. ¦ ¦•!!-•.•; •**H.T; .'¦'.••¦•^ ,-y*. |A-^,'>v.,^, St. 2. l*haja v Gorici vsuk cetftek opoludne. ^elja dG konca leta L. 3. Posamezne številke at ^Qbivajo v raznih go- riških trafikah in irgo- vinah po 15 stot. '¦»rf#fy tin» 2;\ e* V Gorici, due nv Oi$. Letiilk II. _ "" "v""" '"^ v ^^^m ^I^H ^^^Hl ^^^B ^^^^1 ^^^^^^k ^^B^f ^ ^^^^^k ¦' Naiodiina naj se pošilja na upiavniŠtvo . Gori- Ške Siraže" v Gorici, ulica Vettuiini 9. dopisi pa na uredništvo ravno- tam. Oglasi se radiiiajo v SiiiiM enega stolpiča 1 um visokosti zu enkrar 50 st., za večkrat po dogovoni. Rokopisi se nf viačajj). Ha delo! Kazimie sc samo ob sebi, da hocemo mi ptiijior- >ki Slovcnd živeti. vsaj kakor snio prej živeli, 'z. »SHiru šolami, uradi in dniäimi pravicami; in tega, vSaj iako upravičeno upaiuo, inmi noben kiiltureii ««rod lie more ubraniti. Vse zasfoni bi pa bilo pricakovati, Ua nam drujji vse vržejo kar v naroej?; tucli tukaj in danes velja tfes.o: pttmigaj si sam, in Bog ti bo pomaijal! Naše šole. Mi vcmo, kaj sploh vzdržuje in ohranjiijc vsak Wod. lo ]e sola. Zato so liasi narodni zastopniki aii '-s siccr ne morciuo v tcm oziru o j-ziti nobenega uspcha, a nikdar nismo niti za tre- nutek dvoinih, da to vendar dosezemo. da bomo vsaj jO ^opet enkrat inieli. kar nam je dala ranjka AVstri- W. Uhzalujcmo odliod tega in oncga ravnatelja ali proreM)r]a m ueitelja našili srediijih in luidskih sol; ^" Kdor ]c še ostal, - in vsakogar dolžnost je da ¦j-tcine - rotnno. naj svojega mesta ne zapusti, do- ^ se mu zivljen*;kih pojcojev ne odtegiie. in da vse Bo^tni^V^SUvi v l°; da ÜSta»emo vsaj pri-stari »osesti. Tiikaj smo in tukai ostanemo! Naši uradi. Vsak naš rojak, trgovec, obrtnik, knict. dela- sfm¦Lobrazcnec >» Prostak, z euo ^scdo vsak na.š rn 7iJi- ima pravico' cl^ se ffa prT uradili sprcjine •MŽiimSd..cSSV.,^CIn- V;^im »i-«tlnik-c;rtK višjim in inriški narod šujvenski' bo potnnil s tiväieznosüo ,\'sa n!ili iincna, kakc-r mu je tcžko pri srcu pb spo- minu na cue. ki so -- odšli. Kjcrkoli si, kjerkoli mo- ¦es, kierkoli upas, stori svojo dolžnost; če ka-i do- ^ežeš nli nc do^ežes, nar;.d bo vedel ce«iti Tvoje ^ielo in tvoj trud, i« ti bo hvaležeu! Ponnii to, in to ie tvoja naio.ga, tvoje delo, -- slovenski uradnik! To velia tudi za vso drugo stoverisko inleligenco. Tukaj ^o in ttikaj ostanemo! Dultovuikoi«. Zi iniamo sprego-voriti duliovnikom. Duhovnik jc pastir svoje čredc, in dobri pastir ne zapusti svoje ^rede in da življenje za svoje ovce. »Najeninik pa, in kdor ni pastir... vidi volka priti, in ovce popusti ter zbeži.« . , Slovenska uoriška duhovšoina se je vsikdar zvesta skazala svoiemu Ijudstvu. Ko so se črede P« izbruhu vojske razprsilc. so sioveiski duhovniki šli za njinn. bivaii in.živeli ž njmi v laborisčili \- bara- kah. l!(;dili za rrjimi po raznih vasdi in okrajili raz- nili dezel, pomagaü jim v vseh duäiili in inaterijelnih ^»uevah, potcgovali se za njili prysicc pri vseli nra- dili, skušab ok:jšati njih bedo pri cblastih- nind^okle je bi! sani-o. še slovenski duhovnik, ki je skrbel za Movenske be^unce. Tega ne bodo mogli slovenski neffunci nikdar zairikati, in to je v svetovni vo.ini t'üen iiajcistejših listov zgodovine goriSkc dnliov- ..c»ne. -- Kclo si bo upal to drago skrvenskn ljudstvo zapustiti zdm, ko se je vrnilc iu svoja tla, na svoio posest. cetudi opnstoseno in razdejano! - Dobri Pastu- ]1e zapusti svoje crede in du zTivljenje za svrtfe t-vLc. '0 je dosti jasno povedauo. in jf ob enein dr> sti resne svarilo za vse one duliovuike, ki bi jil, rno- icbiti mikalo potegniti jo kam ürusrutn! TuKaj smo in tnkaj ostanemfi! Našira kmetovaicfv». Ce je za kega zdüj tezko, }< za iiaseKa kmeto- valca. Zeinlja vsa razbita, prevaljena, travniki cpu- stosem, polja, kot krtnva dežela vsa prerita z jarki, vinogradi uniceni, sadno drevje oklešceno in ovelo J)o.ma»]kanjc orodja in živine, --i edno besedo, kfw- vdrev. 1111 skoraj obupen «e poglej na stališče nasega Kmeta. ia in orii pravi, t&ko Fümogoce živcti, tako hc more naprei. vse skupaj bom prodal in pojdem r.a - tarn - kaniorkoii! Kdo bfse čudii, vsak razu- c"' lastnost »«seta kniete N^š k?liel zna ddat 1 t pet. zna prenest tudi najveCje zrive. a umc tudi K "',c?ka ' in zat0 veni«. ^ ie uas kniet zadnji. ' 1 ! odfsv^ zeinlje in doniačije! Na delo, slo- r 0 da bo bol.se, >n le ko bi * desetkrat prcprical. da res ne mores več tukaj žh.?t in izl.avat, lc tedai M se desetkrat premisli, a|i bi.res odsd iH kam. Ce in^au^-nf^J' ]}^^:m ?e»'JJP. ic.to. naš kniet, ki Tukaj smo in tukai ostanemo t KJe je pomoč in rešitev? Na drugem mestu prinašanio članek 0 našeui za- družni.štfu. To je podlaga uspešnega in blagonosiie- jfa delovanja zlasti za našc^a kmetovalca. obrtnika in trjfovca. Kdor liubi svnj narod, in ve. da je njejrov nadaljni obstoj in raaevit odvisen 1c od dobrega in unmega zadružništva — naj se žrtvuje in deluje za to, da se nase zadružniStvo okrepi, kjer se je ohra- nilo, in se obnovi, kiei' jc zaradi vojne zainrlo. '!o je nujH(x. potrebujemo. če se hoceino ohranili! In mi? Ttikaj smo in lukaf ostanemo! Še kaj ? Še niiiofio imamo povedati se posebej našiin očetoni in materani* našim nUadeničcni in deklctoni, pa danes bi nani za to ta naš članek prenarasel. A spretfovorili bouio jasno, odkrito in zvenečo besdo. Za danes recemo tukaj njirn v bodrilo k resneinu in vstrajnemu delu samo to, i^grobovi tulijp: Ttikjijf smo In tukaj OJ+a.iiemo! |.i Za srečo. Pred pol razdrto hišo jc sedela nilada zeua ua j labern stolu krpala mlademu Srankotu raztrgane ' k]ücc in večkrat zadušeno zdihmla pred sc. -Mama, k.aj pa je sreča?« ie vsc naenkrat sto- J»il mali tantek pred mater 111 zvedavo pogledal v njo. »Kaj to vprasaš«, ie zalostno odgovonb. raati. »'Kje si pa slisal govoriti 0 tcm/« ^Slisal seni to bescdo od ljudi, inafiia, poveite mi. ka? je to, sreča?« »Otrok moi, iaz ne vein, niseni je še vidda, m- Sem je okusila« ... . Mati je tunolknila in komaj zaknvala sotze. »Mama povcjtc!« jc silil radovedno mali Sta«- ko, poveite,'mi, kaksna ie sreča.« »Ne vein Stanko, res iic vem, kaj jc sreča in kakšin ie- če boš priden, bos srcčo morebm nasei m 30 »kusii'/jaz bom molila zate, da jo m.ides vsaj ti. ^-e Ariden moraš bin.« »Bom!« ie zaklical malček in sc oWeni! matere, Ki *LTs?W Svrn1" ^ ie spet povzd Stauk«. že döSo &^čakamo. ma««a, rckla si, da pride, kam Jtt pa sei naS ata?» . »Sei jc za srečo. šei >e srečo iskat. Stank«!« m skloflila jc glavo J^oboko v naroäje. ^ «Zakaj pa jokaš mama, cc ic set ata mcwo iskat!« Nie odtovora. ^ . )-Fa bo ata prinesel sreco. ma»», kag ue.J« >;Nc vem. Stanko, bc vein sreča je r edit a stvar, in walo-kdo jo u*|dc!u Ona ic ni iJa&n, tudi mjch moa jc m *9fcsl sai je *el ^ svet M sc ¦« vihU i» se bc wbc «lkdar .tec; tam po svetu. Bog vc kje* je uašel svoj giob, vsemu svetu nepoznan, brez spomenika, brez knža, brcz lučkc ... Mati jc objcla svojega siua. poljubila ga na čclo, vroče, prisrčno, kakor bi poljublia a v smrtni uri i'je- ga, ki je ležal brez tolažb;, brez poinoči, ko ic pa- dcl... y-Mama, jaz pojdem Pj svetu,u se je izvil mali Stanko materi iz rok. »Jaz pojdem za cčctom. za srK'.o!« »Priden moraš biti, Stanko, se*i rckla. pridno sc učiti.« Pa pojdem zopet v solo, mama; k*j =:e, da poj- dem !« »Pojdes, dragi moj Stanko, sc ve. da pojdeš!« »In v naše sole pojdem, kaj ne da, mama?.. ¦Pojdeš.fc .1I11 kdaj pa pojdcm v našc sole, mama?« »iPojdeš, ti pravini. ti samo glej, da boš priden!« In mater jc dušiLo ... »Mama, zakaj si pa tako žalostna? Saj sem sa- mo rekel. da pojdem v solo, da se bom tatn učil, da postaoem velik, da najdcm srečo!u »Da, Stank», ti pojdcŠ v solo, da postaneš velik, uče-n, s svojirni žulji tc bom redila, da postaneš sre- čcn, da najdeš srcčo sebi, druff in j in svoji materi« ... »In tudi očetu, kaj 11c, mama? Tudi očetu, ki morcbiti ni našel sreče!« »Da. Stanko.« jc vzditinila mati, »oče bo vesel, u'4 bo kjerkoli, če najdeš srečo sebi in dritgim. Le priden bodi in svoje inatcrc »c pozahi in njenc Ü»- bezni! .... !" " Molk. - Sotecc »a zahodu je žarclo kakor v ©tnju, #la«icnecc sc je jpatapUaU z« «laHsimi to- raMli. — »III tw »Ä^a kiš*, ali fcß z«v«j tak* nodrta,« jt vzdrami iz tisiue Stanko. ..ai, sc hc bo «ik©jln tudi druge hiše sc bodo popravile, majna?(c »Vse hišc se bodo popravile, Stanko.« '¦In tudi vsi drugi naši begunci in nasi sosed^t sc bodo se povruili. mama?« »Vsi se boHo povrnili, Stanko, tako pravijo, ta- ko se g-ovori.w »To bi pa bilo lepo! Mi, da bi bilo,, kakor je bit» prej, ka(j nc, mama?" »Priden bodi, ti pravim, in vsi morate biti pridtiii in vsi moramo biti pridni!« Mati se je nato ofcrnila v stran, uzrla sc proti pol razdrti hisi, brala \r uienili razpokab in zevaioeih luknjali zogdevino pretcklosti mislila in sc za hi]^ kakor zamaknjena zamislila ... »Pa je pri uas vendar sc vsc tako žaiostno« jt po kratkem presledku zopet začel Stanko. »Ali bo pri nas še kdaj lepše in vcsclcjše, mania? Saii vendar nc bomo umrli!« »Ne. Stanko, ne! Nc bomo umrli. in še bo len^ invevelejše pri nas!« In tedaj jt niitfi vstala, visoko sc zriv.iyls*. vzdignila svojega siiu v naročje in mu pokaztr![V* solnce; ki se ie potapljalo v morju ognja ... 'Olcj, Stanko, zdaj pada soImcc se tudi potreziic in t^fiu«, pazopet wide in vstane! Tako jč tudi s s>e-o, tako je tudi z narni! Ali razumeš tr;?.. »»Ah, to ie pa lepo! Jaz sem vesel. m*ma, ali viisi vcsela tudi ti! Jaz bom priden in uit^r J^e l->0~ zabini tebe, mama, in ne očcta, in tudi r^ tvojih Vw- sed in tvoje liubczni!« ... In zadnji žarki zahajaiočej« s*lr-%a «• '•bsevaU »later m si«*» v ebjewu. jS^aše zadružništvo. Kruta vojna je posegla z železno pestjo v vse ponoge našega .-gospodarskega življenja, zamorila in vničila marsikaj, zastavila naprodek, ki se je povsod razvijal vedno bolj ooetajoče. Nemalo je bilo pri ttim prizadeto naše zadružnišivc, nikjer pa toliko kakor ravno na Goriškem. Gorotvorba uoriške, ki daja tej deželi ozko in dolgo površinsko obliko, je bila obenem v/rck, da je večii del dcžcle bil spremeiijen v bojišče. Poiek voine pa je povzročil vse ono vuičcnje gospodarskih vrednot, ki ga naše oko opazuje vscpovsod vzdolž Posočja. Ni Cuda, da je vsie^jega, ker je bil večji del dežule spremenjen r bo]hi postojanke. zadružnisivo " muralo ustaviti začasno svoje poslov^nje; Le v krajih, ki i:iso bili-prav blizu fronte, so zadruge mogle po- slovati. sicer ne tako,kakor v tnirnem času, a vendarl« l Tcz škode rednega poteka svojih posiov. Večina je n^K moral* nenadoma prckiniti svojo deiavnost, knjige L Jsspise spr&viti v ozadj?, voditelji so se pa razpršili DIÄ,vsod okrog po svetu. Veliko sc jili je povrni^ a fr§e več jih manjka. NaŠe zadrugc vsled taga le pöla- -Cgoma oživljajo svoje poslovanje in vendar bi bilo Vs ucba, da ravno sedaj, v dobi. obnavljanja kmeč- kega gospodarstva, čimprei ožive svojo delavnost v vsem obsegu, ker je ta trenotek brezdvomno eden najvažnejših v dobi obnovitve razdejanc uoriške. Kakor povsod, «pazujemo iudi tu neko mrlviio, ncko letargijo, ki je sicer po dolgili ieiih najkrutejše vojne, kar se jih jc kedaj vršilo po ozcmlju Gori- ške. razumljiva in opravičljiva. Ljudstvo, ki se je po- tikalo v begunsivu po svctu, sc ni vrnilo domov v istem duševnem razpoložer.ju, .ki ga je imsio pred vojno. RazruŠeni domovi. vničene poljske in gozdne kuiture. pomanjkanje živine, vprege. nmogokod naj- primiiivnejših potrebščin, vse to pač ni v stanu vrnlli jjudstvu isto veselje do dela, isto vslrajnost, marlji- vost in skrbnost, ki so drugače ucile joriškega kme- tovalca. Težave, ki otežkočujejo obnavljanjc kmečkih gospodarstev, ovirajo tudi zopetno vpostavitev za- uružnega poslovanja. Ni prostorov, ni oprave in ne- dostaja voditeijev. Toda te težave ne bode izginile, dokler jih sami ne odpravimo. Samo gledati in ča- kati pomoči od drugod ne pomaga. Zgled nam dajo kmeiovalci sarni. Ne bomo opisovali njiii življenja m postopanja; bilo bi odveč. Kdor ima očl, naj jih odpre in pogleda čudeže, ki jih dela kmetovalec, naj opazuje ves trud in požrtvovainost. ki ju posveča obdelovanju svoje rodne grude. Kmctovo živlieni«0 <»mn u—vr^-vu^ir'-ivu'so se [jv uunsKem obsiojale stare slovenske zadruge. Le krajevna imena — zlasti po Krasu in na Vipavskem — nas spominjajo te dobe, le stare mlekarske zadru- ge po gorali so nam ohranile spomin na staro go- spodarsko urcdbo naših pradedov. Ostale so iz po- trebe po skupnosti, po sopomoči, ki je danes tembolj potrebna, kakor sploh kedaj prej, in ker se te potrebe strnjujejo in vdejstvujejov naSem modernem živiienju v zadrugal], je tudi poirebno, da čimprej oživimo vso gospodarsko organizacijo, vse naše zadruge, ki so pred vojno tako plodonosno pomagale kmeckernu življu, ki pa morajo v dobi največje gospodarske Urize, katero preživija po vojni tako hudo prizadeti kmet na Goriškem, še v večji rneri izvrševati svoj nanien : po poti samopomoči do skupnlh gospodar- .skih sadov. Naloga vseh zadrugarjev, ki so pred vojno sodelevali pri tem deli;, je, da se sedaj s še večjo vnemo in požrivovalnostjo lotijo sicer težkega, a kurlsinega dela. Le tako pripravijo goriSkega kme- tcvalca, da bo z istim vcodjern in vnemo obdeloval svojo zemljo kakor prej, da privede goriSko kme- tijstyo do iste stopinje, ki je nadeia (iorižki naslov, da je „en s a m v e 1 i k vr t." Nova naredba glede poljedel- j skih najemnih pogodb, Citatelji se morda sponiinjajo, da je dcžclni j zbor izdal bia 1914 takozvani kolonski zakon (za- | kon z dne 24. maja 1914 St. 21) čigar najvažnejSa določba je bila. da traja kolonska pogodba najmanj o let. V uradnem listu za Julijsko Benečijo (Osser- vatore triestino z dne 25. S. 1919 §t. 217) je izgla naredba generainega komisarijafa z dne 23. sept. I t. I. St. 003361. s katero se zatasno razveljavlja | zgoraj omenjeni deželni zakon in stopijo v veijavo j določbe navedene naredbe, ki so v bislvu siedece : Vsc poljcdelske pogodbe. ustnisne ali pismene, kakorsibodi inienovane, ki so še v veljavi. so po- daljšane do konca poljedelskega !eta. ki bu siedilo tistcinu letu, v katercm bo ra/,g!asen mir.' P o d a i j s ä ii j c s e i z v r š i s a m o p o s e b i, iudi Le je bila it da«ä sodna ali izven- < od nil o d p o v e d, ali č e j e bi i a s k 1 en j e na k nova pogodba z d rugo oscbo n. pr. go- sjjodar je skienil pogodbo' z drugim kolonom, ali külon z drugim gospodarjtm. \' tem poslednjem >.;UL'aju (Cc je bila sklenjcna nova pogodba) se izvrši riodal]§aiije samoposebi pa le tedaj, če en a all dri1rrcj ne v nizmeriu 40l!/o- Ce misli i;ajci)daja!ec, da so ra?.logi, ki onra- vicujejo povisaie zakuoainc in nsjemnix ne j sogiaša s poviSanja, se lahko ohrne na razso- , d i 1 n o k b m i s i;. ki o tem cdloči. RnvnotaKo i pa se lahUo obrneia to komisijo tudi najemniR, ; aho misli, da so oscbnt vzrokt za zrtižanje izakupnine in ajemodajalec s tem znii.anjem ! ne sogiaša. ,. ., ! Med podaljšamm se m;.«.-ajo Jzvrsevan pogoUDe ( ! po določbahpojjodUnpo.iirajevKih običajih. Oiede Kolon ata posüej vdja doioCba, da Ce oelo v uružini nahajajoCilisu oseb ne zadošca za rediio obdelovanje zemiiišč.sme lastriik poklscati na zem- ljišče druge dblave-n postaviti polovico strosKov j koiona v račun. . .. ! Glede poFvdb ; staino nhupnmo vcija i določba, da če druaia zakupnikova ne more JKyrsit: i vseh dajatev, ki ji! je dolžna, sine lastnik oüloziti . i ali razmeroma zui'ati -.:äkupn»no v denarju in da- jaive v naravi; mon pa .pustili družim zakupnmovi, ki jc pod orožjcm ali oiistranjena, uzivanjc stano- vanja in prilikiin. . . .. , Vse spore rešuj e /azsodi Ina kpm.isija, ; ki posluje vvsakeniiüdnem okraju. Proti njeni. sodoi j ni priiozbe. Ta komisija obstoj: iz okrajnega ; sodnika kot predselnika in dveh komisarjev not ; izvcdencev za poljed-lske stvari, izvoljenih od okraj- nega sodnika samegi in sicer eden izmed iastniKov zcmijišč in drugi iznai kolonov, maüh iiajorniukov ali delavcev. Kdor je izvoljen za izvedenca, mora sprejeti ta posel. , Vse vlogö na -azsodilno komisijo so proste vseh pristojbin in tuci koleka. Msm čebelariem. Slovensko CcbelarsKo, ÖtöZ-SXficv^- u^Äie- Siaciey je innojio našili članov izostaio, a vender sc »nas ie zbnilo 22 cebelarjev ter smo se po dolä'.'m času pogovorili prav pn domace o cebelarskili zide- vah. Po doljjili petih ictili, polnih trpljenja, smo se zbrali v središču iiaše nesrečne de/eJe. Prej tuko cvetoča dcželu, jc zdaj grozno opusti-sena, zlasti pa Oorica in nje okolica, pedobna cvetočeniu vr- t», a danes vidiš le se pd granat razbita in cd plinov osmojena in vsled tega vsehla sadna drevesa, ki pri- c.iYJo popotniku o groznem divjunju bojne furije. in kdo liiibi hol.i c\t(ücc sadno clrcvje i:akü.r čebelar? Čehciar dobro ve, da mu bodo liubke čebelice spo- nilitdi stetero povniile ves trud, ki ga je irnel z ne- jrovanjftii i-.adnegu drevja. In zdaj je vse uničeno. - Ni vcč sadnega drevja. nc vidi§ več krasnii; nasa- dov,v ne icpih kostanjevili gpzdov. Goriška oleclica se rkrita z mrLvaskim prtom. Dra.^i Celjelarji! Ne obupajnüo, ne ziipuščajnio svoje rodne grude, teinveč zdruzirno se še tesnejs'e' v skupnein dein naše organizaeije in vyak čebelar na] bo član «Slovenskega cebeltrskega drustvit za ("io- riško.a Odbor našcga društva bo prevzel težitvn-o> nalö- go, da spravi čebelorcjo v naši de/eli zopet v nor- I inalno .stanje. Zato je pa tudi rotrebnc, da.v.Snk uc- | belar pristopi drusüvu, da se vdcle/.uje zborovani, da I redno plačuje clanarino. Ker nimamo za sedaj Jast- ! nrga strok-evuega glasila, prosiru tem potorn slavilo ! nredništvo, da nani blagohotno prepusti kotiček v I ^Ooriški Stra/i«, (Prav radi, cp. ur.) katero'tudi ini | siovenski CebeJarji iskreno pozdravljaino. ker čuti- ujo živo porre'bc, da dobinio goriski Slovenci glasilo, ki bo odkriro in nevstraseno braniio naše politične in «o.six)darskc iiilercsc. «Zategadel priporočam vseiu slovcnskim erbchtriem, naj si takoj narocijö »Gori- sko Stražoc ¦ i Čjbflarji, ki žclc pristopiti čebelarskemu dru- štvu, naj 'takoj obvestijo potorn dopisnice društve- neg« tajnika, nazuanijo naj natančno število vzimlje- Tiih cebeinih paii-jev, da bo znal vkreniti po.trebiio Siede uabave sladkorja. Odbor je uaprosil sedaujo vlado, da priponiore vsestransko dvigniti čebelorejo v Jiašj dcželi. Člaui, ki se niso pla.cali udnine, ki sc je začasno dol'ccil« na obCnem zboru in znaša 2 Jiri.. na« ta zne- sek iükoi pošliejo drustvenemu blagainiku gospodu uaducitelju Prancetii Oolja v Dornhergu z ii*tan- enirn Kaslovoin. S cr'lirlyr.-'kitu pozdravoiw. Tajnik : I: r a n či s e k K a .* c *». M-adučitelj v Totnwiu. Poiißcni pregled. V Jugoslaviji traja vladna kriza Še vedno. Protic, ki je imel sosiaviti novo vlado je vrnil mandat za seshvo vlade regen tu in je poverjen sedaj s tem ! mandatom Marko TrifkoviC. Sestava nove vlade bo jakü težavna, ker šteje demokratska zajednica 127, a opozieija 135 mandatov. Do novih volitey se bvt moralo krpati z vsemi mogočimi kompromisi. Položaj na F$eki je skrajno kriticen. üblazila se je sicer od strani italjanske vlade blokada, na drug? strani pa je Jugoslavija herrnetifcno zaprla svoie msy\ Širijo se vesti, da z-birajo Jugcslovani čete za demarkaeijsko četo, da S2 po vsej Jugoslaviji snujejö odbori za nabiranje legijonarjev, katerih se je baje prigiasilo že na tisoCe, ali vse te vesti se demenii- raio. Govori se tudi o vojski med Italijo in Jugosfe- vijo. A PasiC sam je to zanikal. V anirleških uradnih kro^ih s-> zatrjuje, da na- merava an?kška vlada sporočiti itaijanski vlad-; ! sv->je zaeudenje zaradi nadaijevanja nezakonitega | položaja na Reki. AngleSka vlada smatra, da more riadaljevanie takega nezakonitega položaja pomenii; nevarnost 'za Italijo, da bo morala izstopiti iz z&- veznis'tva. Ravno tak korak namerava storiti tad' ! Amerika'. Predssdnik Wilson — bolan. - Žt un-.i i-üwi u.... je ameriški predsednik Wilson bolan na živcih. Nje- govo zdravstveno sianje se ni doslej nič zboljšalo. Zadnja poročila o Wilsonovem zdravstvenem stanju so provzrocüa veliko razburjenje v Zedinjenih drža- vah in tudi v Beli hii5i v Washingionu vlada vslea tega veliko vznemirjenje. Ce bi seWilsonova bolezen podaljsala, bi začasno prevzel predseünisko oblast sedanji podpredsednik Zedinjenih držav, Mar- shall. Thomas Marshall pripada, kakor Wilson, de- mokratski stranki. Marshall je že stara, sploŠno ljub- Ijena in sposiovana oseba. Med vojno se je skaza* se svojim veükim navdušenjem za zaveznisko stvar. Italijanski socialist« za samolodočbo. Socijali.-itiina ¦ parlamentarna skupiua je izdala na italijansko de- | lavstvo proglas, v katerom pravi, da je bil razpust i zbornice edina rešitev v sedanjem času. Proglas na- ! glaSa, da se morajo soeijalisti boriti proti vladni ia proti militaristični struji in iz njunih sporov vlei: koristi zase. Nasprotniki so nas holelt motiti v na- Sem delu in so raztegnili navadno sentimentalno mrežo patrijotične Spekulacijo, ki se izraža sedaj s i samo eno besedo : Rcka. Odgovorili smo jim^da vztrajamo pri pravici do samoodločbe pri Reki ka- kor pri Brennerju. Proglas zaključuje s pozivom na delavstve, i „naj slrne svoje vrste proti militaristični reakeiji, ki j pemenja vedno vojno." | ' 0 železničarkem štrajku na Angleškem se so ne 1 more aoditi, ali doživi velik fijasko v.sled neverjet- I p.ega vladnega priliska, katera je jlala obCmtvu na I in aeroplane, najela na deset tisoče prostovoljcev itd | ah pa se zuajo pridružiti lemu Strajku se druge pa- { noge delavstva, in bo tedaj zadobil Štrajk velik, po- ; htičen pome«. ' F i V nemiki avstriji jc politični položaj žalosten ; gospodarski pa naravnost obupen. Množine žita so ! Rlcle .Ir| .P°ložaJ glede prehrane je na Dunaju slab i uunajskižiipanjeizjavil, da bo primoran skrčiti od- S merek kruna, ki se ga je dosedaj dobivalo t j VI | kg na csebo na teden. KernirnaNemška Avstriia de* . narja, da bi nakupila živež v tujini, lioče prodati vse j umetniske predmete, ki se naliajajo v cesarskih na- ; lačah in za katere upajo dobiti 150-200 inujonov . franitov. Temu sklepu se pa veCina inteligence /o- perstavlja. i Drobne.vesH iz Jugöslavije. | in .IAA2' VCL **** Uf'dnlki baRk Dr- too, oče znanega lirvaSkviga-odpadnika reš- kega zupana dr Via je dospel zadnje dni pret. in • v Zagreb. Dr. Vio starejši, ki je kot vsi njegovi ostali sinovi, zaveden lirvat, je zbežal z Reke. j Denar na ulici. Mestna občina v Splitu je dala v Zagrebu tiskati mestni denar po 20 vinarjev Ta drobiž so iz Zagreba pbslali preko Sarajova v Solit Ko so v Sarajevu ta denar v poätnih vozovih od- premljali na pošto. je iz voza padai ta drobiž, kakor ; da bi ga nekdo nal^i sejal. Ofroci so pridno po- 1 ^ir,ai de"aru.Jn nkosar ni bilo, ki bi to preprečil Kohko drobižaje bilo na ta načln „posejane^ se dosepaj se ni dalo dognati. .Ljubljanska občina bo izdaia 10 in 20 v<"'i drobiza za po! milijona kron. pariborski Tlemci so pedaii v svojem glasilu .Alarburger /Ag* z ozirom na podpis Salntgermaln- fir*.?lmQHUc1ZJaVOlida hočej0 bUi loialni ^žavljani ru J, ~~ \°da l0 pod P°8"0Jem. da jim li tä da vsc prav ice, ki pritiCcjo manjšinam. Bambergovo tiskarno v Ljubljani je Kun-1 Slo- venski koqsorcij za en milijon kron. Koridor med Čehoslovaško in Jugoslavijo. Minister dr. Beneš je v odseku narodne skupščine za zunanll slvan joyoril o mirovni konferenci in dejal med drugim: VpraSanje skupnih meja z Jugoslavia ie bilo za nas zelo važno. V tem oziru smo poizkusili vse. Amcnkanci so bili prvotno na etnografskem sta- isču. Angleži so opozaijali na nevarnost takozvanega kondorja v vojaškem oziru, ttaljanska delepacija pa je odklonHa vsako tako zaihtevö. ker jc nienila. da Bi.v bodocnos.ti škodovalo italjanskim intcresom, ako bi bili sosedi z Jugcslovani. lidinole Francija je zasiopala naše stali.šče in ga podpirala. (Viharno odohravanje). Konštatirati mo rani, da so zlasti fran- cos !;i vojaSki kro^'i spoznali važnost našega sosed- stva z Jugoslovani. S takimi okolisčinami je bila re- Silev vprašanja koridorja že v vomisiji pokopana. »N'avzijc tcinu je vrhovni svet razmotrival to vpraša- r-je, vendar pa ga je odi;lonil. Konstatirati me;ram, da srno si bili popolnonia v svesti velike važnosti, ako hi se to vprašanjc reSilo v nam ugodnem smišiu. Petrolejski nov vreiec. V IJpiku na HrvaŠkem so '-^riii velik pctroiejslfi vreirc. Vesnič demenlira vcsli o jugoslovanski mobilizaciji. ¦2aduji čas se razširjaio vesii. da Jugoslavia inobi- Hzira. Z ozirorn na io je zastopnik belgrajske viaue v Parizu. Vcsnic. denifntiral vesli o jugosiovanski mobilizaciji. Izjavil je. da se ni i/vršila snloli ni- kakršna razpostavitcv jugcslovanskiii i!et proii Reki. *Naša stvar je prepravična," je rekel Vesnic, „in ni nam treba mobüizirali niti enega letnika v njeno obrarnbc. Mi imamo Še vedno popolno zaupinje v nvirovno konfererico. Tembolj smo prepričani. da se 00 bavil vrhovni svet s teni vprašanjen;. ker je injira vezana ne samo naSa pravica, tcmvcč tudi dosfojanstvo in cast zavezniških velevlasti." — Listi priobčujejo to vest z zadoSčenjem in naglaSajo, da bodo mogii Italijarii in Jugoslovani rešili jadransko yprriSanje lc v mini v velik n zadoščenje prijateijev *n zsveznikov. Oržavno gledališče * Ljubljaiv. Alinisti^>ci .-'A.t je ^klenii, da se bodo glcdalis-l'a v Belgrade, Zagrebu in v Ljubljani nroglasila za državn*, (ileclaiišča- v SpUtu, Osjck», Sen:jevu. Novem Sadu in Skoplju so pi'ogl'as'ena za provincijalna in so dotirana z letno podp.oro 1.00.000 kron. Letno podporo 2Ü.00O kron •dobe vsa mesina g'edalis'Cn. med njiini tudi gleda-' lišče v Mp.riboru in VaraŽdinu. Slovenske sole v Gorici. Slovcnski siariši so v par dneli vpisali v slo- "vtnske Jju.dsUe sole v „Malem Domu" 508 učencev in učenk in sicsr v I. razied 160 učencev, v II. razred % v III. razred 80, v IV. razred 60, v V. razred 80 'H v VI. ra'/.red 38 učcncev. Prostori v „Malern Domu" se bouo v kratkem Popravili in za šolo priredili.j Domače vesti. Našemu vlaclSki. — Jutri 10. t. m. obhaja naš j v^evzv. knez in nadskof svoj godovni dan. V ležkih ri'Zmcrah mu je vladati svojo Škofijo, kjer so cerkve Poi'iygne, kjer je po vojni zadobilo vse duSno pa- •s(irstvo veliiv udarec. A duhovščina in vcrniki se s stero udanostjo'oklepajo svojega nadpastirja, in mu '¦& god želijo, naj z apostolsko srčnosijn vmagnj*» vse težave svojega visokega poklica in pomaga prf- borit lepšo bodočn«»st kaioliški cerkvi na Ooriškeml f Luka j)ugar. V petek dne 3. t. rn. ob 9. ziu- lsaj je po kratki bolezni umrl inož. ki je bil po svoji ^elavnosti irj požrlvovalnosti za dobro .^tvar znan po celi nasi dcželi. ö. Luka Dugar, ki je neprestano gi- >:'*h tekal, priganjal, lovil, zbiral, nadlegovai, bodril, 9ayduševal. ki je bil, kakor smo pravili, pov^o^i pri- ^'UJO(!, ki jc vcdno upai, nikoli obupal, nikoli odnehal ~^ ]e mirno v Gospodu zaspal. Rojen je bil v Do- ^arju ;;>ri Ročinju v najubožnejši bajtici dne 27. s«pt. 'S45. Že od zgodnje mladosli navajen na trdo žiy- ![enje, je zna! ceniti vsako, tudi najnianjšo dobroto. ¦^o je pröstal v domačem kraju službo pa.stirčka in ^apika, je oblekelkot krepakmladciič vojasko suknjo. S "'I je polem trikrat v vojski: 1. 1866 v Italiji. potem y, Daliuacij* in nazadnje 5e v Bosn^. Zaf.o mu je di- ^o pjii ob veiikih slovcsnostih nebroj vojaških svetinj. Ko je odslužil cesürju je postal c. k. redar v Frstu," kjer je ostal, dokler se ni v službi ponesrcčil. -sprosil je pokojnine in sc je kot upokojenec prcselil v Ciorico. Tusmo obcuuovali njcgovo iKlavnost in um- n°st. Ceprav ni imc-1 drugih šol, ko ročinjsko ljudsko . solo. se jc vcndar sain s čitanjen lepo izobrazil, da ' '^ je zrial v pismti in besedi dostojno postavljati. v)l je nad 20 let upravnik „Primorskega lista", „(io- [^kega iisia^ in „OüriSke Straže". Ko je bil prevzv. 1 '^«zonadškof Frančižck Borgia svoj čas v Rimu pri 3v« OCetu Piju X. mu je prinesel od Nj. Svetosli iepo ^nkovanje za zasluge: zlat križec „Pro Hcclcsia et l°ntifice". 1 . . G. Luka Dugar si je postavil v našeh društvih *ü znvodih, zlasti v „Slovenskem sirotiščti* nemin- ;^'v spominik. Njcgov nesebični in požrtvovalni zgled ^ navduševitl vse, ki so ga poznaii. Naj bi obudil ^š Jtiami mnogo pcžrtvovalnih in neumomo dclav- ni{l jeklenih značajevl VaemogoČni Bog, kaleremu je v Ponižnosti služil, naj mu obilo poplača vse trude n težave, ki jih je prestal na zemlji potegujoc se Vedno za dobro stvar in za zmago vefnih idej. Nje- ^°Vo življenje nam je jasna priča. koiiko dobrega ?°n lahko za narod in cerkev ludi preprost mof, '^o je znaSajcn in požrtvovalen. Njegovi družini naše ls»reno sožalje! Poz r! — Kot smo žc zadnjiC sporočili, se bo r.e t j a S t e v i 1 k a 1 i s t a ustavila vscm, ki n*so poslali naročnine. ' ,, -Solsko vprašanje. Itsljanska vlada je sklenila, j.a-nam da sledeč© srcdnje šole v zasedenem ozem- :JU : realko t Idriji, gimnazijo s trcmi razredi istotam, JJ. ufitoljiščc v Tolmlnu. (iorica se smatra za iz- j 'u^no italjansko posest in glede slovenskih Ijudskih °' ni s« vpraSanje rtšenc» :.i Tittoni in Sindaco So''ani. Minister zunanjih za- n> Tittoni je 27. septembra I91f rekel v iialjanski poslanski zbornici: „Italija i^ »«norr spoŠtovanje njihovega jezika in Kl -u mstitucij." Visok dostojanstvenik je posd Županstvu v Števerjanu uraden dopis v siovensbm j.eziku. Ta- mošnjivgerent in» je odgovoril v itrjanskem jeziku: wŽupanstvo v Steverjanu. Dopi se vrne s pro- žnjc, naj se dopisuje v italjanskei jeziku, ker so na tukajšnjem Županstvu župan in iradniki Italjani. üerent." Tiekaj odgovora. Koinaj je zagldato naSe glasilo luč svcta, že nas je poCastilo tukžšnje glasiio ita- Ijanskih nacijonalistov, „Voce", z irodnim člankom, v katerem Iioße pojasnila glede naega programa in nas vpraša, ali hočemo se proste Jitgoslavijo pod 'habsburSkim žcziom. Dovoljujemo sj odgovorlti tei gcspodom sle- deče: Želeii smo si vedno prosteJngoslavijo in je takrat, ko je prišia naSa mainiškaJeklaracija v svet, vv'del vsak slepec, U& je habsburi^o zexlo le prive- sek. le pesck v oči. A!i se je upalkdo takrai .nasto- piii drugače ? A!i sfe nastopali dr.gače vi, gospodje okrcg „Voce"? Da, in aUo niinat« spcmina. vam ga osvežimo !e z enim slučajem: kcso avgusta I. 1914 iv/sriiski žanuarji gnali v zapnre iešieto'naših Ijudij, kdo je takrat zmerjal, pljnvol in metal kamenje v te irive'? Kdo je bil takrat „austriicante" ? Mi bomo pisali in dclali vdno takö, kakor bo prav za naš narod in ne takö, kakor bi si morda želeli gospodje ckrog »Voce*. Gospoda se bode morala arijazniti z mislijo, da smo tudi mi in in hočemo ohaniti in' obvarovati svoje mesto v deželi. S!overis!ii živelj je dokazal menda dovoij jasno svojo žMav>st. Toliko stoletij smo vstrajali. ¦— bomo tudi Še nanrej, cneržije je pri nas dovoij. Naše Ijudslvo y za nami, mi smo glas. ki govorl iz'njegove duše! 3ap!to, signori ? Sola se je pričela v deželni gluhonemnici v Go- rici dne 6. t. m. Qlavni občrti zbor okrajne boiniSke blagajne v Qorici. sc bo vršil v n^deljo 12. o;t. ol) l().-url zjutraj v dvorani blagajne (Via Ci. L-30/ardi.) Med drugim je na dnevnetn redu volitei* na?elstva, nadzoroval- uega odbora in razsodišča. D:legati, ki so dobiii vabila na ta obeni zbor, naj sc ga goto^o udeleže. Zopetna cenzura v Italiji. D< proglašenjn mim je prcpovetiano širjenje vesti in priobčitev, ki so ne- vorne za državno obrambo ir za italjanske med- narodne odnašaje, s kakoršnimsibodi sredstvi. Pre- povedane so tudi priobiitve, ki vsebujejo žaljenjeali. zasramovanje kraljeve vojske aii kraljeve mornaricc. Kako so strupeni 1 Siučajao smo dobiii v roke pondeljkovo s'tevilko tržaške „Nazione". V dopisii iz Gorice se čudi dopisnik, da je videl v mestu nabit letck v s[ovcnščini a!i kakor pravi on — v jeziku tujcev ! Čudi se temu škandalu.... Nadalje piše ista „Nazione", da je treba zatreti vse Ciril Metodovc sole in vse naše časopisje. Tako daleč sega strupeui na- ^)avek na vino. V Italiji bo znaSal davek na vino 12 L na Hektoliter. Za dornac'o rabo bo vino prosto, davka le do treli hektolitrov. Kakor poroča tržaški uradni list, se pa ta davek na vino ne raztegne tudi na .Itilijsko Benečijo in drugo zasedesio ozemlje. f^egulacija valute v zasedenem ozemlju. Uradno glasilo „Osservatore Triestino" poroča, da se bode rešilo tekom prihodnjili dnij vprašanje definitivne izmenjave kron v lire. Vprašanja in odgovori. - Svojim dragim bral- ceni naznanjamo, da oivarjarno na tern mestu zopct prostor za vprašanja in odgovore. Točna pojasnila hočemo podajati v vprašanjih glfide valute, glede po- godb, nsjemnin, odSkodnrn ltd. ¦Opoznrjamo na naš diinasnji članek: Nova naredba gledu poljedelskih najemnili pogodb. Narocniki, ki si v svojih težkili in zamotanih ziidevah največlaat ne vedo sveta, naj se z vpraša- nji obrnejo.na urednistvo naSe^a lista za pojasnila, in našli bodo na tern mestu odgovore na svoja vpra- Sanja. To bo potem tudi drugini v pouk in ravnilo. TRi ne bomo nič voüli. — Volitve poslancev za italijanski državni zbor so razpisan« za 16. novern- bra. Razpis volitev se pa ne raztcza na zasedeno ozemlje. Mi bomo torej samo od daleč gledeili, kako se bodo doii po Laškem biii pri voliivah, ki po vseli pripravah kažejo, da bodo silno luide. Sladkor za pridelovanje drugega vina- — Kakor se čuje, je bila nakazana nasi deželi precejšnja mno- Xina sladkorja za izdelovanje drtigega vina. Tudi se govori. da je bil sladkor že odposlan na posamezne civilne okrajne komisarje z narvCilom, naj ga poraz- dele med svoje občine. lntertsiranci po nasih vino- rodnih občinah nsj poizvedo doma. kaj je s tern sladkorjem. Iz begunstva v Italiji so se povrnlli s prejšujim tednom vsi slovenski goriški duhovniki. TTIatura. VČcra] so pričeli zreiostni izpiti dijakov nckdanje slo^enske girnnazije. pglasiio se je 12kan- didatov in ena kandidatinja. Nekateri naši visokosolci iščeio inštrukcij. Dotični ki bi reslektiral na te inštrukuje. naj se obrne na urednistvo nasega lista. Siritß Gor SIrs?o t Gospodarsk'o. Knza svetovne produkcije premoga. Položaj v pro- dukciji premoga je scdaj v Mvropi neizmerno tezek Mirovna kor.ferenca v Parizu je sklö'iii racjj ^yS% da ustanovi posebni Najvišji Svet za P^»>g y.\ naj preStudira, na kak način bi se dala dvign 'pVnduk- cijo prtmoga. Ta je padla v Evropi od I. 1^4 jo j. 1019 z letnih 680 miljonov ton na 410 miljc,Y tr,n oziroma za celih 35%. Anglija je izjavila, -Ä ne bode niogla izvažati premoga, ker rab: sbV, 7a lastne potrebe 124 miljonov ton. Amerika boii>^^_ gla eksportirati bodoče leto le 15—20 mi!jonoO>n. Ti dve izjavi ste posebno hud udarec za Ualijo. Francije producira letno 15 miljonov, rabi ; 30 miljonov ton premoga, razun tega irha pravlt zahtevati ga od Nemcije 20 miljouov ton letno. Saarska kollina, ki ni všteia pokriva porabo Alzac^ic. Belgija jc tudi važen producent premoga <2.i> milj.), aii je tudi ona sedaj pnsiljena. prepoveia« izvoz. ;;«.>'--: V težavnem položaju se nahaja Italija, ki nim* doma premoga. Tittoni je sk:;r dosega1. da ji bivteta dali Francija in Belgija 100 tisoč ton letno i:\f-:w* Italija pravicb, zahtevati od Nemčije tekom prvog-i. leta po mini do pet mil], ton, ali navzlic temu %\ bila potrtiba Italije le do polovice kriia, k«?r p.v.re- buje ta država letno 12 milj. ion. Češka in Poljska ste na p/emogu bogati drzavi. kajti le zadnja ima v Gornji. Sležiji in Domijr'Vi tt milj. ton Ictno, katera svota .se je pa sedaj sltrcila n.'i polovico. Jugoslavija' bode producirala letno pr bl'z:.* 1,800.000 ton --TUjavega premoga, a njena p?>trc:-- bode znusnla 3 mHjor.e ton. Ves tobak v Bulgariju so pokupiii AmCf!!i;»nci kot poročajo listi — za tri leta. medzavezniska gospodarska kornisiia je o±? ¦: >• ¦vala iz Pariza v Amenko, da lamkaj pove. Česa uasn v 15vropi manjka. .. > ¦•/ a>* Čeho-5lovaika in Francija sta sSilenili med seb-; carinsko oogodbo. Za obe uržavi veljajo carinski ta- rifi, ki so' veljali 1. jullja 1914 med Franciio in Avstriio. Zeilinjene ciržave §c bankir celega sveta. Od iz- brulia svetovne vcjne nadaljc je poscdila Amerika Mvropi celih 9.670 niiljonov fntov Sterlingov (eden funt Sterling: 24 kron) in sicer Angleški 4.3OO miljo- iiov, Francoski .5.000 inüjnov, Italiji 1.601 iniljon.Sr- biji 2~< miljonov itd. ~ Sedaj je Amerka »inilostno«. ugodila prošnji aliirancev in ne bode zahtevala za ta posojila obrestij. Denarnl kurz na bOrzi v Zenevi (Svica). /.a 10* fi-Miicoskili frankov se je dobilo na tamošnji borzi dne 4. oktobra 65 švicarskili za 100 lir le 56,za 10^. lieniskoavstrijskih kron -- 7.25, za 100 nemških mark 22, za 100 eeskili kron 18, zn ion »i^f,«jUn anskin *> svicürslcih ffünk-ov. ' ¦ ¦'¦¦¦' Francoska valuta. lHsdJicosai u^nk, ki sc \ sveta. In letoSnjo zimo bo Franciji treba,. da- nvafca /natne množine živil in goriva. Drobne msll Span*ka bolezen. V Parizu se jc objavila yetiak statistika žrtev Španske-bčlezni. nc/yualo- se ]<\ da jc umrlo na tej stražni cpicicnirji 11a celeni svniu te- kem 14 mescccv dvajset miljonov Ijudij, to se pravi sedcindeseti del človeštva oziroma bilo je trikrat to- liko žrtev kot jih je zahtevala svetovua vojna tekom stiriii let in pci- - Izven Evrope je umrlo na lej bo- lezni okolu IS nuhjenov Ijudi, .JaRo n. pr. v Intiiji 6' miljonov. v Zedinjenih drzavah'Vva v Južni Mueriki cclen niiiijon. Pred poroko se je umoril. V Napolju si je na, vecer pred poroko pognal skozi glavo drob no kro* glico r.eki Aliklavž Caguozzi, in ost)} na ineslu nir- te.\ V pismu, ki ga je /apustil. sporoca, da trpi na težkij neozdravljivi bolezni in si zato raj Si vi;!f smrt, kakor da bi storil nesreČno svojo nevesto, Jabolko. Preiskavanja so dokazaia, da vsebuje- jabolko »nnoyo večo množino fosforja. kakor kaicri. druyi sad aii zsleMjava. Z'\to je priporoJati v?.jvanje jabolk vy.crn. ki mnogo seclijo in ciuševno uaponi» delajo. R.a/.un fosfurja vsebuje jabolko tudi druge kisline, ki so proti zlafenici, nespanju in kožnim bo- le/.vn'm. Tedenski koledar. * Oktober. V. čctrtek. Dionizij, Abraham. 10. pttek, 1 rančišek Biirgia. 11. sohot«*, f^ikazii, Finnin. 12. ficdelja. 18. pobhik., MaksimHUan. 13. ponecleljek, liduard. 14. ;orek. Kalisi, Dcuiiijan. 15. srecJv, 'erezijy, Bnuion. i }(x L-eirtek, Oal, Maksima. ¦•''.• 1'. petek. Hedviga, \ iktor. :: * . IS. KOfrQiiU.UiJvÄ, -lusr. . . . . Najnovejše. -•- (. Lbvro Pogačnik. — V Ljubljani je umrl Yt\v§\ [»savnozborski poslancc na Dunaju, sedaj član ,,.\Vcie^a r-redstavništva" v Belgradu, dr. Lovro y>\.Ziifik. Osebno je bil pokojnik zelo Ijubeznjiv člo- ve|^.n v narodnem pogledu vreden vsega spoštova- rj-;''['nirl je v najboljši moški dobi. N. v in. p.! lialija je odobrila niirovni pogodbi z Nemčijo in" /strijo. Tozadevni odlok je itaüjariski kralj podpi- • *al. Kriza v Jugoslavjji še ni rcšena. Regent Alek- sander ni .sprejel liste novih ministrov, katero muje predložil Tnfkovic, ker ni predstavliala koalicijskega Kabinela. Prestolonaslednik je poveril Draži Pavlo- vicu nalogo, da sestavi kolikor rnogoče hitro novo umiistrstvo. Hemško-avstrijskih ujetnikov je bilo v Italijo okoli SO.ÜOU. Polovica jili je do zdaj že odšla dornov. ita- lijanska vlada ja obljubila, da k večjemu v osniih tednih bodo vsi doma. Vozni red, južna postaja Proga Gorlca — \7idem 4.15* brzovlak v Videm — TrbiŽ — Dunaj M.iO hjtri vlak t Videm — Benetke 16.10 brzovlak * 20.25 osebni vlak „ •*) le ob pondeljkih, sredali in petkih. Proga Gorica - črst 1.24* brzovlak v Trst 7.— osebni vlak v Trst 15.15 .brzovlak „ „ 21.64 hitri vlak „ „ *) le ob pondeljjdh, sredah in petkih. I'RZAVNA POSTAJA. Proga Gorica — Podbrclo. 9.58 osebni vlak v Podbrda Praga Gorice — Crst 1.35 osebni vlak v Trst 17.10 v-'--*s L[* ' » JUŽNA POßTAJA. Proga Gorica - ^ijdovščina •.13 mešani viak v Ajdovščino 16.40 „ „ „ ib 6.50 in 16. — prihaja mešani vlak iz Aidpvsčine. Izdaja konsurcij .Goriške Stražc*. Odjjovorni urednik: Jotip Virapolš^k. Tiska »Narodna Tiskarna* v Gorici. Š«ierja slovenca išče ugiedha liisü v uiestu. Več sc izvc pri upravj irsta. „Harodna Tisftarna" /JHW, priporoČa za miadlno WOl CtT K DDgll 1 ixiifl Ll'21. Če se naroči 25 izlisov 20 */0 popusta. mj t i ¦ juj z absolviranim tr^ovskitn tečajem žcli tllL^UIl nilUUUlllu v trgovirio 2 me§aniHj blagom. Zmo- ?cn je v govoru in pisavi: slovenSčine, itaiijanščine in nemščine. SaraečE podjttiB. KonhuFEnčne cine. M. Ferjančič - Vipava, trgovina z ra/.novrstnim blagom. Se ppiporoča sl. občinstvu v Vipavski dolini. || Solske zvezke i|i vse druge !| šolske ])utrebšfii.ne ])rodiija ;; mm (Irobno in na debelo || Knjigarna jKat. Tist Društva ¦ it ^ v Gorici. = i| ___ " | Enako prodaja razne lepo- slovne knjige, razg"lednice, črnila, podobe, križe itd. |j Montova hiša Fotoorai A. Jei..., rst, ul. Rnin« 24. Cwrku Corsr st. 36 na dvonču. Odvenik PMvo Novak \ GORICI je preselil vojo odvetniško pisarno na CORSO 6!ULPPE VERPI ŠTEV. 32 == I. NADSTR. == v hfšo „Gervralne PosoJiInice". 6nüi ?. Kamenšček se pripoioča sl. obftinstvu ^ PIAZZA CORMO ŠT. 7 ^ TRsiOVHA Z JESTVINAMI Josip Kutin se priporoča sl. občinstvu GOR1CA - Via Carducci št. 11 - GORICA Antoa Breščak velika trgovina s pohištvom vseli vrst Borica, Viai Carducci 14 Andrej Golja Gorica — Piazza Grande 22 Prodajahia slekla, potrehičin ya\ kuliiiijo. Velikui ;