.000 metr. centov in cene so se jej za 5 gl.d 30 kr. ponižale. Bila je namreč po 13 gld. 40 kr. — 14 gld. 30 kr. Rež je za 10 kr. pala; prodaj ali so jo pa ravno tako malo, kakor kupovali. — Po j e 5 m e n u so za eksport pre-cej vpraševali in se je dobro držal prejšnjih cen, posebno lepše sorte, ki jih je prav malo. Prodali so ga 70 000 metr. centov po 9 glđ. 10 kr. 10 gld. Koru za je imela malo kupčev, cene nespremenjene; letošnje promptno ampak zato, ker je Nani imela razne uzroke, zarad katerih je to sama storila; če prav pa je Jerico imela za veliko nadlogo, vendar nij nikdar iskala in skušala, kako bi jo drugje preskrbela. Ko je Jerica videla, da je za to noč zaprta v temni izbi, (Jerica je črtila temoto in se je bala) postala je za trenotek popolnem tiha; potem pa je h kratu jela cepetati in vpiti, skušala je duri razbiti, ter je kričala: „črtim te Nani Grantova ! Stara Nani Grantova, črtim teltt A nikdo se jej nij približal; in črez ne-kaj Časa se je umirila, šla je ter se vlegla na borno posteljico, pokrila si je lice s svojimi suhimi ročicami, ter je zdihovala in plakala, kot bi jej srce hotelo počiti. Jokala se je, doklor nij bila vsa vgnana; a potem je popolnem utihnila in le sedaj pa sedaj je tihoma vzdihnila ter globoko zasopila. Polagoma je odmaknila svoje roke od lica, ntisnila jih je krčevito ter se je ozrla v malo oknice na strani svoje postelje. Bile so le tri steklene oknice, slabo sestavljene, ki so edine izbico razsvetlje-vale. Lune nij bilo, kopa je Jerica pogledala kvišku, videla je skozi okno svetio zvezdo na ee sijati. Zdelo se jej je, kot bi ne bila še nikdar videla kaj tako krasnega. Bila je po gostem zunaj hiše, ko je bilo nebo polno zvezd in zmenila se nij dosta žanje; a ta edina, ki je popolnem sama stala in bila tako velika, tako svetla in vendar tako mila io ljubezujiva zdelo se jej je, da k njej govori; zdelo se jej je, da jej pravi: „Jerica! Jerica! uboga malečka Jerica I" Zdelo se jej je, da se kaže kot Iju-beznjiv obraz, katerega je pred dolgim časom videla, ali o katereiu se jej je sanjalo. Ne-nadoma je prešinila misel nje dušo: „Kdo jo je prižgal ? Nekdo jo je prižgal! Neki dobrot-ljiv mož, to vem! Oj, kako je prišel tako visoko !u In .Ierica je zaspala, čude se, kdo bi bil prižgal zvezdo. Uboga, majhena, nevedna, v temno noč zakritaduša! Kdo bode tebe razsvetil? Malečka draga, ti si otrok božji! Krist je umri za te. Ali ne bode poslal človeka ali angelja, da bi tu moto tvojo razsvetil, da bi ti prižgal luč, ki nikdar ne ugasne, luč, ki bode svetila vso večiiost? Drugo poglavje. Kdo bo lx,!eBtt h adil, „Od viht« proganjani teb;!" „Brez toiažil.i tebe!" Kd<> li tolužil te bo? Jera se je izbudila drugo jutro, ne kot se izbude otroci, ki jih mejsebojni veseli glasovi ali pa poljubi staršev prebudijo, katerim pomagajo Ijubeznjive roke obleči se in ki vedo, da jih caka dober zajutrek. A Jerica je sli-šala brnečc glasove zdolej; po glasu je ve-dela, da so možje živeči pri Nani Grantovi namreč nje sin in dva ali trije hranjenci, prišli zajuterkat, in vedela je, da se ima le nade-jati nekoliko zajuterka dobiti, če bi bila po-lejr, ko bodo zajuterkavali; dobivala je namreč ostanke, katere jej je Nani Grant prima-kovala ali metala. Splazila se je tedaj doli, čakala je nekoliko v skrivališči, dokler nij za-vohala tobakov dim odhajajočih mož; in ko so ti ropotaje odšli, prihulila se je v sobo ter se je ozirala krog sebe z očmi, ki so kazale nekoliko strehopezljivosti, nekoliko pa trmoglavosti. Surovo jo je pozdravila Nani rekši jej, da bi dobro bilo, ko bi ne kazala takega grđega kislega obraza. Če je lačna, naj zajuterka, a varuje naj se biti jej na poti in približati se ognju, če ne jo bode še dru-gače ošeškala, hujše ko zadnji večer. (Dal)«.1 prih.) blago po 6 gld. 30 kr. — 6 gld. 40 kr. Oves je proti zadnjim dnem za 15 kr. pudel, pa se je na koncu zopet povzdignil k ceni prošlega tedna; bil je po 8 gld. 50 kr. — Po moki nijso nić popra^evnli; cene so držali, ker nov tarif za železnice, ki se z novim letom začne, cenam ne prizanaša. Književni oglas. Od novoga leta počenši izliajaju v Zagrebu pod uredništvom Ljudevita Tomšica vs-ko soboto uji celej poli „Pučke novine" Časopis ju gosp. obrt i narod. .Pučke novinu" p sane so prav po domnče, tako, da jih tuđi vsuk Slovenec brez nujinanje tež-kobe rnzumL'ti more. Ktr vfciuo, da naobražotri Slovenci radi segajo po hrv. apisih i čaa(»pisih tu 1 nad uho, bol eč i ne v ledvicah, jetiko, kašelj, nepn bavljenje, zaprtje, prehlajcnje, nespanje, slabosti, ziau lilo, vodenico, mrzlico, vrtojrnivje, ritanje krvi v glavi iumenje v niesih, slabosti in blevanje pn noseći! atuinost, diabet, trganje, »hujianje, bledičico in pr* lajenje; posebno se priporoca za dojeneo in je bob/ aego dojničino mleko. — [zkaz iz mej 80.000 sprić-;r] sdraviliiih, brez vsake medicine, mej njimi apr *,*-vala prolesorja Dr. Wurzerja, g. ¥. V. Beneka, pr>> ti£H proteBorja medicine na vseućili&ći v Mariboru itlrnvihieira svetnika Dr. Angelitcina, Dr, Shorelandi HLr. (anjpbella, prof. Dr. Dć mnogo učenih druitev. Winoheflter, Ang'leiko, B. decembra 1B42. Va&a izvmtna Kevalonciere je ozdravila većletm i aevarnoBtne prikazni, trebušiiih bolezni, taprtjn bolnu čutnice in vodenico. Preprićal som se sam gleu-r&iega idravila, ter vas toplo vsakemu priporočau. James Sboreland, ranocelnik, 9t>. polka. Iskninja tajne^a ganitetne|ra svetovalca ^osp. I Dr. Angelateina. Berolin, 6. maja 186«. Ponavljaje iirekam glede Bevaleaciere da Barry 'Bostransko, najbolje sprićevalo. Dr. Angelstein, tajni sanit. ivetovaleo. Sprićevalo it. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 todnov za straJ-limi bolećinami vnetic jeter, ter nićesar použiti ni} aat^el, je vsled rabe Vaie tievaleaciere du Barry po-poinaioa zdriiv. Viljem Burkart, ranoceuiik. Sprićevalo St. 72.618. ■ L& Roche sur Yon, 30. julija 1868. Vafia Kuvalesciere ozdravila me je popolnem •trašnih želodćnih in ćutnicmh boleznij, katere so-a t» deset let ^ućiie. (Gospa) Armanda Prevost, posestnica. V piohartih pnJio-.ii po pol font* 1 tfold. 50 kr.„ I mt "2 { gold. r.ovKlo»ci6i-)-Hiiouiton v pa^ioah in Revalesciere- Jhocolatee v prahu V2 ta* 1 ^lđ. ^ kr., U uo A g/. j du-., 4r« cal -i $i. bi) kr., v ;»ruiia v> 120 ta> '.■) <1. 'rijjitj'j. Da ci«.rry Ji Jutap. ua i>xa i*ijl, W*1J» loi%»QK«rt*« i»i. >t *-uior j .*aJ. ji 14:1b pri dobriu dl; ..rj.ii i»i *p<, jorijabUi ^r^ovoiL, :udi razpošiij« ii- ,Aj3ka kiaa i« /«6 kruje ]>o poiituh iiikauiioAa uli po BJtjih. V JLjubljnui .> vednu i^kazovulo; ob onetu p.i /.olo Bpoštuv.inim strankam vduno ob-I javljamo, da budemo pod lirniu tuiHtega iinoiiu: I „Karei Tambornino" I pri nezmanjšiintmi skladišci bl»ga ta posel v prodajalnicah kongresni ! trg št. 6 in uiustni tr^ At. i U, k.tkor dozdaj, nadiiijevali. VeUno su budemo gon čo trudili, da roelno postreža^uo svojim dragim naiv ćnikuai, kakor je bilo to akozi cniili 26 lut pod osobnim S vodstvom ratijkega šut'a g. li.u. 1*1«- Tumboruino kot najstrožje trgovsko gealo smatrano in .shishiiu. Prosiiuo za tu daljno zaupanje, ki nas tako visoka časti, t Z odličnim spoŠtovanjem (4i»-« Karel Tamborninovi dediči. i V Ljubljani, 30. decembra 187K. W3M Lekarna „pri sy. Leopolduu na Dunaji, MM KJn^l Stadt, Ecke der Planken- und Spiegelgasse, GSS^ H@ Filipa mmmmmmimAf, . HS Ipt^KESjlK! priporuča p. a. občinstvu ćelo vrsto pravih rndravlliiili iu toaletitfli nrc«lM(e»-, ki bo do vm«1cJ kot i/.vmtuo iikazula In gotovo cmlrmvila. HJJ^^, |''y^OT3a» Tiuoč »iirićnl jo o tem. j ♦ CTUJtO ♦ ' "*"mtUMBm^*M p n> Oi,5i,utvo „e prosi, da itmo onu N|iet'ljiillt«t« »::» |>riiTO upn-jme, ki uiiu Umio noaijo. "^™^^1 Posladkorjene pile sv. Elizabete za Dr. Fremonta prerodilni liker, ^'K Odontin zobna pasta, KTiL^S'g.010b<5 boI° niotonio kl*vi '"llk" '"^njaiu t OiHtij« kri, iu nijao »vi-žilo a »Ul^ _ p_ |-n i» Kinu i»rineiuii,"oli»j»* tukoj nujhujio inlgrunoin I/I9LCIIJC RITI Jkodljivui ilol>ro puHebuo J.ri l.uliiznili p■.«•»« niniKA^a !t omfnl/nuih inal najboljš,, rO-IIO gluvohul. 1 «U1. v »po.iHjib orK.miii, /.imici, bojnih prHnih <>rWui...v, k»žu in Prsne ciQarete iz smreKoviii iciei, ,ruiiHtvo «. n . . .. . „ft»hoh*i. «n..i „C-u. '»trok i» i.!U.k; ...Ipravijo .aprutj.. ,.n.vl vir uujvuč zll i.a.luho. ifkoHOV 1 H!d. " Dr. BaVehapraVI pUltieMn, Tvoproti .,-" «;?frf7ff'irtt^^^i ****$ ć^ aromatićen, ff-aVSK a«.ir^--««-—P-- «-^- ^^^,,^ L^'ttaS^-J^rfsr1-."----• i«n ^adelle, ^l^^^Z^ SSSSrfj!6.^1^11* maŽa' ^^ Beaume Girome, — "l".Tkr °"bUl-_ ^ ""^rf Klli"oo kr" —----------------Salicil-antisuitin, i^r^tl^ll5iiri^^ flr Pallmanna laenn hari/iln i»'i»>ininn n.- UUSnl UUn, n:ij»)..iji« HrUruvijc»jii iiinkin 1 kiiiNirano Nvi<-urMkO uiloko u r>.r> kr. »Mllejvvu »Kročja iu«»k» ;i »n kr. Dr. |M»vik uiiHtfriiiovu iihtua vofln :> 1 »ll»iK<»v iiM'Mii «-kstrukl i/h runtii M kr. l»r. l»lolU'rniiiiiiMM» zobuti pnsln u 1 kUI. j;> kr. INtltovn r«-M«;«liiii |M>niiio kr. Dr. Itrottliovit pitliiiKll* ni <>l>rmi,|«-iijt> Iiin u U kM-, «<> vi'<)iid frišni v /ulo^i. Vrliku »Umlincr lilirliltit-rij , ilill, imiiiih«! ituribkili Urin. 4'«»k<>litnili krliii'ic, Niiilnk, in drugih tonleliilli r«'flj. rriporoćiiinu p. ». občinstvu zdravilii v posludkorjt>ni oblici, kukor: kinin, kopuivu, doverski pruSki, železo, jt-trno olji-, broinkali, jodkiili, I rabarbui*, dvojno o^ljenokislii sodu, mngnuziju itd. po luijni/Ji ceni. Najznanejfie specijalitete farmacije in parfi^erije Francoeke, Angleške, Ameriške, Nemčije, Švice in Avstrije bo pri nas vodno 7.n dubiti. (3G8—5) ■n 'II riiKi>OHilJHiuu uli proti gotovini ali poMlu^iuu poTzctju Iu pri <>u-t;roN iiuIiiiimi