Slev. 130.
v Lunam, v petek, ii. iiimio 15.
Leto XLI!L
s Velja po pošti 3 s
Za oelo leto naprej . , K 26'— za en meseo „ , . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno za ostalo inozemstvo
„ 35--
dom j
K 24'-
V	Ljubljani na
Za celo leto naprej . , za en meseo „ . .
V	opravi prejeman mesečno
= Sobotna izdaja: =
za celo leto....... 7-—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— a ostalo inozemstvo. „ 12*—
2" 1*70
Inserati:
Enostolpna patitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „13 „ za večkrat primeren popust.
Porotna oznanila, zalivale, osmrtnlcs III:
enostolpna petitvrsta po 2 j vin. Poslano:
enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni rtJ.
RS" Uredništvo je t Kopitarjevi nllol Stev. 6/111. Rokopisi se ne vračalo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne branilnioe avstrijske št. 24.797, ogrsko 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Vojska z Italijo.
AVSTRIJSKO URADNO FOROČILO.
Zopet odbiti poskusi Italijanov, da bi prekoračili Sočo. — Boji pri Bovcu se nadaljujejo.
Dunaj, 10. junija, (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Na bojni črti ob Soči so bili zopet odbiti ponovljeni poizkusi sovražnika, da prekorači Sočo pri Plaveh, Gradiški in pri Zagraju.
V okolici pri Bovcu in na Karnijskem slemenu vzhodno od prelaza Plocken se nadaljuje boj.
Artiljerijski boji v prostoru na tirolski vzhodni meji se nadaljujejo. Neki sovražni napad v ozemlju Tonale se je izjalovil ob odporu naših hrabrih varnostnih čet.
Najnc^inik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
XXX
Bitka ob Soči.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Pariza, 7. junija: »Matinu« javljajo iz Milana: Bitka ob srednji Soči se razvija v celi vrsti ljutih bojev. Od četrtka naprej je postal boj zelo krvav. Lahi so dobili ojačenja. Njihove izgube se neznatne, (Kakor vedno. Op. ur.)
Kodanj, 8, junija. »Berlingske Tiden-de« poroča iz Londona, da se je vnela ob Soči bitka, ki se razvija za Avstrijce ugodno. Avstrijci se bojujejo v izredno dobrih postojankah in imajo izborno topništvo.
Poraz Italijanov ob Soči.
Italijansko uradno poročilo z dne 8. junija pravi, da je italijanska artiljerija 6. in 7. junija nadaljevala svojo akcijo ob Soči od Kobarida do morja in je noč in dan onemogočila (?), najti zvezo s sovražnikom. Močne čete, ki so prodirale pod kritjem mogočnih topov, so dosegle to važno črto ob reki, da se tam ustavijo. Postavile so se na primernih prehodnih točkah in so napravila mostišča, da obvladajo breg in nadzorujejo prehod.
Lahi so prišli v ogenj, kjer so se ob hladni Soči silno opekli. Razbiti so 2krat na celi črti ob Soči, kakor poroča naš generalni štab. Op. ur.
Vroči boji ob Soči.
Berlin. »Deutsche Tageszeitung« poroča: Napadi italijanske armade morejo do zdaj komaj beležiti znatne uspehe, a zahtevali so že izdatne žrtve. Italijani so na Primorskem posebno drago plačali poizkuse, da zasedejo avstrijsko postojanko na Krnu. Italijanske planinske čete so tu zadnje dni večkrat brezuspešno naskako-
Kako le v Gorici.
O tem poroča »Novi Čas«:
Da smo v neposredni bližini bojne črte, se pozna povsod. Že od binkoštnega ponedeljka dalje se ne zvoni nikjer po Goriškem, ne slišimo ne opoldanskega zvone-nja, ne zvonenja k sveti maši, ne zvonenja pri pogrebih. Vse je tiho, 'kakor na Veliki petek. Celo ure ne bijejo več, ustavile so se tam, kjer so obstale binkoštni ponedeljek. V mestu ne gre tramvaj že deset dni, zato je promet po ulicah toliko večji. Tudi pošta je bila za teden dni popolnoma prekinjena, bili smo kakor odrezani od celega osti''.ep' > sveta; sedaj je drugače. Pisma se zopet \uostavljajo in odpošiljajo, V mesto dohajajo celo najnovejši časopisi. Šole so od binkoštnih praznikov sem vse zaprte. Posoplnice in hranilnice so zvečine vse ustavile svoje poslovanja. Mont pa še vedno posluje. Goriška zveza ravno tako; Centralna posojilnica pa prične menda zopet prihodnji ponedeljek. Življenje v mestu je postalo v gotovih ozirih čudovito ceno, ker ni prav no' enega izvoza; zato so prodajali ta teden''špatrglje po 12 v kg, črešnje po 16 v. Sev.eda pa so druge reči toliko boli drage, kut n. t>r. moka. mast, olje
vale. Med skalovjem Krna leže daleč okoli raztresena mrtva trupla Italijanov.
Krn pokriva na stotine mrtvih italijanskih alpincev.
Dunaj, 11. junija. (Kor. ur.) Vojni časnikarski stan: Pobočja Krna pokriva na stotine mrtvih alpincev, a italijansko vojno vodstvo zamolči vse izgube, katerih ne more opravičiti z uspehi.
XXX
Boji na meji,
»Corriere« piše o bojih pri Tolminu: Iz uradnih poročil je razvidno, da je sovražnik pričel svojo brambo s krepkimi protinapadi, ki sicer ovirajo prodiranje laške armade, a laških linij ne morejo predreti. V podporo naše ofenzive so došle nove čete, tako da so stopili ti boji v zadnjo fazo. V moderni vojski pa ne smemo postati nestrpni, ker moderna sredstva dovoljujejo, da se ravnotežje vsak čas zopet lahko izravna.
»Secolo« pravi, da so Avstrijci pripravljeni, da branijo Tolmin z vso močjo, čegar padec pomenja posest cele soške doline.
XXX
Boji na južnem Tirolskem,
»Koln. Ztg.« od 8. junija piše: V Mo-nakovu, kjer poznajo zelo dobro južno Tirolsko, se smejejo laškim poročilom. Na drugi strani je pa zopet res, da stoje Lahi na nekaterih krajih na avstrijskih tleh, na primer na podaljšku ceste Brenner—Ala med AIo in Roveretom, potem na cesti v suganski dolini. To pa ne pomenja mnogo. Treba je razločevati med politično in vo-jaško-taktično mejo. Baron Conrad je obrambo Tirolske v dolgoletnih študijah tako temeljito proučil, da lahko z zaupanjem gledamo na daljni razvoj vojske. Nekaj od Lahov zasedenih obmejnih hribov nam ne dela mnogo skrbi. Kadar se bo začela avstrijska ofenziva, bo ie bolje šlo,
Razočavani Italijani na Trideniinskem.
Pari?,. »Petit Parisien« piše: Kar so poizkusili zdaj tudi Italijani na južnem Tirolskem, kjer stanujejo večinoma Italijani, da so med prebivalci ljudje, 'ki čez Italijo zabavljajo in ki streljajo na italijanske čete.
Italijanski civilni komisarji v nekaterih južno tirolskih krajih.
Lugano. »Corriere della Sera« poroča: V krajih Ala, Pilcante, Avio in Bor-ghetto so nastanili italijanske civilne komisarje. Navedeni kraji leže ob italijanski meji.
XXX
itd. Nekaj posebnega je bilo to, da je začetkom tega tedna zmanjkal po celi Gorici tobak; zato so nekatere trafike svoje prostore zaprle. Menda se kaj takega ni
v Gorici še nikdar zgodilo. Mestna uprava je prešla v vladne roke, zalo vidimo v svoje veliko zadoščenje razglase mestnega magistrata tudi v domačem jeziku; prej so bili samo laški; sedaj jih izdajajo v slovenskem in nemškem jeziku. Da se izdajajo tudi v slovenščini, to odgovarja samo načelu pravičnosti. Iz Brd in Furlanije prihaja v mesto in naprej premnogo beguncev, ki so morali svoje domove zapustiti na višje povelje; v naglici niso mogli vzeti s seboj ne živeža ne dovolj perila; zato se nahajajo v prav mučnem položaju. Okrajni glavar Rcbck je izdal na meščane prav prisrčen poziv, kjer se prebivalstvo vabi in prosi, da prihaja beguncem na pomoč z darovi vsake vrste perila. Darovi se sprejemajo v prostorih deželnega odbora v Gorici.
Naše ljudstvo v okolici gre silno rado vojakom na roko. Kar ginijivo je, kako naš človek da vojaku vse, s čemur ga more razveseliti; zato vlada med vojaštvom in našim ljudstvom prav prisrčno razmerje. Ljudstvo se zaveda, kaj vojaki žrtvujejo za njegov doni in jim je hvaležno, pa tudi vojaki" vedo, da jih ljudje radi imajo in se čutijo pri nas kot domače. Po Solkanu n. or, so nabirale dekleta oo vasi
Položaj v Trstu in na Primorskem.
Trst, 10, junija. V Trstu in po celem Primorskem vladajo sedaj, ko se je nervozno razpoloženje, 'katero ie provzročila italijanska vojna napoved, popolnoma navadne razmere. Del oblasti se je vrnil, tako deželno sodišče in ravnateljstvo skladišč. Pošta zopet deluje in pravtako je železniški promet s središčem države zopet mogoč.
Razpoloženje tržaškega prebivalstva )i2 zaupljivo. V javnem mnenju je nastal razveseljiv preobrat. Sedaj, ko so hujskači po poklicu zapustili mesto, je med tržaškim prebivalstvom stopilo na dan domoljubno mišljenje. Oskrbovanje mesta je urejeno. Uradno javno prodajajo sladkor, polento, krompir po najnižjih cenah.
Kakor v Trstu vladajo tudi po ostalem Primorskem navadne razmere. Iz Gorice in Tržiča uradno poročajo, da kljub bližini sovražnika javno življenje običajno poteka.
Beg pred sovražnikom.
Tržaška »Edinost« piše: V soboto je prisopihal zadnji vlak iz Tržiča ter pripeljal železničarje. Sovražno granate so brenčale okoli njega, kakor velikanski sršeni. Na kolodvor v Tržiču so začele padati že prej in bil je zadnji čas, da se umaknejo železničarji in razdro za seboj železniške naprave. Od čuvajnice do čuvajnice je vozil vlak ter pobiral ljudi in aparate, in granate so treskale okoli njega. Prišel je srečno v Nabrežino, ne da bi se mu zgodilo kaj. Izselili so se torej tisti, 'ki so vzdrževali promet, kakor so se tudi izselili iz Gorice, kjer so laški topničarji vzeli na muho državni kolodvor in kosta-njeviški predor. Razun par razbitih voz ni bilo hujše nesreče. Vlaki na državni železnici vozijo odslej samo do Prvačine.
XXX
Kako izgleda italijansko vojno poročilo.
Rim, »Agenzia Štefani« je objavila 6. t. m. sledeče dnevno poročilo višjega poveljstva: Na celi obsežni bojni črti se vedno lepše kažejo bojne sposobnosti naših čet. Naš2 čete ne poznajo nobenih težav glede na ozemlje, ne tehničnih in vojaških težkoč; vse premagajo. Tisti letniki, ki so videli že v Libiji vojsko, kakor tudi tisti, ki so prišli zdaj prvič v ogenj, so disciplinirane in 'krepke čete, na katere lahko računamo. Kralj obrača četam, ki operirajo v težavnih razmerah, posebno pozornost. Kralj hvali junaške čine. Te dni je neki višji častnik izdal sledeče dnevno povelje: Kralj ?3 izrazil svoje zadoščenje radi vzorne hrabrosti in neomajljive vztrajnosti, ki so jo izkazale moje čete v teh dneh vednih neprijetnosti v izredno težavnem
različne vrste okrepčil, s katerimi so stregle ranjenim vojakom, ki so jih nesili čez Sočo na obvezovališče. Črešnje dajejo vojakom kolikor mogoče po ceni, ali jih delijo zastenj, ravno tako so jim tudi drugače v vsakem oziru na uslugo. Bog živi vrle vojake, naše branitelje!
Iz mesta je sicer odpotovalo zelo mnogo družin, vendar se to pri življenju v mestu skoro prav nič ne pozna. Ljudje prihajajo v mesto kot po navadi in prodajajo tukaj črešnje, zelenjavo ter druge pridelke, ravnotako se vse to kupuje kot drugače. Od šeste ure do devele, desete so v:ia ulice polne okoličanov, dasi nedaleč od Gorice grme topovi. Naše ljudstvo živi v zavesti, da Lah nc prodre nikdar do Gorice, zato mir in hladnokrvnost v njegovem vedenju. Vojaki in častniki sami izjavljajo, da jim je to nekaj čisto novega, nikjer niso vdobili v tako neposredni bližini bojne črte po mestih toliko prometa in toliko hladnokrvnosti med ljudmi in tako normalnega življenja kot v Gorici. To jih veseli, ker kaže, da jim ljudstvo popolnoma zaupa.
Seveda se pri teh razmerah za praznik sv. Rešnjega Telesa 3. junija niso mogle slavnostne proccsije razvijati ne v mestu ne drugod kakor druga leta. Dan je bil sicer kraasn, tudi razmeroma miren, toda neka veličastna resnost je sijala iz njega. Procesija v Gorici se je vršila mecl
ozemlju proti sovražniku, ki se je že dolgo pripravljal in utrdil. V tem prvem težavnem času sijajno prestanih izkušenj smo videli v svoji sredi sveto in spoštovano kraljevo osebo. Naši zavezniki so culi njegove osrčevalne besede. Naši junaki čujejo njegovo pohvalo. Odgovorimo nanjo z zavestjo na zmago.
XXX
Italija vpoklicuje črno vojsko.
Geni. »Journal« poroča: Poostreno oblegovalno stanje so razglasili v Turinu, ker so prirejali rezervniki izgrede. » Tribune dc Geneve« poroča iz Rima: Kralj je pozval pod orožje vso črno vojsko. Prebiranje se prične 10. junija.
XXX Žrtve našega napada na Jakin.
Curih. »Neue Ziiricher Zeitung« poroča: Ob avstrijskem napadu na Jakin je bilo ubitih 60, ranjenih pa 400 oseb.
XXX
Italijani priznavajo pogibelj zrakoplova »Citta di Ferrara«,
Rim, 10. junija. (K. u.) Uradni komunike priznava, da je bil italijanski zrakoplov ob svojem povratku z Reke prisiljen vsled poškodbe se blizu otoka Lošinj spustiti na morje in cla se je zažgal.
Prvič v vojni pcvestnici pramagalo letalo zrakoplov,
Berlin. (Kor. urad.) »Vossische Ztg.d piše: Avstrijski mornariški letalci so uničili zrakoplov. Naših nemških zrakoplovov niso uničili ob poletih na Angleško in ob napadih na Calais, Pariz itd. Niti Angleži in niti Francozi niso uničili enega našega Zeppelinovcga zrakoplova. Prvič v povestnici vojske je letalo premagalo zrakoplov.
Italijanski zračni napad na Reko.
V	»Magyar Kurir« opisuje reki očividec obisk italijanskega zrakoplova Citta di Ferrara« na Reki tako-le:
V	torek zujtraj ob 3. uri 10 minut je reško prebivalstvo zbudila iz spanja silna detonacija. Prvi detonaciji je takoj sledila druga in nato so v presledkih 3 do 4 minut pretresale ozračje ponovne, silne eksplozije. Ni preteklo 5 minut, ko je bila alarmirana cela mestna posadka. Gosto prasketanje pušk in strojnih pušk jc naznanjalo, da se je nekaj posebnega zgodilo.
Iz spanja vzbujeni in prestrašeni prebivalci so hiteli k oknom in videli, da je visel nad Danubijevo ladjedelnico mogočni italijanski zrakoplov »Citta di Ferrara« v sijajni osvetljavi. Iz košare vodljivega zrakoplova so metali bombe, ki so v bleščečem loku vršale na tovarniški del mesta.
zidovi stolne cerkve ob navadni uri. V bolj oddaljenih vaseh je šla krog cerkve, a povsod brez slavnostnega pritrkavanja zvonov. Slišali so se sicer streli iz topov, a li streli niso bili znanitelji miru in sprave med ljudmi. .,
Mm armadai poveljnik maršal nadvojvoda Friderik in nadvojvoda Karol Franc Jože! v Przemysln.
Dunaj, 9. junija. (Kor, urad.) Iz voj« nega poročevalskega stana se javlja: Komaj je bil bojni hrum krog Przemysla zopet potihnil in je bil sovražnik, ki so ga hrabri borci zaveznikov omajali, pregnan iz tega branika v središču njegovih armad, že je naš vrhovni poveljnik hitel na ona zmagoslavna mesta. Navada lega presvetlega vojskovodje je, da po izvedenih operacijah obišče čete in kraje njihovega delovanja. V spremstvu prestolonaslednika nadvojvode Karola Franc Jožefa in samo s svojim ožjim štabom se je peljal marša! nadvojvoda Friderik v avtomobilu čez Gorlice, Jaslo, Sanok in Dynow v Przemysl. Četudi so šc mnogokje videti sledi onih vročih bojev, ki so divjali na teh poljanah, se vendar vsepovsod kaže veselo živlienje. Kmečko prebivalstvo je
Kake pol ure je deloval vojni stroj našega »zvestega« zaveznika nad ogrskim pristaniškim mestom, nato je odplul čez luščil-nico riža, izsclniško palačo in kolodvor v majestetičnem poletu v smeri proti Malemu Lošinju,
Ko je zrakoplov izginil, so planili mestni gasilci in reševalci proti tovarniškemu mestnemu delu. Gasilci so se kmalu vrnili s poročilom, da se italijanske bombe niso užgale. Rešilci so pa prenesli med tem štiri ranjence zračnega napada, stanovalce gostilne alla Perla di Fiume v bližini Ganz-Danubijeve tovarne, v bolnišnico. Stanovalci male gostilne, družina gostilničarja Bodolo, so hoteli takoj po prvi detonaciji ubežati iz nevarnega kraja v Kan-trido. Komaj so pa napravili 500 korakov, ko je — že na avstrijskem ozemlju — padla na cesto pred njimi bomba in eksplodirala; gostilničarkino sestro je ubilo, go-stilničarka, njena služkinja in dva otroka so bili pa težko ranjeni.
Italijani so vrgli vsega vkup 14 bomb, katerih ena ni eksplodirala. Prva bomba je padla na tovarniške zgradbe reške ogrske industrijske družbe za olje, napravila v strehi luknjo v izmeri 4 m- ter prodrla noter v prvo nadstropje. Druga bomba se je razletela na dvorišču oljne tovarne, tretja je padla na tla pred železniškim trajektom in kurilnico. Njen učinek je bil največji. Bomba je izkopala globoko jamo in zdrobila vse šipe v oknih okoliških stanovanj. En bombni drobec je udri skozi okno v parterno stanovanje nekega strojevodje, prebil leseno žaluzijo, dve steni in obtičal v steni kopalne sobe. V spalno sobo višjega inženirja Viljema Racz, ki stanuje v drugem nadstropju tovarne, je tudi udri en bombni drobec in oplazil rob postelje.
Ganz-Danubijeva tovarna sama je ostala nepoškodovana.
Pač pa je padla ena bomba na skladišča sosedne kemične industrijske družbe »Union« in raztrgala naprej molečo streho v dolžini 3 m, nato se pa zarila globoko v zemljo.
Kakih 80 m od tega mesta, na cesti v Kantrido, je padla ona bomba, ki je poškodovala družino Bodolo.
Malo dalje, tudi na deželno cesto, je padla bomba, ki je zdrobila vsa okna v kopališkem hotelu v Kantridi.
Naslednja bomba je eksplodirala v vrtu vile »Erica«, zadnja pa je uničila stanovanje kmetice Dubrovič v bližini Ferla-nove hiše. K sreči je bila hiša prazna.
Bomba, ki ni eksplodirala, je padla poleg oljne tovarne na pot, ki vodi proti Sv. Nikolaju. Kljub temu, da je udarila ob skalo, je eksplozija izostala. Bomba je po-dolgasta, belo popleskana in ima obliko ladijskega izstrelka v približni dolžini 60 centimetrov. Do prihoda komisije se je bomba izročila v varstvo vojaški straži.
Oblastvene preiskave so se udeležili mestni poveljnik Karol Marich s svojim adjutantom nadporočnikom Pavlom In-key, kakor tudi mestna policijska koncipi-sta Geza Karpati in Ludovik Wollner.
Uničenje »Citta di Ferrara«. — Kako je bil uničen zrakoplov.
Dunaj. Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Nad Reko so zapazili italijanski zrakoplov »Citta di Ferrara«, kar so takoj na vse strani javili. Plul je v smeri proti Opatiji in je vrgel osem bomb na mesto. Tvornice, na katero je meril, ni zadel. Delalo se je nemoteno naprej. Zrakoplov so pričeli takoj zasledovati. Dvignilo se je neko letalo v nekaterih minutah v tisto višino, v kateri je vozil zrakoplov. Letalo je preletelo nato zrakoplov in je kmalu stalo navpično nad njim. Letalo je v bem
bilo povsod videti, kako opravlja svoja domača in poljska dela. Kjer so trpele ceste in mostovi, se giblje mnogo pridnih rok. V vseh krajih, skozi katere sta se peljala oba princa, je vsled zadnje zmage radostno prebivalstvo vzhičeno sprejemalo in pozdravljalo presvetlega vojskovodjo. V Sanoku, kjer je imelo prebivalstvo armade Puhallo svoj stan, je bil kratek odmor. Skozi slavnostno okrašene ceste, kamor je prihitelo celokupno prebivalstvo, sta se Visokosti peljala v tamkaj-šno cerkev in prisostvovala slavnostni zahvalni službi božji, ki se je opravila povodom priborjcnih sijajnih vojnih uspehov. Po službi božji je častitljivi duhovnik blagoslovil vrhovnega poveljnika zmagoslavne armade. Nadaljnja vožnja v Przemysl se je vršila v spremstvu fcm. Puhallo in je vodila po ozemlju, na katerem so še pred kratkem divjali najljutejši boji, — po dolini Sana, za katero je bilo že toliko vročih bojev. Že od daleč je bilo potem tega krasnega solnčnega dne videti na vzhodu svetlikajoče se stolpe in kupole zopet osvobojenega Przemysla. Zastave, slavoloki in cvetlični dež iz oken so obenem z občinstvom, ki se je zbralo v gostih vrstah, pozdravljali vojskovodjo, čigar ime je sedaj v vseh ustih, in našega mladostnega prestolonaslednika. Mestna slika je v splošnem neizpremenjena, le razbite šipe v oknih, ki jih je bil zdrobil »račni pritisk, in pa porušeni mostovi čez
hipu vrglo na zrakoplov zažigalno patro-no, ki ga je zadela. Sledila je strašna eksplozija. Dvignil se je visok ognjen steber, zrakoplov se je nagnil na stran in je pričel goreti, v sredi se je pretrgal in padel čez nekaj sekund kot goneča razvalina v globočino,
O važnosti zrakoplova »Citta di Ferrara«
je izjavil neki znani avstrijski letalni častnik:
Sodim, da je pogibelj italijanskega zrakoplova »Citta di Ferrara« velike važnosti, ker je pripadal uničeni zrakoplov najmogočnejšim količinam italijanskega zračnega brodovja. Italija razpolaga a tremi ali štirimi rabljivimi mogočnimi zrakoplovi vrste »Citta di Ferrara«, ki ob segajo 5000 do 12.000 kubičnih metrov, »Citta di Ferrara« ni pripadal Zeppelinovi vrsti, marveč je bil na pol gibljiv zrakoplov, razdeljen v oddelke. Lope, namenjene močnim zrakoplovom, se nahajajo v Milanu, Turinu, Veroni, Rimu in v Benetkah.
»Cittd di Ferrara« je bil največji italijanski zrakoplov, obsegal je 12.000 kubičnih metrov. Gonilo ga je šest vijakov in štirje motorji. Poizkušnje vožnje začetkom leta 1915 je italijanska vojna uprava prikrivala. Zrakoplov je bil najbrže napravljen iz dvojne svile.
Italijanska zbornica se je sredi leta 1912 prvič pečala z vprašanjem vojaškega zrakoplovstva, a načrta radi finančnih zaprek takrat niso zivedli. Združili so le obstoječi letalni bataljon z ženijskim posebnim oddelkom; šele januarja 1915 so radi vojne nevarnosti s kraljevim ukazom uvedli postavo o vojaškem letalstvu v Italiji in so določili za ta namen v proračunu za leto 1914-1915 220.000 lir, v izrednem 16 in pol, za mornariško zrakoplovstvo pa 5 milijonov lir.
Vojnemu ministrstvu so priklopili letalno ravnateljstvo. Zrakoplovni zbor je razdeljen v dva poveljstva. Letalni častniški zbor šteje 2 polkovnika, 5 podpolkovnikov, 7 majorjev, 67 stotnikov, 102 poročnika. Moštvo se določi po potrebi. Za vzdržavanje zračnega brodovja je ustavljen v proračun vsako leto 1 miljon lir,
XXX Težaven položaj Italijanov v Tripolisu,
Haag, Vlada je ukazala, naj se ostro pazi na vse potnike, ki pridejo iz Levante, osobito iz severnoafriških pristanišč. Prepovedano je razširjati poročila o vstaji v Tripolisu. Kakor vse kaže, v Cyrenajki ne gre tako kakor žele Italijani. V Genovi se trdi, da se jc proti Italijanom uprlo 18.000 Arabcev. Admiraliteta je odposlala sedem topničark, dve mali križarki in brodovje torpedovk v severno Afriko,
XXX »Messagero« dvomi o italijanski zmagi.
Curih. »Messagero ne veruje, da bi zmagali Italijani v Trentinu in pred Trstom in se boji, da bodo ruski porazi na Italijo neugodno vplivali.
XXX Vojaška pogodba med Italijo in Francijo,
Scheveningen. Trdi se, da sta Francija in Italija aprila sklenili vojaško pogodbo, po kateri naj bi Italija poslala vsaj šest armadnih zborov na zahodno bojišče. Italija se pa ne upa izvesti te pogodbe, dokler ne ve, kakšne sile da odpošlje Avstrija proti njej. V Parizu so zato vzne-voljeni.
XXX
Oblegovalno stanje v utrjenih italijanskih
pristaniščih.
Chiasso. Oblegovalno stanje so proglasili v utrjenih pristaniščih Spezzia,
San spominjajo na usodo, ki je večkrat trdo ravnala s tem mestom. Porušeni mostovi so še iz časa, ko je bila z naše strani postala potrebna predaja trdnjave v mesecu marcu. Rusi so potem mostove provi-zorično popravili, a komaj so delo dovršili, so je sami zopet razdrli, ko so naši trdnjavo naskočili in osvojili. Sedaj vodi čez San pionirski most, ki so ga napravili vrli nemški pionirji. Železniški most je kot polpermanentni provizorij tudi že v delu. Po vožnji skozi mesto sta se princa in spremstvo ustavila ob Ryneku in sprejela poročilo poveljnika in štaba bavarske divizije, ki je bila od severa udrla v trdnjavo, generalnega poročnika pl. Kneusel, kakor tudi poročilo avstro-ogrskega poveljnika v trdnjavi generalmajorja Stovvas-ser s častniki njegovega štaba. Po pozdravih mestnih zastopnikov, meščanstva in duhovščine so otroci Visokostima podali šopke. Nato sta se pri odposlanstvih zelo živo in sočutno izustila o doživljajih prebivalstva in z gorkimi besedami izrazila zahvalo in priznanje za vztrajanje v sili in stiskah, kakor tudi za zvesto mišljenje meščanstva nasproti celokupni monarhiji; izrazila sta pa tudi tolažilne besede za one, ki so jih zadele izgube, in dostavila željo, da bi težko izkušano mesto kmalu zopet zacvetelo. Nato je sledila defilacija in paradni marš kombiniranega oddelka bavarske divizije. Naše hrabre čete, ki so se bile udeležile zopet osvojitve trdnjave,
Maddalcna, Tarent, Brindisi, Benetke in v Alcare Vado, Monte Agentavia, Gacta in v Messini.
XXX
Oberdank zopet obešen. Lugano, 10. junija. Na avstrijski konzulat v Anconi so mesto cesarskega grba obesili Oberdankovo sliko, Mnogo ljudi gre mimo konzulata odkrite glave.
Oberdankov trg v Neapelju. Lugano, Občinski svet je prekrstil trg sv. Trojice v Oberdankov trg.
XXX
Zveza Italije z Angleško ne bo dolga.
Lord Crewe o italijanski vojni, Rotterdam, 9. junija. Več angleških listov četudi bolj zakrito opozarja, da se je namestnik zunanjega ministra izredno rezervirano izjavil o vstopu Italije v svetovno vojsko. Bilo je v zbornici lordov. Ko je rekel, da so že italijanski državniki zadosti razložili, zakaj je tudi Italija zgrabila za orožje, je izjavil: Zveze, ki kakor ta z Italijo slonijo samo na čisto političnih interesih, ne pa v ljudskih čustvih ali v stremljenju za tem idealnim ciljem, niso tako trajne, da bi mogle preživeti krize, kakor je sedanja. Lord Crevve ni hotel še kaj več reči o novem sporazumu štirih.
Naši letalci metal! tiomiie v Kraguievac.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 10. junija, (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Naše brodovje letalcev je metalo včeraj zjutraj na arzenal in na pirotehnični zavod v Kragujevcu uspešno bombe. Kon-statirala sta se dva požara. Naši letalci so se vrnili v dobrem stanju. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
SrDi zasedajo Albanijo.
SRBI V ALBANIJI.
V laških političnih krogih vzbuja pohod Srbov v Albanijo nevoljo. Prizren so zasedli 4 srbski bataljoni, kar se od laške strani uradno potrjuje. »Corriere« svari Srbe, naj ne gredo v Albanijo predaleč in naj ne zasedejo albanskega ozemlja. Albansko vprašanje mora rešiti evropska konferenca.
Lugano, 10. junija. Srbi so brez odpora zasedli v prednji Albaniji Dibro, Stano-vo, Golobrdo in ozemlje Kassi Ljuma. Italija k temu oficiozno poudarja: Srbsko za-sedenje je le provizorično.
SRBI ZASEDLI ALBANSKO MESTO ELBASSAN,
Sofija, 11, junija, (Kor. ur.) Srbski tiskovni urad poroča, da so včeraj srbske čete zasedle albansko mesto Elbassan.
NaS podmorski čoln pciopil pri sv. Ivanu Meduonskemn angleško križarico.
Dunaj, 10. junija, (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Podmorski čoln IV. (poveljnik linijski ladjini poročnik Singule) je včeraj dopoldne 30 milj zahodno od Sv. Ivana Meduan-skega torpediral in potopil reko angleško križarko vrste »Liverpool«, ki se je vozila zavarovana s šestimi torpednimi rušilci.
XXX »L i v e r p o o 1«, zavarovana križari-ca, zgrajena leta 1909, dolga 131 m, širo-
so bile ob tem času že zopet odšle naprej za sovražnikom in se niso več nahajale v Przemyslu. Ob veselih zvokih vojaške godbe so korakali mimo od solnca ožgani bradati možje v brezhibnem nastopu in najboljšem stanju, ljudje, ki so še dan prej v dežu krogel naskokoma osvajali fort za fortom. Po kratki južini v škofovi palači sta se obe Visokosti s spremstvom podala naprej na Tartarski grič, da dobita razgled na mesto. Oko je moglo seči čez Medyko daleč proti vzhodu, kjer so stale tedaj naše hrabre čete v boju. Nato sta si ogledala utrdbe na zapadni fronti, ob kateri priliki je častnik našega generalnega štaba jedrnato predaval o dogodkih na tem delu fronte. Nato se je pod vodstvom generalštabnega načelnika bavarske divizije Kneuselna vršilo ogledovanje utrdb na severni fronti. Velik vtis so napravljali jasno vidni uspehi naših preciznih težkih topov tako na betoniranih zgradbah, kakor tudi na zemeljskih kritjih. Tudi zunaj fortov so korak za korakom videti sledi brzega ruskega bega: po-puščeni topovi in različni krog ležeči vojni materijal. Med tem zanimivim ogledovanjem v pogovoru z zaslužnimi možmi se je le prehitro približal večer. Po milost-ljivih besedah zahvale in najvišjega priznanja delom voditeljev in čet, sc je presvetli maršal s spremstvom odpeljal nazaj v glavni stan.
k'a 14.3 m, globoka 4.6 m, je imela 4800 ton in stroj za 24.600 konjskih sil. Oborožena je bila z 2 15 cm topovoma in z 10 10 cm topovi, vozila je 26 milj na uro in imela posadke 376 mož.
Na Balkanu.
POLOŽAJ NA BALKANU.
Kolin. »Kolnische Zeitung« poroča i2 Berlina: Politično nebo nad Balkanom se je zadnje dni nekoliko zjasnilo. Balkanske države, njih vladarji in njih vlade imajo več časti, politične samostojnosti in neodvisnosti, kakor italijanski kralj s svojo vlado, na katero vpliva ulica.
RUMUNIJA OSTANE NEVTRALNA.
Curih, 8. junija. »Neue Ziiricher Zeitung« poroča iz Milana: »Secolo« je dne 7. t, m, dobil brzojavko, ki je bila 2. oddana v Bukareštu: Rumunski ministrski svet je sklenil ostati še nadalje nevtralen. Ruskih ponudb ni mogoče sprejeti.
Berlin. »Secolo« poroča: Rumunski ministrski svet je sklenil, da ostane Rumunija nevtralna, ker noče Rusija, dasi je poslal sam italijanski kralj ruskemu caru lastnoročno pismo, Rumuniji ničesar priznati. Ne vplival bi na Rumunijo tudi ultimat sporazuma štirih velesil.
BALKANCI IN VOJSKA.
Lugano, 7, junija. Laško časopisje razpravlja neprestano v dolgih člankih o intervenciji balkanskih narodov. Človek bi skoro mislil, da imajo v Rimu večji interes nad pomočjo, katero pričakujejo od tam, kakor pa nad vojsko Italije same. Nadpisi: »Rumunske zahteve«, »Rumunija na predvečer odločitve«, »Kaj bo naredila Bolgarska?«, »Razvoj Bolgarije v smislu intervencije«, »Rumunija bo napovedala vojsko« itd. bodejo bralce v oči.
Zanimiv je članek »Corrierov« z napisom :»Čudna zmedenost javnega mnenja v Rumuniji«, kjer pravi, da je za Ru-mune Italija prepozno intervenirala.
BOLGARIJA.
Budimpešta, 9, junija. »Az Est« poroča iz Sofije od poučene strani: V kratkem bo bolgarska vlada formelno odklonila ponudbe entente in vnovič proglasila nevtralnost Bolgarije.
BOLGARIJA IN RUSIJA.
: Bolgarija ne more nastopiti proti Rusiji« — tako se glasi napis ostrega uvodnika v »Novem Vremenu« od 27. maja proti Bolgariji. Lisi zabavlja na bolgarske ministre, zlasti na Radoslavova. Potem pravi:
»Zadnji čas bi že bil, da Bolgarija je-nja igrati vlogo sirote; Bolgarija ima za seboj dve vojski, to je res; res je pa tudi, da sta ti dve vojski trajali le pol leta. Bolgari so se lahko lansko leto sklicevali na to, da so izmučeni, za danes pa to ne velja več, ko imajo vse sile desetmesečno vojsko za seboj.«
Boj zi Carigrad.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 10. junija. (K. u.) Glavni stan obvešča: Na dardanelski bojni črti smo pri Ariburnu ponoči od 7. na 8. junija lahko odbili na naše desno krilo naperjene sovražne napade in smo zadali sovražniku velike izgube. Včeraj sta izmenjavali pehota in artiljerija slaboten ogenj, ki je od časa do časa prenehal,
RUSIJA SE BORI SAMO ZARADI DARDANEL.
Kopenhagen, 4. junija. »Novoje Vremja« obelodanjuje od cenzure dovoljeno poročilo, ki se bavi z vestjo Reuterjevega urada o začasnem premirju operacij pred Dardanelami ter pravi: »Danes se bori Rusija samo za svobodo Dardanel, a ne da razdeli Nemčijo in Avstrijo, ki se nista nikoli pokazali neugodnim sosedom velike Rusije. Naloga državnikov bo, da vzdrže v skladu interese Rusije z interesi Francije in Anglije, ker je za Anglijo posest Dardanel večje važnosti, kakor pa nova osvojitev Alzacije za Francijo.
Boji na Kavkazu.
Rusko uradno poročilo.
Petrograd, 5, junija, V primorju je nar.a artiljerija z natančnim streljanjem uničila sovražna bivališča in zakope, V smeri na Olti brezpomembno streljanje pušk pri Tewe, Pri Meliasghertu so Turki in Kurdi napadli vas Derik, toda prijeli smo jih od strani in na fronti, jih pobili in 400 njihovih je mrtvih. Zavrnili smo tudi turško ofenzivo, ki je šla istočasno od Aduldže-wasa proti Karaliju in Liateru. Naša konjenica je udrla v Aduldzevvaz in je posekala 100 Kurdov. V smeri na Wan smo napadali Turke, ki so imeli zasedene višine južno od Rakora na 3000 m visokih prelazih Dzawlabe.
Petrograd, 6. junija, Generalni štab kavkaške armade javlja 5. junija: 3, junija je bil na obrežju po navadi topniški boj. Pri Oltiju boji prednjih straž. Turški poizkus, da prodro na Arkins, smo z ognjem
zavrnili. Pritiskamo na sovražne čete pri Wus -u in zapadno od Ihkana. V smeri na Sevrikhai smo odbili turško prodiranje, ravno tako pri Sarikamišu in Khorassanu. Pri Meliazghertu so naše čete zapodile Kurde proti zapadu. Proti Khanyku prodirajoče Turke smo pobili pri Deryku. Pri Wanu trajajo boji za gorovje Djavlaba dalje.
Vojska Z RUSI.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO,
Prodiranje med Dnjestrom in Prutom. — Uspeh v Bukovini.
Dunaj, 10. junija, (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Boji ob zgornjem Dnjestru in v prostoru med rekama Dnjestr in Prut se nadaljujejo. Armada Pilanzer-Baltin pridobiva naprej na prostoru proti severu. Njene napadalne čete so prodrle v neprestanih bojih do Obertyna in do višin južno od Horodenke, Uspešnemu napredovanju tistih armadnih delov, ki se vojskujejo na galiških tleh, se je zdaj pridružila še neka druga skupina v Bukovini, ki je prekoračila včeraj reko Prut in ki je vrgla močne ruske sile južnozahodno od Kotzniana nazaj. — Sicer je položaj na severu neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml,
NEMŠKO URADNO POROČILO, Rusi pošiljajo ojačenja.
Berlin, 10. junija. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Južnozahodno od Savlov so se Rusi našemu prodiranju živahno upirali. Napredovali smo le malo. V zadnjih dneh je bilo tu ujetih 2250 Rusov.
Proti naši obkolitvi vzhodno od Du-bisse je odposlal sovražnik iz severno-vzhodne smeri ojačenja. Pred to nevarnostjo je bilo vzeto nazaj naše krilo v črto Betigola—Zoginio, ne da bi je bil sovražnik nadlegoval. Južno od Njemena je bilo od 6. junija ujetih 3080 Rusov, zaplenjeni sta bili dve zastavi, dvanajst strojnih pušk, veliko poljskih kuhinj in voz.
Položaj vzhodno od Przemysla je neizpremenjen.
Iz pokrajine Mikolajow—Rohatin so odrinile nove ruske sile proti jugu. Njih napad odbijajo deli Linsingenove armade v črti Litynia—Dnjestr v odseku pri Zu-rawnu. Vzhodno od Stanislava in pri Ha-liczu se bijejo še zasledovalni boji.
Najvišje vojno vodstvo, XXX RUSKO URADNO POROČILO.
»Berliner Tagblatt W. T. B.«
Petrograd, 8. jun. Generalni štab po-.oča: Okoli Šawl se je boj 5. in 6. junija nadaljeval. Splošen položaj se bistveno ni izpremenil. Na večer 5. junija pri Osov-jecu artiljerijski boj. Sovražnik je brez uspeha poizkušal napasti med Szkwo in Rozogo. V dolini Orzyca in okoli Prasz-nysza 6, junija artiljerijski ogenj. Levo od Visle ob Sanu in na Lubaczowki nobene izpremembe. Pri Moscivki je sovražnik 5. junija in prihodnjega jutra silovito napadel levo od Wisnie in na fronti Czivki —Pakost—Ostrožec, Na višini 295 južnozahodno od Radovic dolgotrajen boj moža z možem. Ob Dnjestru sovražnik svojega napada pri Mikolajevu ni obnovil, pač pa je brez uspeha napadel naša mostiča pri Zidaczowi. — Pri Žuravvnu se je sovražniku v noči 6. junija posrečilo z nekoliko enotami prestopiti Dnjester, V dolini Lu-kwe smo odbili sovražni napad in ujeli 400 mož. Zahodno od Kolomeje je sovražnik ustavil svoje ljute napade in je bil odbit z velikimi izgubami. Okoli 5000 je mrtvih. Ujeli smo tudi 700 mož, med njimi 20 častnikov.
KAKO SO V PRZEMYSLU UČINKOVALI 42-cm MOŽNARJI. Berlin. (Kor. urad,) Wolffov urad poroča: Mesto Przemysl s približno 50.000 prebivalci leži na obeh straneh reke San. Glavne utrdbe leže 5—7 kilometrov od mesta v obsegu okroglo 50 kilometrov. Utrdbe so manjše ali večje trdnjave, ki so zvezane s strelskimi jarki in z drugimi zemeljskimi utrdbami, Forti so mogočne utrdbe, deloma iz betona in z zidanimi vojašnicami. Široke žične ograje zapirajo na vseh straneh dohode. Ojačena, za napad določena bavarska divizija je morala vzeti tri severne utrdbe, da zavrta luknjo v utrdben pas. To se je posrečilo z naskokom 31. majnika, ko so zavzeli forte 10A, 9A in 11 in črte med njimi. Do večera 2. junija so bile vzete nadaljnje utrdbe in se je razširila prodrta črta na 8 kilometrov; vzeta je bila vsa severna črta, približno ena šestina vseh utrdb. Ko smo si ogledovali osvojene utrdbe, smo videli, kako strašno so delovali naši najtežji topovi, Betonske tri metre debele stene so bile zdrobljene. Krogle 42-cm topov so izkopale luknje, ki so bile do 8 metrov globoke in do 15 metrov široke.
PREHOD LINSINGENOVE ARMADE ČEZ DNJESTR.
Rotterdam. Posamezni angleški in francoski kritiki sodijo, da je prehod Linsingenove armade čez Dnjestr vojaško in politično najvažnejša posledica Macken-senovih zmag.
INOZEMCI O PRODIRANJU V GALICIJI.
Stockholm. Operacije nemških in avstrijskih čet v vzhodni Galiciji obetajo lepe uspehe. Zavezniki se vojskujejo v bojni črti 400 kilometrov in se z neovirano močjo približujejo Lvovu. Linsingenova armada neprestano prodira, kar vpliva na celoten položaj.
RUSI SE VOZIJO IZ GALICIJE.
Berlin. »Deutsche Tageszeitung« poroča: Letalci so opazovali, da se vozijo že ruski transporti na črti Przemysl—Lvov— Brody proti ruski meji, da rešijo, kar še morejo rešiti,
IZ LVOVA
je nenadoma odpotovala kijevska ruska opera, ne da bi izvršila vsa napovedana gostovanja.
RUSKE OPERACIJE ZGREŠENE.
Geni. »Guerre Mondiale« piše: Rusko protiprodiranje ob zgornjem Sanu in ob Dnjestru ni sposobno, da zadrži nevarnost, ki grozi ruskim armadam v Galiciji. Linsingenova armada postaja vsak dan Rusom nevarnejša, Strategični načrt velikega kneza Nikolaja, da obkoli sovražno skrajno levo krilo, armado Pflanzer-Bal-tin, je zgrešen, ker zavira ozemlje te operacije.
RUSKA ARMADA V BUKOVINI ODREZANA.
Kolin. »Kolnische Zeitung« poroča: Ruska armada v Bukovini, pomnožena s tistimi armadnimi deli, ki so bili poraženi pri Kaluszu, je popolnoma odcepljena od galiških sil. Vržena bo proti vzhodu. Levo krilo generala Pflanzer-Baltin je prešlo v najhujšo ofenzivo. Armade Linsingen, Sur-may in Hofmann prodirajo s hitrimi pohodi, Prerokovati sicer ni dobro nikdar, a to lahko trdimo, da se v tej ruski armadi vse maje in da se zdi, kakor da se približujemo veliki odločitvi, koncu vojske v Galiciji. Rusom je odbila ura.
LE NEKAJ ČASA ŠE IN SOVRAŽNIK BO IZGNAN IZ MONARHIJE.
Budimpešta. Generalu Linsingenu so priredili sijajno bakljado v njegovem glavnem stanu. General se je zahvaljeval ogrski gostoljubnosti in zagotovil, da je le še vprašanje kratkega časa, ko bodo Rusi izgnani iz monarhije.
RUSI IZPRAZNILI VINDAVO.
Curih, Obrežno mesto Vindavo so ruske oblasti izpraznile, ker se boje, da ne bi mesto obstreljavalo nemško brodovje, Izmed 32.000 prebivalcev jih je ostalo v mestu le 15.000,
NEMŠKO PRODIRANJE PROTI KOVNU.
Krakov. »Czas« poroča: Hindenbur-gove operacije na Kurskem so se nepričakovano zasukale, V odseku Dubisa— spodnji Njemen prodira nemška armada proti trdnjavi Kovno. Prednje straže so došle že v Wilki, ki je komaj 30 kilometrov od utrdbene črte oddaljen.
POMANJKANJE STRELIVA V RUSIJI.
Chiassso. »Corriere clella sera« poroča preko Londona iz Petrograda: Ustanovila se je komisija, koji predseduje vojni minister Suhomlinov, da po angleškem zgledu uredi izdelovanje streliva. Vse tvornice, ki niso neobhodno potrebne za druge stvari, bodo morale ponoči in podnevi izdelovati strelivo.
UPOR V RUSKI MORNARICI.
Stockholm. Ravnatelj neke akcijske družbe, ki se je vrnil iz Helsingforsa nazaj, je pripovedoval, da je sam videl, ko so peljali ruskega admirala Essena in še tri častnike z neke došle ladje v bolnišnico, še preden je admiral umrl. Splošno se sodi, da so lastni mornarji Essena usmrtili.
Razna poročila.
GROF STtJRGKH PRI CESARJU. Dunaj, 9. junija. (Kor. ur.) Ministrski predsednik grof Stiirgkh je bil dopoldne v Schčnbrunnu pri cesarju v daljši avdijenci.
SKUPEN VRHOVNI POVELJNIK TRO-SPORAZUMA. Kodanj. »Matin« priporoča, naj se imenuje skupen poveljnik zaveznikov, ki naj prevzame vrhovno poveljstvo na vseh bojnih črtah.
ŠPANSKA ZA NAJSTROŽJO NEVTRALNOST.
Madrid, 11. junija. (K. u.) Vlada je izdala najstrožje odredbe, da se varuje nevtralnost.
K BOLEZNI GRŠKEGA KRALJA. Atene, 8. junija. (Kor. ur.) Ob 8. uri 40 minut zvečer: Kraljevo slanic se ic iz-
boljšalo. Vročina je znašala zvečer 37 stopinj, žila 108, dihanje 18,
CESAR VILJEM ODLIKOVAL PREDSEDNIKA OGRSKE POSLANISKE ZBORNICE.
Budimpešta, 11. junija, (Kor. ur.) Cesar Viljem je podelil predsedniku ogrske poslaniške zbornice Beotyju želeini lyiž II. razreda.
POŽAR NA DIRKALIŠČU KOLTING-BRUNN.
Dunaj, 11, junija, (Kor. ur.) Listi poročajo, da je nastal požar na dirkališču Kottingbrunn. Odri za gledalce in dvorna loža je zgorela. Veter je provzročil, da se je razširil požar. Včeraj ob 1, uri popoldne je gorelo šest hiš, ob 3. uri popoldne so omejili požar.
šE ŽIVA POSADKA »EMDENA« NA DUNAJU.
Dunaj, 11. junija. (Kor, ur.) Kapitan poročnik Mucke je došel s še živim moštvom »Emdena« na Dunaj, kjer jutri predava o svojih doživljajih.
RENSKI PREKOP DO MORJA.
Monakovo. »M. N, N.« tolmačijo govor bavarskega kralja tako, da nameravajo od Kolina zgraditi prekop, ki bi vodil skoraj naravnost v Antwerpen, od tam bi pa vodil v Zeebriigge.
PROTI PRODAJALCEM OPIJA.
Chicago, Zaprli so 16 zdravnikov in lekarnarjev, ker so prodajali opij, V preiskavi jih je pa še 100.
Liilianske novice.
lj Velika nesreča na železniški progi.
Sinoči okoli 8. ure jc stalo v bližini Cesarskega vrta na progi južne železnice več otrok, ki so čakali vojaških vlakov. Baš ko sta prisopihala tja dva vlaka, prvi od Ljubljane, drugi od Notranjske, sta skočila 81etna Frančiška Celarc in Dora Furlan čez progo, kateri sta hipoma postale žrtvi svoje neprevidnosti, Celarčeva je prišla z nogo pred stroj, kateri ji je do-malega odtrgal in pahnil na stran, pri čemer je dobila tudi po ostalem životu več poškodb, Furlanovo je pa stroj tudi pahnil s tira in jo opasno poškodoval. Prvi je dospel na lice nesreče g. dr. Košenina, 'ki tam v obližju stanuje in ponesrečeni Ce-larčevi nogo amputiral, nato je prihitel pa še policijski zdravnik g. dr. Drč, Ko sta ponesrečeni deklici zdravnika za silo obvezala in jima sploh nudila prvo pomoč, so obe z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico. Ker mladina nima šol, jo je vedno polno ob železniških progah, kjer pase radovednost in gleda vozeče se vojaštvo. Naj bi stariši in varuhi mladino opozarjali, da naj ne hodi po progah, kar je ž>e itak prepovedano, marveč naj gleda vlake od daleč.
lj Italijanski vojni ujetniki v Ljubljani. Danes ponoči s posebnim vlakom pripeljali so v Ljubljano 165 italijanskih vojakov in dva častnika (nadporočnika). Izvzemši nekaj bersaglierov in pijoniriev pripadajo vsi 30. italijanskemu polku. Premagale in ujele so jih naše čete, ki so bile skrite v zasedi na obeh bregovih Soče, v trenutku, ko so dovršili most in hoteli iti na vzhodni breg Soče. Povečini so Neapolitanci, male, slabotne postave v starosti od 17 do 23 let. Z ozirom na delo, pri katerem so bili ujeti, so zelo pomanjkljivo oblečeni. Zanimivo je bilo gledati, kako trdno so se na tukajšnjem glavnem kolodvoru zavili v podane jim civilne in vojaške plašče, ker jim sveži jutranji zrak očividno ni ugajal. Eden obeh nadporočnikov je pisal svojcem v Italiji pismo, katero je v nadaljno odpo-šiljatev oddal službujočemu častniku na kolodvoru. V pismu pravi, da je le s čudežem ušel poginu, ker so Avstrijci ves njegov bataljon popolnoma uničili in da je presenečen nad ljubeznjivim postopanjem avstrijskih častnikov; kaj takega ni pričakoval. Službujoči nadporočnik ga je opozoril, da njegovo pismo italijanska cenzura ne bo pustila skozi, nakar je italijanski nadporočnik spisal drugo pismo, v katerem je dogodke omilil. To pismo je že oddano.
lj Umrl je v tukajšnji deželni bolnici c. kr. rudniški svetnik g. Jožef Sojka iz Idrije. Pogreb bo v petek ob 5. uri popoldne iz deželne bolnice.
lj Domače češnje so začele po vrtovih že prav lepo rdečiti in jih bode v kratkem v obilici, ker so zelo polne. No, otroci hodijo že sedaj okoli dreves s poželjivimi pogledi in si ne morejo kaj, da bi po najzrelejših ne segali. Vse kaže, da bodo Orlci imeli že v nedeljo obilo posetnikov.
lj Prinašanje odrezkov krušnih kart na magistrat. Oni obrtniki (mokarji, peki, prodajalci, gostilničarji itd.), ki doslej še niso prinesli na magistrat odrezkov krušnih kart, sc opozarjajo, naj "prinašajo redno vsak teden, v sredo ali v soboto, odrezke z beležno knjigo obenem nazaj na magistrat, Odrezki naj bodo zaviti in na omotu napisana firma obrtnika in število odrezkov. Obrtniki, ki sc tega ne bodo
držali, bodo po zakonitih določilih kaznovani.
If Današnji specijalni večer v »Kino Central« ▼ deželnem gledališču obsega naslednje točke: 1. Kmečka ženitnina v Mar-maroš-Szigetu v Karpatih. Naravni posnetek. — 2. Kamilo se nehotč zastrupi. Veseloigra. — 3. Vse skozi mlin. Veseloigra. 4. »Trojica pustolovcev.« Senzacij-ska detektivska drama v 3 dejanjih. — 5. Polidor napove vojsko. Komično. — Predstave se vrše ob V26. popoldne, 7. in f/^9. zvečer.
lj Slučaj pegastega legarja se je pojavil v garnizijski bolnišnici.
Varstvo tujih državljanov v Avstriji it Italiji.
Dunaj, 11. junija. (Kor. ur.) Politična korespondenca poroča: Varstvo Italijanov v monarhiji so prevzele Združene države, varstvo Avstrijcev v Italiji špansko poslaništvo; v Livornu, Palermu, v Benetkah in v Turinu pa švicarski konzulati.
Dnevne novice.
-f Vpoklic črnovojnikov se odgodi d<1 15. julija. Dunaj, 9. junija. (K. u.) Ugodni uspehi zadnjih prebiranj omogočujejo, da se za 21. junija 1915 določeni vpoklicni rok rojstnih letnikov 1878 do vključno 1886 avstrijskih črnovojnih zavezancev in bos.-herc. vojaških zavezancev v evidenci druge rezerve odgodi na 15. julija, kar jo zlasti iz gospodarskih ozirov za javnost velike važnosti.
-f Popisovanje 43- do 50Ietnih črnovojnikov. Dunaj, 11. junija. (Kor. ur.) Čr-novojnike 43 do 50 let stare prično zdaj popisavati. Tisti, ki so in ki niso služili pri vojakih, se morajo prijaviti pri občinah in pri magistratih. Prebiranje izvedejo pozneje, (Na Kranjskem so ta prebiranja že skoro končana. Op. ur.)
+ Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo jc dobil rez. poročnik 17, pp. Miroslav Schluga in poročnik 47, pp. Karel Menner. Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 8. trd. top. bat, Karel Srejc, poročnik 7. polj. top, p. Evgen Stein in stotnik 3. p. tir, lovcev, prideljen avtomobilnemu oddelku, Franc Preltner.
+ Za begunce z juga. Notranji minister jc, kakor poroča c, kr. korespondenčni urad, izdal vsem prizadetim deželnim načelnikom razglas, ki opozarja na odredbe države beguncem iz južnih obmejnih pokrajin v korist. Begunci naj bodo uver-jeni, da jih prebivalstvo sprejme z odkritim srcem kot zveste državljane in da jim bo izkušalo po možnosti njih težaven položaj olajšati. Minister pričakuje od deželnih oblasti, da bodo skupno z avtonomnimi oblastmi v tem smislu vplivali na prebivalstvo.
-f Moke mlini ne bodo več mešali. C, kr, korespondenčni urad poroča: Izdal se je ministrski odlok, ki odpravlja dozdaj veljavna določila glede na moko, po katerih so morali mlini mešati pšenično in rženo moko z nadomestilno moko, predno so jo odposlali iz mlinov. Ukrenilo se je, da se odpošljejo plemenite moke izvzemši pšenične moke za kuho, ki se mora prej kot slej mešati z ječmenovo moko, ne-mešane iz mlina. Moke se smejo prodati obrtnim izdelovalcem in konsumentom le, če dobavijo istočasno ravno tako visoko množino koruzne moke, Mesto koruzne moke se sme dobaviti tudi moka iz krompirja ali iz riža,
—	Monopol na živino? Dunaj, 10, junija, Neprestano višanje živinskih in mesnih cen je napotilo vlado, da se je pričela natanko baviti s položajem na živinskem trgu. Ker uvedba najvišjih cen za živino in meso v praksi skoro ni mogoča, ker so — kakor pri nobeni drugi stvari — ravno pri živini kvalitetni razločki preveliki, poklicani krogi resno mislijo na to, da se vpelje monopol na živino, da se napravi jez nevzdržljivi draginji živine in mesa. Rešitev lega vprašanja pa ne zahteva samo globokega proučavanja, ampak tudi enake odredbe na Ogrskem.
—	Poziv nemških črnovojnikov pod orožje. Z odlokom nemškega cesarja dne 28, majnika so pozvani črnovojniki od 17. do 19. leta. Tisti pozvani črnovojniki, ki se nahajajo v inozemstvu, naj se pismeno ali ustmeno prijavijo pristojnemu konzulatu. Njih povratek v Nemčijo se še posebej določi.
—	Smrtna kosa. Umrla je v Lescah 31. maja nenadoma od kapi zadeta gospa Frančiška Snoj, soproga železniškega čuvaja in mati realčnega kateheta dr. A. Snoja. Bila je skrbna gospodinja in vzorna krščanska mati, vsled svojega veselega in odkritega značaja v domačem kraju splošno priljubljena. Počivaj v miru in veseli se pri Bogu, blaga duša!
—	Smrtna kosa. V Celju je umrl zobozdravnik dr. J. Riebl, star 71 let. — Umrla je v Celju gdčna, Georgina Haus-mann,
—	Samoumor. 29. m. m. so našli ob državni cesti pri Kilovčah mrtvo 1. 1894.
na Janezovem Brdu rojeno deklo Angelo
Kaluža, ki se je ustrelila.
—	Rezervna bolnišnica v Ajdovščini. Tovarniški prostori predilnice v Ajdovščini so spremenjeni v rezervno bolnišnico Rdečega križa.
—	Internirali so v Šibeniku 70 laških državljanov.
—	Potne legitimacije. Vsak, kdor potuje iz Maribora proti jugu, se mora brezpogojno preskrbeti z legitimacijo, izdano po politični oblasti.
—	Umrl je v Zagrebu mnogoletni urednik uradnega lista hrvatske vlade, »Narodne Novine«, Milan Grlovič, statr 63 let.
—	Mesto električne konjska poulična železnica vozi zdaj vsled vojske v Trstu.
— Nagla smrt vojaka v Ajdovščini.
V' ponedeljek, dne 31. majnika, zjutraj se je zgrudil nenadoma na tla zadet od kapi nek vojak in je kmalu izdihnil svojo dušo. Doma je iz Dunaja in zapušča ženo in tri osirotele otroke. Prenesli so ga v mrtvašnico na ajdovskem pokopališču. Pokoplje ga danes, v torek, vojaški kurat. N. v m. p.!
—	Vrnil italijansko odlikovanje. O. Urban Talija, znani frančiškanski učenjak, je vrnil te dni italijanski akademiji člansko! diplomo, ki jo je dobil preteklo leto.
—	Odlikovan je z bronasto svetinjo za zasluge za »Rdeči križ« na Su-šaku sin uglednega slovenskega trgovca in tovarnarja sveč na Reki gospoda Josipa Jagodnika g. Albin Jagodnik. stud. iur. Čestitamo!
—	Is seznama izgub št. 188. Praporščak I.cvec Franc, 70.pp., 3./VIII. maršstot., Ljubljana, mrtev (25./2.—30./3. 1915); praporščak vitez Miklošič Franc, 30. polj. top. p., 3. bat., Dunaj, ujet; praporščak Sitar Franc, 27. pp., 5. stot., r.; stotnik Žurek Karel, 70. pp., ranjen.
—	Koniiskacija. Bosenska vlada je zaplenila ves imetek dr. Nikoli Stojano-viču, odvetniku in bivšemu poslancu v Dolnji Tuzli, in sicer zaradi veleizdaje.
—	Franc Ipavec (k. u. k. Einj.-Frešw.-Baon., I. Ivomp., Friesach), prosi adrese svojega brata Andreja, vodje slov. drž. gimn. v Gorici.
—	Na cesti Ribnica—Turjak ;e padel t voza zavitek z dvema ženskima oblekama in dveh bluz. Pošten najditelj se prosi, da proti nagradi izroči zavitek v župni-šču v Ribnici aii pa v trgovino Jos. Divjaka, ali pa v župnišču v Vel. Laščah.
Nos! ministri v BoilipesiL
Dunaj, 9. junija. (Kor. ur.) Ministrski predsednik grof Stiirgkh in ministri baron pl. Heinold, dr. pl. Schusfier, Zenker in baron Engel so se zvečer podaii v Budimpešto, kjer se vrše jutri posvetovanj* z ogrsko vlado glede vprašanj bodoče žetve.
Budimpešta, 10. junija. (K. u.) Ministrski predsednik grof Stiirghk, notranji minister, trgovinski minister in poljedelski minister so došli v Budimpešto.
XXX
—	Upanje na boljši kruh in na več moke. Budimpešta, 11. junija. (Kor. urad.) Oba ministrska predsednika, ostali ministri in vojni minister so se v ogrskem ministrskem predsedstvu včeraj zaupno posvetovali o bodoči žetvi. Dosegel se je sporazum in se je izjavilo, da se cela letošnja potrebščina armade in prebivalstva pokrije iz letošnje žetve. Upajo na bogatejšo preskrbo z moko in na boljši kruh.
Nemško uradno poročilo.
Uspeh Nemcev v Champagni.
Berlin, 10. junija. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Sovražni napadi proti našim postojankam severno od Neuville so se izjalovili.
Izjalovil se je sovražni sunek južnovzhodno od Rcbuterne.
V Champagne smo osvojili v okolici Souain in severno od Hurlusa več sovražnih jarkov in smo osvojili z naskokom francoske postojanke severno od Le Mes-nil v širini 200 metrov.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 7. junija, ob 3. uri popoldne.
Ponoči je bil izrcdno silovit artiljerijski boj severno od Arrasa pri Loretto, Ablainu, rdeči pristavi blizu Soucheza in v labirintu. Odbili smo dva sovražna protinapada, enega z artiljerijo proti cukrarni, druzega
v severnem delu labirinta s pehoto. Napredovali smo in posebno pridobili ozemlja 1 km vzhodno od kapelice v Loretto. — V centralnem delu utrdb v labirintu smo vzeli kakih 100 m. Zjutraj ob 5. uri smo napadli v okolici Rjebuterne in smo na fronti 1200 m vzeli dve zaporedni vrsti jarkov in ujeli nekaj mož in strojnih pušk. Včeraj javljeni sovražni protinapad severno od Aisne so se nadaljevali blizu mlina, V ljutem boju smo obdržali svoj dobiček in ta dan osvojeni dve vrsti jarkov na fronti 1 km.
Ponoči ob 11. uri: Severno od Arrasa se je ljuti boj nadaljeval. Pri Alainu, Souchezu, Neuville in v labirintu cel dan ljut artiljerijski ogenj. V vasi Neuville smo nadaljevali z obkroževanjem sovražnika v malem zahodnem delu vasi. V labirintu smo napadali in na dveh mestih dosegli osrednji prostor utrdbe. Odbili smo več protinapadov. Južnovzhodno od Hebu-terue se je naš napad popolnoma posrečil; vzeli smo dve sovražni črti in pristavo Touvent ter 400 neranjienih mož, sedem častnikov in nekaj strojnih pušk, katerih števila pa še ne vemo, Več sto mrtvih Nemcev leži na bojišču. Sovražni protinapad smo takoj odbili. Severno od Aisne je sovražnik obupano naskočil, da nam vzame včeraj vzeti dve vrsti jarkov. Ko je 80 km daleč na avtomobilih dobil ojačenja, je napravil besne protinapade, pa je bil docela odbit. 2000 Nemcev je mrtvih; ujeli smo jih 250 in 6 strojnih pušk, več pa jih je ood razvalinami.
Med Soissonom in Reimsom smo na več krajih napadli in smo za kakih 100 m prodrli v lesovju južnovzhodno od Ville au Bois. V Champagni smo pri Le Mes-nilu z artiljerijo razpršili nemške čete. ki jih je sovražnik pri napadu najbrže iz druge črte spravil v prvo. — V Vauquoisu smo za povračilo polili sovražne jarke z gorečo tekočino; sovražnik je odgovoril s streljanjem. Od drugje nič poročil.
Poročilo maršala Frencha.
London. (Kor. urad.) Maršal Frcnch poroča 8. junija: Položaj se ni izpremenil. Postalo jc bolj mirno, Pred gozdom Ploegstaerh smo pod nemškimi strelskimi jarki razstrelili neki podkop, ki je uničil nasip v daljavi 30 jardov, — Dve nemški letali sta bili prisiljeni, da sta se spustili na zemljo, in sicer je eno prisilil ogenj topov na našem desnem krilu, drugo se je pa moralo spustiti na zemljo blizu Yperna po boju v zraku z nekim našim letalom.
Angleški general Nugont padel.
London, 10. junija. (K. u.) Vojno ministrstvo obvešča, da je padel v severni Franciji angleški general Nugont.
Zeppelini poškodovali angleški dresd-noiight.
London, 10. junija. Zeppelini so ob svojem zadnjem poletu nad Londonom vrgli v pristanišče Newcasile bombe, od katerih so tri zadele in težko poškodovale dreadnought »Resolution«, katerega še delajo.
Odstranitev Židov iz angleškega kabineta.
Kodanj, 8. junija. V Londonu izhajajoči židovski list »World« poroča, da so vsled prizadevanja Rusije odstranili vse ministre židovskega pokoljenja iz kabineta. Ker Herberta Samuela, poštnega ministra, ni bilo lahko nadomestiti, so ga pač pustili v službi, ampak vzeli so mu glasovalno pravico. Ta korak so povzročili protesti židovskih angleških ministrov proti zatiranju židov v Rusiji.
Opuščena ujetniska tabora.
Berlin, 11. junija. (K, u.) »Norddeu-tsehe Zeitung« poroča, da so opustili ujet-niška tabora Casabianca na Korziki in Monluis.
Proti brambni dolžnosti na Angleškem,
London, 11, junija. (K. u.) Nacionalistična stranka v poslaniški zbornici je sprejela resolucijo proti brambni dolžnosti.
Angleži postopajo zdaj z vsemi nemškimi vojnimi ujetniki enako,
London, 11. junija. (K. u.) V poslaniški zbornici izjavlja prvi lord admiralitete Balfour, da nekaj tednov sem več ne razločujejo med vojnimi ujetniki podmorskih čolnov in med drugimi vojnimi ujetniki.
Dve objavi Vatikana.
Bela knjiga.
Lugano, 10. junija. Zanesljive vesti potrjujejo, da bo Vatikan izdal dve objavi.
Eno sta sestavila državni tajnik kardinal Gaspari in monsignor Pacelli. To je bela knjiga o vseh papeževih aktih od av-
gusta lanskega leta, ki zadevajo svetovno vojsko.
Rim, 9. junija. Kakor poroča »Agen-zia Štefani«, sv. Stolica ne bo izdala »bele knjige«.
Udeležba papeža pri mirovnih posvetovanjih.
Drug spis sta sestavila papeževa odvetnika Santucci in Jacoucci. Spis dokazuje potrebo, da se pripusti papeža k bodočim mirovnim konferencam v zvezi z novo ureditvijo italijanskega garancijskega zakonika.
Španski kurirji vzdržujejo zvezo apostolske stolice z Avstrijo in z Bavarsko.
Lugano. Z nunciaturami na Dunaju in v Monakovem bo občevala apostolska stolica s kurirji španskega veleposlaništva pri Vatikanu, Občevanja z zastopnikoma osrednjih držav, ki sta zapustila Rim, še niso uredili.
Odstop ameriškega državnega tajnika Bryana.
Washington. (K. u.) Reuter poroča: V pismu na predsednika Wilsona, s katerim je naznanil drž. tajnik Bryan svoj odstop, je izvajal: Pripravljate Nemčiji namenjeno noto, ki ji ne morem pritrditi, če nočem kršiti svoje dolžnosti nasproti deželi. Zadeva je tako važna, da ne morem ostati v ministrstvu, ker bi delal krivico Vam, kakor tudi stvari, ki mi je najbolj pri srcu, da se namreč prepreči vojska. Predsednik V/ilson je odgovoril, da obžaluje, ker prosi Bryan za odpust, ki ga sprejme le, ker Bryan to zahteva. Predsednik Wilson izvaja, da sta zadnji dve leti skupno delala in izjavi: Celo zdaj naj ne loči namen, marveč le način, kako naj se postopa.
Nova iznajdba oroto Zeppelina.
Berlin. Na brzojavni pozdrav nemškega mornariškega društva je odgovoril grof Zeppelin: Mojo najprisrčnejšo hvalo na toplem pozdravu, ki je tim prijetnejša, ker je došla ob dnevu, ko se je neka moja nova iznajdba v napredku nemške zrako-plovne tehnike sijajno obnesla.
London, S. junija. . Daily News« poroča iz Lizbone: Guverner v Angoli je dobil povelje, da naj pripravi čete, da vojaško zasedejo nemško-južnozahodno Afriko.
NEMCI POTOPILI DVE ANGLEŠKI RI-BIŠKI LADJI.
Amsterdam, 11. junija, (Kor. ur.) Nizozemski parnik »Gelderland« s Siama ;e rešil moštvo dveh angleških ribiških ladij, ki ju je potopil nemški podmorski čoln
pri Waterwegu,
NEMCI POTOPILI PARNIK »LADY SA-LISBURY«. London, 10. junija. (K. u.) »Reuter« poroča; Parnik »Lady Salibury«, ki je vozil premog, jc bil pri Harwichu brez svarila torpediran. Ubitih je bilo več mož.
VtELEZNATO VINO 5KINO j lekarnarja PlCCOU-ja vLjubljanl
jVr^la trataVme.MNOiM.
Vsebuje navudena mnolino feleza.
ker Je pr! sllinlh irlnih malokdaj
i sfakfenica 2 krosi!,
Ceniki zastonj in franko.
J LtJUBLaJANA • Komenskega-ulica-4 Tjj JI SEF^R/vvm:prawraj-DR FR. DERGANCJ
Več se izve pri gospodu Boštjanu Tome, gostilna pri „Raci" v Sp. Šiški. 1109 IG
Št. 8853.
1205
Stanovanje v najem.
V poslopju meščanske imovine v Ljubljani oddati je za rok 1. avgusta 1915 v najem jedno v II. nadstropju hišnega trakta na Pogačarjevem trgu, hišna št. 3 na voglu Lingarjeve ulice ležeče stanovanje, obstoječe iz štirih sob in kabineta s pritiklinami vred.
Pismene ali ustmene ponudbe sprejema do vštetega 10, julija 1915 mestni gospodarski urad, kjer se v uradnih urab dobivajo eventualna pojasnila.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 8. junija 1915.
sprejme tvrdka Oion Homan v Radovljici. Reflektantje naj pošljejo prepis izpričeval, navedejo zahteve in čas VStopa.	1192 3
za slovenski časopisni stavek usposobljen, se sprejme v tiskarni W. BLANKE, Ptuj.	1207
Sprejme se boljša
■
s 11
v	V-' .
ali

a,rodili dom"
na Spodnjem Štajerskem v najem. — Ponudbe do 25. junija na upravništvo „Slovenca" pocl štev. 1204.
Dva trg. sotradnika,
ft^r ena ali dve
mešane stroke, in krepek dečko kot -Konjice, Spod. Štajersko.
se takoj sprej. mojo pri tvrdki Mart. Ogorevc,
1206
ceno
pozne sezije
^ se prodaja, kar je še v zalogi
* damskih in otroških slamnikov p°d
v modnem salonu
Stuchly-Maschke
Ljubljana	fflffl&lji
Židovska ulica 3.	Dvorski irg 1.
Delniška glavnica 8,000.000 K
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Poslovnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Priporoča nakup srečk za 1. razred IV. c. kr. avstr. razredne loterije.
Žrebanje S. m 10, junija f. 1.
Rezer. tondt okroglo 1,000.000 K.
Cena : 1/1 srei;kn- • K «0 1/4 srečke . K 10
«/j srečke . „ 20 i/, srečke . „ 5
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici In Cel|u.
Sprejema kot član avstrijskega konzorcija prijave za subskripcijo
5 V/,, vojnega avstrijskega posojila 3z leta 1915. no originalnih pogojih.
HSSr Subskripcija se vrši do 20. maja t. 1. 1058 ririTmriiririiiri,Br--TrnTin-.rraiiiiiiMi.iii s«—— au m n—■ ■ ______. ■■n—nmniini-imrmrrrr. m ■