245. številka. Trst, v četrteK 25. oktobra 1900. Tečaj XXV ,.Edinost „ I h&ia enkrat mi dan. r&zun nedelj in t raznikov. ob 6. uri zvečer. Naročnina znaša : celo lete........24 kron za pol leta .........1- „ za četrt leta........ ft _ za en mesec...........2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na n»-fO<*be brez priložene naročnine ne uprava ne ozira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne Številke po fi stotink (3 nvč.l: izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon fttv. S7o vrstah v petitu. Z.h večkratno naročilo 9 primernim popustom Posiana. osmrtnice in javne zahvale domači oeiasi itd. se računajo po pognd i Vsi douisi naj se pošiljajo iirednlAtvu. Nefrankovani tlopiai se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnino, reklamacije in oglase siue-jema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Uredništvo in tiskarna se iihIih jhih v ulici Carintia Siv. 12. VpravniStvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molio piccolo štv. II. nadstr. I'-laialalj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik bonsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna k^nsoicija lista „Edinost" v Trst Politično društvo „Edinost" priredi v nedeljo, dne 28. oktobra 1900 ob 4. uri popoludne javen shod v Sv. Križu t prostori! „Konsmnnep flroštva" s sledečim vsporedom : 1. Pozdrav predsednika, i. Pogovor ti volitvah. 3. Eventualnosti. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. oooooooooooooooo 0 položaju. (Govoril profesor V e k o s 1 a v S p i n č i 6 na občnem zboru pol. društva »Edinost« dne 14. oktobra 1900.) (Z vrše tek.) Gospod poslanec SpinČie je završi 1 : Pa tudi po novih volitvah nimamo pričakovati nič boljšega, nobene spremembe v položaju. Pri vsem tem, da je moje in mnogo drugih prepričanje, da tudi novi parlament ne bo mogel bolj delovati, nego je poprejšnji, pri vsem tem, da ni nade, da bi se moglo uvesti parlamentarno vladanje, pri vsem tem, bratje, moramo mi na teh volitvah, ki se nam bližajo, nastopiti, ako bo potrebno, še z večo odločnostjo in zložnejše, nego kedaj d o zdaj. Ako bi imel parlament le osem dni trajati, ako bi imel trajati samo en dan, mi moramo v borbo složno, kakor rojeni bratje, poza bi vsi na vse razlike, ki vladajo morda med nami. Pokažimo urbi et orbi, da smo tu, da hočemo biti tu, pokažimo, kakšni hočemo tla bodemo, in kaj hočemo, da se nam da. Ideja združenja Hrvatov in Slovencev sili na dan bolj in bolj. Siri se med vedno širše sloje naroda. Tega se bojijo naši nasprotniki, in česar se bojijo oni, to mora biti dobro za nas. Pod zastavo te ideje, zvezde predhodnice boljše bodočnosti naše, pojdimo v borbo ! Pojdimo vsi v borbo proti krivici in za pravico, v borbo proti onim, ki nas hočejo pregnati z naših tal, ki nam jih je osoda dala ! Pojdimo v boj proti onim pri nas, kateri pozdravljajo «svojega» kralja v Rimu. in proti onim drugim tudi pri nas, kateri javno in svečano izražajo željo, naj hiša Savojska izvrši čim prej svojo nalogo. Pojdimo v boj proti onim, ki razsipajo naš denar, denar davkoplačevalcev, za širjenje brezverstva, nemorale pokvarjenosti! Hajd v borbo proti onim, ki se sklicujejo na nekaj nekake stare kulture, a so proti vsaki naši kulturi ! Proti onim, ki smatrajo za koncesije ono, kar bi nam morali dati po pravu in zakonu ! Proti onim, ki se sedaj, ko so Trstu dali talijansko lice, sklicujejo na to italijansko lice Trsta, ter hočejo, da bodi vsa dežela italijanska ! Pojdimo v borbo proti onim, ki hočejo, da se obvaruje nekako posestno stanje — Besi tzstan d — sta to d i possesso — katero stanje pa imajo po kričeči krivici! Pojdimo v živo borbo proti onim, ki iz nekih namišljenih viših ozirov zatirajo nas Hrvate in Slovence; proti onim, ki uničujejo en del prebivalstva, nas ! In sicer le zato, da bi pridobili drugi del prebivalstva, naše sodeželane druge narodnosti! Proti onim, ki nas na korist Italijanov, celo inozemcev, uni-čnjejo v materijalnem in moralnem oziru ! Pojdimo, v borbo proti krivemu poročevanju navzgor v borbo, proti krivemu liberalizmu, proti farizejstvu, proti laži, proti krivici ! Proti gospodajoči kliki in njenim zaščitnikom! Storimo vsi in vsakdo svojo dolžnost — in potem mora krivica prenehati in pravica zavladati ! Potem mora priti črni dan onim, ki delajo ob naši glavi, mora prenehati prevlast in sila in zavladati ravnopravnost in pravo. Dandanes se narodi ne dajo veo uničiti. S v a k a s i 1 a d o v r e m e n a, a Bog pravice do vjekova! P O I) L I S T E Iv u Zgubljeno življenje. Slika: S 1 a v o 1 i u b P o d s 1 a p i n s k v. In ona zopet ni znala sama za-se, zopet ni umela, kje je, kaj se žnjo godi..... Ko je pa Henrik odšel, je (»na zopet jokala in zopet je imela nemirne sanje. Zopet je sanjala da stoji pred onim velikim brezdnom, v katerega jo potiska ona pošast, katera ima obraz Henrikov. Drugi dan pa je zopet hodila okoli potrta, obupana. In zopet se ji je dozdevalo, da govore služabnice in služabniki le o njej, da si skrivnostno šepetajo in pripovedujejo njene grehe, da kažejo s prstom nanjo, češ, poglejte jo, taka je, tako živi..... In tako se je niže in niže pogrezala v sramoto..... Glas vesti pa je Henrik znal na premeten način uduševati v njej in Micika je tavala kakor kakov avtomat, kakor kakov stroj. Če je bilo treba peti, je pela, če se je bilo smejati, se je smejala. Ali ko je bila sama, že je v njenemu srcu glodal črv, kateri jej ni pustil uiti trenutka srečnega, brezskrbnega življenja. Neko temno čutstvo jej je vedno govoril,o da vse to bo imelo sila žalosten konec..... Bosanske železnice. Ko smo se nedavno temu na tem mestu bavili z vspehi, ki jih Madjari morejo beležiti z vso pravico že nekaj let sem, rekli smo že, da njihova današnja hegemonija, ne ima-joča moralne podlage, ne more biti trajna. Sodbonosni dan poloma se približuje vsled razvijanja dogodkov na Vztoku. Madjari gledajo, da bi te dogodke, kakor vedno do se- Henriku pa mej tem ni bilo mari, kaj teži Micikino dučo, njemu je bilo dosti, da je zamogel ustrezati svoji pohotnosti, da je za-mogel pripovedovati svojim, njemu sličnim tovarišem, kako imenitno se — zabava.... XII. Stari Orsiui je bil v svojem komptoarju. | Stal je upognjen nad svojimi trgovskimi knji-i gami, premetaval liste knjig tje in sem, si I izpisoval, jemal v roke jedno knjigo sca drugo, jo odlagal..... On je računal. Sešteval je, odšteval, množil in delil. Vmes pa je zmajeval z glavo in čimdalje je računal, tembolj je zginjala rudečica iz njegovega obraza. In na mesto rudeČice je začela stopati smrtna ble-dost, iz obraza mu je bilo čitati strah in obup..... Njegova tvrdka je bila močna, ko je on prevzel trgovino v svoje roke. Aktiva so presegala pasiva skoro za jeden milijon in v začetku mu je šlo vse po godu. Ali njegova soproga se je hotela izkazovati bolj, nego je to možno soprogi tudi uajbogatejega trgovca. Najprvo je moral po zahtevi svoje soproge sezidati krasno palačo in s tem je moral odtegniti trgovini par stotisoč, kar se je daj, obračali na svojo korist, in to jim poj de movda izpod rok že za nekoliko časa. No, moč prirode in prirodnega razvoja bo slednjič vendar močneja od vseh njih umetnih in prisilnih sredstev. To vidimo te dni v vprašanju, ki se nam zdi jako simptomatično, in sicer v vprašanju bosanskih železnic. Tega vprašanja ni smeti motriti izolirano, ampak v kompleksu z vsem balkanskim problemom, ako hočemo, da vidimo vso njega važnost. Madjari so do sedaj zmagovali se svojimi zahtevami, v kolikor se tiče smćri, danes pa se zdi, da morajo popuščati tudj oni. Že leta 1860. se je delalo na to, da se Split z veže z železniško mrežo monarhije. Priključek naj bi bil pri Ogulinu. Ko je bila Bosna okupirana, so vsi interesirani faktorji zahtevali, da naj se železnica ne zida do Ogulina, ampak preko Bosne do Novega, na hrvatsho- bosanski meji. Avstrijska vlada je pritrdila temu j stališču iti je v ta namen zgradila črto od Splita do Drniša, katero je pozneje podaljšala do Knina. Ta proga, ker ni imela priključka, je pasivna za kakih 10.000 gld. na leto. Ko bi se ta železnica podaljšala do Novega ter tako priključila železniški mreži monarhije, bi trošek znašal kakih 10 milijonov goldinarjev, ali s tem bi proga postala aktivna. Madjari, kakor so se popred upirali priključku pri Ogulinu, so se istotako pozneje upirali priključku pri Novem. Avstrijska vlada se je morala umakniti pred njihovim odporom. Ves ta odpor Madjarov je izhajal iz gledišča, da bi železnica Split-Knin-Ogu-lin kolikor Split- Knin- Novi koristila Splitu na škodo Reke. No, čim je bila Bosna okupirana, trebalo jo je vendar zvezati z morjem. Mesto železnice do .Splita, zgradili so železnico Sarajevo- Mostar- Metković in to z velikimi stioški, ker so morali uravnati Neretvo, ki še sedaj, vsako leto požira sila denarja. Bosanska uprava je lahko uvidela, da ta že-leznica ne odgovarja svojemu namenu. Ali na drugo stran se bosanska uprava ni čutila tako močno, da bi zlomila odpor Madjarov proti progi Split- Knin- Novi. Kallavje tedaj došel do ideje, da se Split združi z Novim, ali ne v tej ravni smeri, ampak preko Bugojna. Železnica, ki bi iz Splita preko Aržana došla do Bugojna, bi se tu razdvojila ter bi jedna veja nadaljevala do Sarajeva, a druga bi se obrnila proti severu do Novega. On je mislil, da Madjari ne bodo imeli prigovorov proti tej progi, z ozirom v to, da je od No- občutno poznalo. Vendar je s kreditom svoje firme kmalo popravil oni primankljej. Ali njegova soproga si je uredila palačo, kakor kaka kneginja, najela si je cel trop služabnikov in služabnic, katere je tudi več nego po knežje plačevala. Tudi sicer je bila skrajno potratna. Tisoče in tisoče na leto je porabila za svoj «dvor», tisoče in tisoče za obleko in druge mogoče in nemogoče stvari. On jej je pač predočeval, da to ne gre, da tako ne more iti, da njih gmotne razmere, da-si so dobre, vendar niso tako sijajne, da bi bila možna taka potrata, a ona je ostala neizprosna. Ona je bila vzgojena v blagostanju, ni poznala bede, ne siromaštva, ne pomanjkanja. Hrepenela je po sijaju, zahtevala je sijaja, ni vpraševala, od kje naj pridejo potrebna sredstva. In njen soprog ni imel poguma in samostojnosti dovolj, da bi njej odrekal, kar je zahtevala. In čim mehkejši je bil on, tem trša, tem neizprosnejš.v je bila ona, tem gorostasneje so bile nje- zahteve. On pa se je udajal in udajal. Slednjič pa je nekega dne sfe strahom opazil, da dohodki njegove trgovine ne zadostujejo več za pokritje izdatkov, ki jih je delala njegova soproga. (Pride še.) vega veliko laglje do Reke nego do Novega do Splita preko središča Bosne, po tako dolgi in zakrivljeni poti. Interesirani faktorji so pritrdili Kallavevi ideji. Pridružila se jej je tudi avstrijska vlada, ki je tako zastonj sezidala železnico Split-Knin, pa se je pokazala pripravljeno, tla sezida progo v drugi smeri, od Splita do Aržana na dalmatinsko-bosanski meji. V tem zmislu je tudi državni zbor predlanskim sklenil dotični zakon. Ali Madjari so bili nasprotni tudi progi v tej smeri, ker so menili, da bi ista na vsaki način bosansko trgovino navajala na Split. (Z vrše te k pride.) V Trstu, dne 25. oktobra 1900. Infamije »Grazer Tagesposte*. Ker je nedavno temu »Sudsteierische Post« dokazala, da Slovenci morejo staviti svoje zahteve tudi v imenu kulture, se je rogala »Grazer Tagespost«, da Slovani so se udeleževali kulturnega dela s tem, da so gledali od daleč, kako so to delo opravljali —drugi. Slovani da nimajo torej nobenega deleža na tem delu in torej tudi nobene pravice, da bi v imenu kulture stavili kake zahteve. To je infamija. To je potajevanje zgodovinski h dejstev, to je falzifikacija zgodovine ! Zgodovinsko dejstvo je, da so bili Slovani prvotno že poljedelski narod, torej element miru in dela in dosledno kultur e. Oni so bili element kulture že tedaj, ko so bili Germani divjaški vojevit narod v strah in grozo vsem drugim. Zgodovinsko dejstvo je torej, da so Germani baš zato mogli zmagovati Slovane, nadvladovati jih, raznarodovati jih in jih proganjati z njih starih selišč, zgodovinsko dejstvo je, da je velik del Evrope, kjer se danes šopiri oholi German, le jeden velik slovanski grob, le zato, ker je bil Slovan element miru, dela in — kulture, nevajen boju in orožju, nesposoben za odpor, d oči m je bil German silovit, voje-vit, agresiven. A zgodovina nam pripoveduje tudi o dobi 1 invazij Turkov, o časih, ko se je vsa Evropa tresla pred azijatsk'm barbarstvom. Kdo je bil takrat najbolj izpostavljen tem divjaškim napadom, kdo je bil — po izrecnem pripoznanju rimskih papežev — »anti-murale* krščanstva, in torej branitelj evropske kulture ?! Mi Jugoslovani smo bili to ! ! Mi smo bili tisti jez, ki je odbijal azijatske napade ! Naši pradedje so morali skozi stoletja s puško v roki opravljati službo evropske — kulture. Mi smo bili žrtev, mi smo se morali odpovedovati kulturnomu delu v obrambo kulture. Radi kulture smo morali zaostati v kulturi. Zaostali smo v kulturi v ta namen, <1 a s o s e mogli [drugi narodi kult u r e l n o m i r n o razvija ti!! Mi Slovani smo doprinesli največo žrtev za evropsko kulturo, imamo torej ogromnih zaslug za kulturo! Evropa nam I bi morala biti hvaležna in bi morala že iz ; hvaležnosti podpirati in povspeševati naša kulturelna stremljenja, idoča za tem, da s podvojenim delom popolnitno kar smo zamudili v Ivulturi, ne po svoji krivdi, a radi — kulture! Evropa bi nam morala lntihvaležna in bi morala z vsemi simpatijami spremljati sedanje naše kulturno delo ! Hvaležnost, o ti sveta nebesa, te ne poznajo naši Nemci. Oni se nam še rogajo sedaj in nam govori, tla nimamo nikake pravice, kaj zahtevati v* imenu kulture! Pravijo, da smo le — gledali druge na .kulturnem delu. Ali mi vemo, mi se zavedamo in se bomo zavedali bolj in bolj, in zgodovina govori tudi, kaj in koliko smo mi storili za evropsko kulturo ! V tej zavesti govorimo tudi in govorili bomo vedno glasneje, zahtevali svoja prava baš v imenu človeške kulture in bomo slovesno protesta- vali proti temu, da nas German hoče tlačiti v imenu kulture! lvdor nas hoče tlačiti v imenu kulture, ta vrši zločin na — človeški kulturi ! Politični pregled. V TRSTU, dne 25. oktobra 1900 Volilno gibanje. Volitve vTrstu. Iz uradniških krogov nam pišejo: Volitve poslanca v drugem kolegiju, kjer volijo dr-zavili uradniki, se Slovenci dosedaj nismo! udeleževali. Slovenskim volilcem je bilo na- j vadno izbirati med progressovim in med konservativnim kandidatom. Izbera mej temi dvemi je bila zelo težka. (Ali pa lahka, kakor _ - se že hoče. Op. ured.) Ako se ozremo na zadnje volitve v državni zbor, izbirati nam je bilo mej enim d* Angeli-jem, katerega je bila proglasila progressova stranka, in enim Burgstallerjem, katerega so proglasili konservativci. Zlasti slovenski c. kr. uradniki bili so v zelo močnem položaju s tema kandidaturama. Angeli pristaš progressove-irreden-tovske stranke — in takemu naj dajo Slovenci svoje glasove?! A Burgstaller, konservativec, ni imel na onem shodu, ki ga je bil sklical in na katerem se je priporočal c. kr. uradnikom, druzega važnejšega opravila, nego proslavljati laško kultu 10, 1 a š k i jezik itd. Sploh pa se je Burgstaller moral omiliti zavednim volilcem III. razreda tudi s tem, da je o zadnjih volitvah v mestni svet kandidiral na svojo roko proti slovenskemu kandidatu, podpiran od irredentarjev, in da misli tudi o sedanjih volitvaii zopet na dan sč svojo kandidaturo v okolici proti slovenskemu kandidatu, podpiran zopet od prejšnjih. Ker je g. Burgstlialler večen kandidat v II. kolegiju za državni zbor, mogoče je prav lahko, da ga najdemo zopet. In slovenski uradniki naj bi dali njemu svoje glasove ? Ako pa postavi progresso svojega kandidata, naj damo li temu glasove? Nikdar! Moja misel je ta: postavimo si sami svojega kand'data, glasujmo vsi kompaktno zanj in če tudi z njim ne prodremo, bodo naši glasovi vsaj v protest proti jednemu in drugemu. Kdor je mojega menenja, naj se oglasi, ker dosti časa smo delali tlako drugim. \Tol:lec III. razr, ozir. II. kolegija. Sinoči je bil zaupen sliod »Progressove« stranke. Siptomatično in značilno za sedanje stanje te stranke pa je, da so ta shod sklicali — izvzemši morda Benussija in Via-iiellija — sami dii minorum gentium, možje, ki stoje v drugih vrstah. Benussi je razkladal, zakaj je progressova stranka pred tremi leti sklenila, da odstopi od politike abstinen-cije ter aktivno poseže v volilno borbo. Ker vzroki, ki so doveli do tega sklepa, še vedno trajajo, ostane tudi sklep v veljavi. Benussi je predlagal torej : da se vnovič potrdi ita-lijanstvo dežele, naj k« skupno z Deiuocra-tico za predstojeće volitve osnuje volilen odbor. Hkratu so tudi imenovali tiste može — zopet skoro same dii minorum gentium —, ki naj oil strani progressa vstopijo v skupni odbor. Spaja se torej počasi dalje, kar se prav za prav nikdar ločdo ni. Jedna vez je bila vedno, ki jih je spajala, ta vez jih spaja tudi danes, ker je neporušna : so v ražtvo do nas, ker jim motimo in kalimo tisto fikcijo : izključno italijanstvo Trsta. Za to fikcijo pojdejo skupno v boj, skupno sovražtvo jih bo spremljalo v tem boju, a produkt sovražtva more biti lu — krivica. H krizi. Včeraj še je »Neue Freie Presse« zasmehovala sestanek pristašev vele-posestva »Slovanske krščansko narodne zveze« in desnega centrmna in pa prizadevanje, da bi bi zveza teh treh skupin postala kristu-lizaeijska, točka za združenje vseh skupin prejšnje desnice. Ali čez noč je prišlo dunajskemu listu spoznanje, da bi ta zveza se svojimi prizadevanji mogla vendar postati nevarna in da stvari ni smeti prezirati. To iz različnih vzrokov. V prvo da bo zveza štela kakih 130 členov in to je činitelj, s katerim treba računati na vsaki način. In sploh da more češko plemstvo vsaki kombinaciji, v kateri se nahaja, pridobiti politično veljavo. Ali glavni in pravi vzrok, da se duuaj-skemu listu la nastajajoča tvorba vidi kakor tla se je na obzorju prikazal oblak, pride še le* Levičarji trdijo vedno, da le osamljen j e Cehov je edino sredstvo, ki nas more rešiti iz zagate, v kateri se nahajata parlamentarizem in država. V resnici pa mislijo le ua-se: da bi še le poosamljenju Cehov mogli vihteti svoj bič nad Cehi in vsemi drugimi Slo- vani. Glavni namen prizadevanju veleposestnikov pa daje ravno ta, da pridobe prijateljev sebi in s tem tudi — Cehom, tako, da Cehi ne ostanejo osamljeni. Zato je jelo skrbeti »X. Fr. Presse«. V tej skrbi židovskega lista pa naj bi bodoči slovanski zastopniki videli migljaj, kako jim je urediti bodočo taktiko. Kajti, kjer je za »X. Fr. Pr.« oblačno, tam je za nas gotovo jasno. Dogodki v Kitaj u Neki avstrijski diplomat je napisal v »Information« nastopne vsega uvaževanja vredne opazke: Ali zamerite patrijotu, ako odkrito pripoveduje svoje bojazni? Jaz pripadam k najodločnejim pristašem trozvezc, ker jo med vsemi možnimi politiškimi kombinacijami smatram naj prikladnejo avstrijskim interesom. Ali u d a i a nje nemškemu v o d s t v u, brez v s a k e 1 a s t n e volje, se mi v i <1 i n e v a r n o. Nemška država se je spustila v Kitaju v silno akcijo, katere zaključek je nedogleden. Rusija in Zjedinjene države si prizadevajo, da bi umaknili zopet, kar sti zastavili v tej ig:i, Francija pojde v odločilnem trenotku z Rusijo. Anglija ima velikanske interese v Kitaju, da nikakor ne more tam abdicirati, in iz različnih vzrokov ima morda celo interes na tem, da je Nemčija močno angažirana. Ali mi? Naši lastni interesi v Kitaju so jako mali ; politiški jednaki ničli, gospodarski, žal, jako skromni. Vzli«» temu smo se angažirali tam, smo poslali tjakaj možtva in nam bo končno — pomislimo le na Kreto in koliko nas je stala — poravnati jako izdaten račun. Ali ta stran še ni najnevarneja. Cim smo angažirani v nemškem zmislu in pod nemškim vodstvom, lahko pridemo z drugimi vlastmi v n a -sprotstva, za katera bi sicer ne bilo ni-kakega povoda. Najnevarneje na stvari pa je, da je Nemčija sama obtičala v Kitaju i n bo za pričeto akcijo težko <1 o v e s t i do vs peš nega cilj a. Ako diplomacija ne more priti s kitajskim dvorom na čisto — bo grof AValdersee še manje mogel. Možno je porušiti Peking, ali ni možno bežati za kitajskim dvorom, in Kitaja ni možno ni prisvojiti si, ni deliti. Kitaj je prevelik in pre-nepriročen. Morila bi se dala stvar rešiti s kakimi stotisoči mož, ali teh Nemčija ne more spraviti preko svetovnega morja. V to nima ni mornarskih ni denarnih sredstev. Tako vidimo Nemčijo angažirano v jako nevarni stvari onkraj velikega morja. S tem je nje akcijska moč v Evropi primerno zmanjšana, to se pravi, da je trozveza v Evropi šibkeja za toliko močij, kolikor jih je vezanih v Kitaju. To je nevaren moment. Zdaj je v Evropi vse mirno, ali če ne ostane vse mirno — kaj potem ? premnogi! V dobi reklamacij se ni zganil, ko pa je napočil dan volitve, je tekal od Poncija do Pilata, tla bi vdobil — volilno pravico ! Magistratovi uslužbenci so, namesto da bi raznašali legitimacije strankam, kar zapi-savali v svoj zapisnik »irreperibile« ! Kaj pa se je zgodilo z dotičnimi glasovnicami ?! Tega ne treba praviti. Da se ne bo zopet godilo tako, naj vsakdo, čim bodo liste izložene na upogled, pohiti na magistrat, kjer naj pogleda, je-li »Obžalujem, a sklenili smo v neki seji, tla ne damo Slovencem ne gledališča, ne dvorane, in to radi javnega menenja. In pa, oprostite, da vam rečem: V tolikih letih, kar prosite in plačujete naše dvorane, bi vendar lahko imeli že svojo lastno. In potem se še bahate se svojim rodoljubjem !« To so doslovne besede gospoda tajnika. Kako mi je bilo pri duši na te besede, si lahko mislite ! Vprašali smo gledališče »Arn»onia«. Odgovorili so ravno tako, da če dajo gledališče Slovencem, ga Italijani bojkotirajo. Ce misli kdo, da bi spretnejše postopal, upisan in ali je upisan pravilno! Ako storite tako, vsi vi slovanski možaki, ki imate pra- ! prosimo ga, naj to stori in pridobi dvorano vico voliti — boste videli kak »Amen« po-! ali gledališče. Zgube gotovo na bo imel, kajti kažemo onim, ki so nas menili mrtve že o zad- vsi Slovenci gotovo store svojo dolžnost in njih volitvah ! ne puste dotičnika na cedilu. To smo obja- Žal, da se moramo bati, da tudi sedaj vili, ker smo čuli nekatere, da se jim zdi ! ne bodo vsi naši vršili svoje državljanske nemogoče, da ne bi mogli dobiti gledališča dolžnosti! Žal, da mi nimamo moči, da bi ali dvorane. Prosimo še enkrat, kdor misli, mogli zabraniti magistratu, da ne bi tudi naj poskusi in izid naj pove v Nikolajevem laških podanikov upisoval mej volilce zavodu, ulica Stadion št. 19, f. n. in izpuščal naše, kakor seje zadnjič faktično V tako žalostnih razmerah smo opustili godilo: ali tudi te žalostne prikazni zginejo torej misel na »Rokovnjače« in prirejali smo počasi, ako se bomo odločno gibali in vsi male igrice v »Slovanski čitalnici« in drugod vršili svojo dolžnost. po okolici. Te dni smo dobili nujno pismo Koliko je veljal gori omenjeni »amen*, iz Ljubljane od glavnega vodstva družbe sv. je razv'dno tudi iz straha (deloma hlinjenega, Cirila in Metoda, naj ženska podružnica kaj deloma pa tudi resničnega), ki ga naši »dobri« pošlje, ker novembra mora družba plačati sosedje kažejo sedaj pred volitvami! Oni 4000 (štiri tisoč) kron, a gotovine vedo sicer, da zmagajo tudi to pot s po- ima 170 (sto i n se d e m d ese t) kron. močjo poznanih mahinacij, ali fakt je, da Kaj smo hotele? Zbrale smo vse moči lan- sedaj priznavajo ekzistenco Slo- skega leta, da uprizorimo hitro, zdaj za praz- vanov v Trstu, kar v normalnih časih — nike, »Mlinar in njegova hči«. Kajti za to taje! Delajmo in poučujmo narod, da ga re- igro imamo vsaj slikarije (in te nas stanejc Širno iz krempljev vraga! za vsako novo igro razmerno veliko denarja). V navadi je že, da nam «Primorski Zbrali smo si tudi Skedenj in Barkovlje, ker list», kadar ne ve odgovoriti druzega, očita: tukaj sta dvorani in odra primeroma velika, «Edinost* je konfuzna ! Po tem cenenem sred- tako, da za silo se more udeležiti predstave stvu je posegel tudi v svoji številki od 18. tudi 1000 ljudi. (Pri sv. Ivaau ne bo zdaj oktobra v odgovor na našo notico, v kateri predstave. Priredimo pozneje kako drugo.) smo ožigosali način, kakor je ta list opravi- Mi jih ne pričakujemo tisoč, a vsaj polovica čeval laške inicijale na škofijski palači, po- »>ora biti v vsakem kraju, vodom razsvitljave v proslavo obiska cesar- poskusimo in če bomo videl., da jevega. Mi smo dokazali, da se je cPrimor- se izplača, da je občinstvo res zavzeto za ski list. postavil na čudno stališče: da je še stvar, tedaj se lotimo kakega modernega tlela. najmanje zlo, ako se jeze Slovenci, če se že sploh mora kdo jeziti ! « Primorski list* pa nam odgovarja s »konfuznostjo* »Edinosti*. Najbolji odgovor Tržaške vesti. Osebna vest. Namestnik grof Goes^ se je vrnil v Trst ter je včeraj zopet prevzel vodstvo nhmestniškega poslovanja. Imenovanje in premeščen je. Tuk. deželno višje sodišče je imenovalo koncept-nega vežbenika tržaškega finančnega ravnateljstva, Alberta Albertija, avskultantom ter premestilo kancelista Josipa Sanio z Vol o skega na sodišče v Lošinj. Tržaški mestni svet bo imel jutri, v petek, dne 26. t. m. ob T. uri zvečer svojo javno sejo. »Amen« ! Pišejo nam : Pred dobrimi tremi leti, ko so bile zadnje državnozborske volitve, smo čitali na transparentih tu in tam po Trstu besedo »amen«. To besedo si mogel videti po oknih raznih Lahonov, zlasti pa na sedežih raznih italijanskih društev. Slavje, ki so je priredili naši nasprotniki, ko so nam ukradli edini državnozborski mandat, bilo je tako, da je izgledalo kakor bi bila z istim dnevom tržaškim Slovencem podpisana smrtna obsodba ! Mi se nismo smej: ili, ker smo le predobro čutili v duši, kaj nas je zadelo, prisegali pa smo si, da se za prihodnje volitve pripravimo resnejše in ener-gičnejše. O zadnjih volitvah je magistrat nešte-vilo naših izpustil iz volilnih list in je upisal neštevilo takih, ki niso imeli pravice voliji ! Kar je bilo pa še hujše, je bilo to, da se naše mestno ljudstvo ni udeležilo volitev v taki meri, kakor bi se bilo gotovo udeležilo, ako bi bilo nekoliko bolj — zavedno! Cele kope volilnih legitimacij je ostalo v rokah nasprotnikov, ki so vse porabili s pomočjo plačanih volilcev-agentov. Kar ponujali so take legitimacije. In vse to je omogočila pre-mala zavednost našega ljudstva! Taki so le Volje in poguma imamo. Vse je odvisno od si. občinstva, če nas bo hotelo podpirati. Jedna v imenu vseh. Za priseganje prometnega osobja elek- bo torej, da še enkrat ponatisnemo ono oži- trienega traimvava. Včeraj so zaprisegah gosano notico v goriškem listu. Ista se prometno oso bje tuk. električnega traimvava glasi : v navzočnosti odposlanca železniškega mini- «Katerega jezika naj bi se bil pa po- sterstva, vladnega svetnika Roberta Barona služil Nj. Em. kardinal? Ali morda slo- in ravnatelja tram\vayske družbe, inženerja venskega? Potem bi bili ital. liberalci \Vignv-ja. prav tako pisali o njem, kakor piše «Soča» Psevdo — misijonarja, o katerem smo zdaj. Morda nemškega? To bi bilo poročali včeraj, da izvablja doneske v »mi-isto ! Cujmo, kaj pravi »S:>ča» ! Eminenca sijonarske« svrhe, f-o aretirali včeraj v sta-kardinai bi se bil lahko poslttžil latinskega rem mestu. Pravo ime mu je Jakob P.ruck-jezika! Toda vprašamo razsodno občinstvo, huber, rodom iz gorenje Avstrije, ali bi b i l o v na r o dnem o z i r u s Aretiranje. Pol. oficijal gosp. Titz je te m k a j bolje? V narodnem oziru go- včeraj aretiral služkinjo Alojzijo Kandolf tovo nič, ker se Italijani bahajo ravno z la- doma š Koroškega, ker je okrala dve rod-tinsko kulturo. Trditi, da je latinski jezik bini, pri katerih je služila. Skupna Ško la internacionalen, morejo le ignoranti okolu znaša kakih 400 kron. Isti oficijal je kmalu »Soče*. Ali je morda tudi stari»slovenščina potem aretiral tu li teto imenovane, Marijo internacionalen jezik? Ce *se sv. cerkev po- Kandolf v Skednju, pri kateri je našel več služuje pri svojih obredih latinskega jezika, ukradenega perila in zastavnih listkov o pred-ne dela tega iz narodnih ozirov, ampak i/, metih, katere je nezvesta služkinja bila ukradla drugih tehtnih in priznanih razlogov ! Ne sme- : in zastavila. šimo se tedaj!» Zgubljena hranilna knjižlea. Neki Čitatelji naj sodijo sedaj! Ali ni tu do- posestnik z Opčin je včeraj med 1. in volj jasno povedano, da njegova eminenca se uro popoludne na poti od kolodvora v ulico ni mo^el poslužiti ni nemškega, ni slovenskega Coroneo zgubil hranilno knjižico, glasečo se jezika, k e i b i s e p o t e m Italijani na 8000 kron. jezili. Iz tega mora sklepati vsakdo, ako, Na deluje ponesrečil včeraj 43-letni zna le do pet šteti, da je bilo še najbolje p. Schiavon. Delal je na nekem lesnem tako, kakor jc storil, da seje posl uži 1 laških L Madišču, () r.emei. mu je {nu]el ua nogo težek inicijalov, če prav so se Slovenci j e- ! lllotl in mu ju Ponesrečenca so pre- ži 1 i! Taka dedukcija ne pomenja prav no- pe,j:lli v ll0luiSl|ic0f bene .konfuznosti« ampak je logična in sel ^vn* razprava proti Rihardi. Cam-usiljuje sama po sebi ! Prav tako je u, n.č Wrju se ^ ^ ^ ^ () ^ drugače : če se že mora kdo jeziti, poteiu je n . , .. , , " B . Državno pravdnistvo je zastopal drž. pravil- noj manje zlo, če se jeze Slovenci. . »Mlinar in njegova hči« se bo predstavljala v Skednju dne 1. novembra in v Barkovljah dne 2. novembra popoludne na korist družbe sv. Cirila in Metoda in Nikolajevega zavoda. G. dopisnik »Edinosti« od dne '2'2. t. m. odobrava sicer misel, da se uprizori ta žalcigra, vendar pa čitamo med vrstami, da bi raje imel kako drugo, modernejšo igro. Mi sami bi želeli iznenaditi si. občinstvo s kako posebno novostjo. In če je res ljubitelj dramatike, mu mora biti tudi gotovo znano, da smo se že začeli učiti »Rokovnjače«, upaje, da za uprizoritev te igre dobimo gledališče ali vsaj dvorano. Osebno smo šli prositi dvorane, prav na zvijačen način pod krinko — internacionalizma. A veste, kaj i mi je rekel tajnik gledališča »Rossetti«? ni k dr. Chersich, branitelj je bil — mesto g. dra. liv bara — g. dr. Slavik. Pritisk od strani občinstva je l>il ogromen, tako, tla je bila mala dvorana natlačeno polna, a večina došlih niti niso dobili prostora. Camber je obtožen javnega nasilstva potom izsiljevanja po i; J8. b kaz. za k. in sicer ga toži državno pravdu.štvo, da je pred kakimi ln leti pretil nekemu Domeniku Guetzu, da mu mora vrniti zastavljeno uro, in 5 slučajev, ko je z žuganjem od raznih oseb izsilil denar. V utemeljevanju obtožnice pravi državno prav 1-ništvo, da je obtoženec imel ta zistem, da je najprej v svojem listu strašil svoje žrtve, da jim bo škodoval na Časti. Te čine je torej kvalificirati po gori označenem kazenskem zakonu. Danes do 25/4 ure popoludne — s presledkom pol ure popoludne — je trajalo »a- si i ševa nje prič in obtoženca o dveh fakti h in sta se zaslišala obtoženec in glavna priča o dveh drugih slučajih. Sodišče je zavrnilo predlog branitelja, da se isto izreče nekompetentnim ter odstopi pravdo porotnemu sodišču. Razprava se je nadaljevala ob 5. uri in prične jutri zopet ob 9. uri v svrho zaslišanja ne-došlega svedoka Demetrije Bletta, kateri danes ni došel. Dražbe premičnin. YT petek, dne 26. oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulic.* Foscolo 1, hišna oprava; V rdela 01, vozovi in konji ; ulica Barriera vecchia 12, kože ; ulica S. I>azzaro 15, oprema v zalogi in razglednice ; Videla 747 in 614, hišna oprava. Vremenski vestu i k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 11.6, ob 2. uri popoludne 18.7 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 763.1 — Danes plima ob 9.36 pred p. in ob 10.39 predp.; oseka ob 3.36 predpoludne in ob 4.8 popoludne. Pozor! Dne 27. t. m. se bo vršil občni zbor gostilničarske in krčmarske zadruge. Na dnevnem redu bo tudi dopolnilna volitev 7 odbornikov. Kakor se nam poroča, bo na volitvi več strank. Mi priporočamo našim gostilničarjem in krčmarjem, naj se vsi udeleže tega zborovanja. Za eventuvelna pojasnila se je obrniti do g. NVeberja, lastnika »Csarde« na Acquedottu, ali pa do gospoda Trevna, gostilničarja v Rojanu. Veselica ženske podružnice družbe sv. Cirila in .Metoda se je vendar vršila v nedeljo 11. t. m. v Rocolu vzlic groznemu nalivu. V veliko začudenje naše prišlo je skornj kakih sto ljudi, ne vštevši Kolašev, ki so, kakor vedno, lepo peli. Kaj naj rečemo o vrlih Skedenjcih, ki so vsi prišli in tamburali tako lepo, da bi jih človek kar poslušal. Iznenadila nas je tudi vrla dekla-movalka g. Tončka Odinal, ki je sočutstvom deklamovala »Blago vestni kom«. Krona veselice je bila, kakor vselej, igra. Odlikovali so se na istej naši nadarjeni diletantje od sv. Marijo Magd. spodnje. Bog živi in Bog plačaj vsem! Po predstavi je bila animirana zabava. Tamburalo se je, pelo in — napijalo (gg. KamušciČ in Cotič) zlasti vrlim boriteljem iz I. okraja, Skedenjcem in Magdalenčanom, ki se ne plašijo nobenega vremena, ako so poklicani na narodno delo. V imenu teh vrlih rodoljubov je zagotovil g. Anton Miklavec, da hočejo tudi v bodoče vs" z naročanjem potrebnega gradiva v General Campbell koraka dalje na se- dotičnih tovarnah. Gradnja železnice se do-verno stran proti Paotingfu-u. Ostali deli vrši tekom prihodnjega poletja ter se o tej ekspedicije Tienčinske so s« dne 18. t. m. dobi železnica izroči prometu, združili s četami generala Gazelle-a iz Pe- j Društvena glavnica v znesku 1,300.000 kinga ter je pričakovati, da vsa ekspedicija kl'on je docela pokrita ; podpisano je namreč dne 21. t. m. prispe v Paotingfu. 4000 temeljnih delnic po 200 K, dočim je LONDON 25. (K. B.) »Standardu* jav- družba »Union« prevzela 2o00 prioritetnih ljajo iz Shanghaia : V dobro obveščenih ne- delnic P" 200 K. Društvena pravila so že vojaških krogih so v skrbeh, da Kitajci po- predložena vladi v potrjenje. skusijo odločno, da bi se polastili Pekinga.; Podružnica banke »Union« (Tergestej II. « Da i Iv Telegraph* javlja dne 23. t. m. iz j stopnice) jc prevzela kasiranje deležev ; vpla- Vesti iz Kranjske. * Precej močan potresni sunek so občutili v ponedeljek ponoči v Zagorju na Pivki. Dve sekundi trajajoč potres je naznanilo zamolklo podzemsko bobnenje. * Slovenska umetniška razstava v Zagrebu. Odbor umetniškega društva v Ljubljani je ugodil pozivu »društva hrvat, umjetnika« ter se sedanja razstava dne 1. decembra t. 1. prenese v Zagreb, kjer se ond; otvori dne 15. decembra slovenska umetniška razstava. Odbor pozove vse slov. Družba sv. Mohorja. Z razpošiljanjem knjig smo začeli dne 16. t. m. Knjige se bodo letos razpošiljale po ti-le vrsti: 1. Američani in Afričani. 2. Krška škofija. 3. Kazni kraji. 4. Senjska, Po-reška, Bosniška, Djakovska, Zagrebška, Som-boteljska in Sekovska škofija. 5. Goriška škofija. 6. Tržaška škofija. T. Ljubljanska škofija. 3. Ivavantinska. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujuo prosimo, naj'takoj, ko dobijo »aviso«, pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki provzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo čast. poverjenikom povrniti posamični udje. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne bodo zastavljali prostora, katerega nam itak primanjkuje na vse strani. Kantona: Ustaši so obkolili H uičau, prema- če vanje je i/atmii ,io i'U. novembra 3 000. gali cesarske čete v odločilni bitid ter se polastili velikega trgovskega mesta Samcati. Tudi v Namlungu na meji Kvantunga in Kvangsija so se vzdignili ustaši. Vojna t južni Afriki. LONDON 25. (K. B.) Brzojavka lorda Robertsa iz Pretorje z dne 22. t. in. javlja : General French je prispel dne 20. t. m. iz Caroline v Bethel; na vsej poti, zlasti v okraju Ermela je naletel na odločen odpor. Dne 10. t. m. sta mu pala dva častnika in pet mož, trije častniki in l(i mož je ranjenih, pet mož pa pogreša. Dne 17. so bili ranjeni 4 možje, 20. je padel en mož, a ranjenih je bilo 47. Kolona Settle je prispela v v Hopstadt. Tudi njo so inejpototua napadali j Buri, ki so ranili enega častnika in 15 mož. j Pri Zerrustu so Buri napali tren generala vodju : L. M O n ta n e 1 1 i Methuena ter sta o tej priliki pala en čast- Via Torrente (Ponte della Fabbra) nik in en mož, dočim je bilo en častnik in 8 j Izbor bisernih in porcelanastih in nagrobnih mož ranjenih. Dne 18. so Buri pri Frederiks- vencev, trakov, črk, spominov itd. OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC - pri cerKTi s?. Petra (Piazza Eosario pod ijudsfco šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe ne izvrše v tistem dnem. Odposiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo Da debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo ia točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantid čevlj. mojster Novo tržaško pireMo podjetje L- Mozetič One naše gosp. kupce ki pošiljajo po hl.mo z vozom, prosimo naj opozorijo voznike d«*i smo se preselili v 21^"" ulico Commerciale štv. 3 (v bi i- Spedicijska poslovnica zini dobro poznane k a v a r 11 e i . 4 * F a b ris.) J. PIPAN & C.o Zaloga kave, riža in olja. Najboljši in najpopolnejši glasovirj i (p tanini) m' vkupijo najccncje proti takojšnemu plačilu aii uu mesečne olirokc od lrua kolajna«, ki je iiaj-viSji" odlikovanje Avstro-Ogcreko za piannfort4'. Gašpar Hvalic v Gorici v ulici fflorelli št. 1*2 se toplo priporoča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje. \ov zaprt voz za prevažavje. Dostavljenje nepoškodovanega blaga se zagotavlja *K**»f*>OOf*K>f"X»f * M i n u n u k* H n n r> ti u n „SLAVIJ A" vzajemno zavarovalna banka v Pragi sklepa zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja. 25-letni mož zagotovi proti četrtletni zavarovalnini K. 6*42 zaostalim svojim K. 1000-—, plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doživetju 60. leta. Po petletnem plačevanja zmanjšuje se zavarovalnina za dividendo. Najugodnejši pogoji. Ves dobiček pripada členom. Y poslednjih letih izplačano je bilo 10 odstotkov zavarovalnine. Izplačana dividenda..................K 716.54-1.28 Reserve in fondi.....................K 20,579.494*88 Dosedanja izplačila .......*...........K 62,922.942*86 Pojasnila in tarife radovoljno posiljii generalno ravnateljstvo banke „Slavlje" v pragi na Havličkovem trgu, kakor tudi nje generalni zastop v Ljubljani. I* K K * * \n n I n H I* K K K K K m n Vojaških invalidov velika zlata in srebrna loterija Glavni dobitek: KRON v gotovini z 20% odbitkom. INVALIDNE SREČKE PO 1 KRONO PRIPOROČAJO: Josip Bolaffio. Man d I & C.ie, Mercurio Triestino. Ign. Neumann. Henrik SchiefTmann. Svojo zahvalo izrekava prav toplo vsem nam naklonjenim poznanim in nepoznanim p. n. odjemalcem, zlasti pa velespoštovanemu ženstvu, katero s tako odločnostjo po vseh prodajalnicah naše testenine zahteva. Z vsem spoštovanjem Žnideršič S Valenčič II. Bistrica v oktobru 1900. m Fondo Coroneo ulica Coroneo in ulica Fontana (blizo javnega vrta) Fanoptičen muzej, o oo o oo lastnina Erneste Lifka Muzej je mehaničen, zgodovinsko zanimiv z bogato razstavo visokih oseb v naravni velikosti in zgodovinskih bajk. Vsi razstavljeni predmeti so izdelani od voska in se gibljejo kakor bi bili živi. PANORAMA obsega nad 150 slik iz najlepših krajev sveta. Muzej je otvorjen vsaki dan od IK zjutraj tlo 10. zvečer. vabila k veselicam in plesom, plakate. rac u 11 e (fakture), zavitke in listom i papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebniki*, raznovrstne vizituicc s primernimi In elegantnimi skatljicami. listke za oddajo i n sprejem blaira in pošiljate v, opo-minjalnice. dopisnice, tiskovine po uzorcu za zasebnike, odvetnike, notarje, urade, društva, trgovske knjige, osmrtnice, poročna nazna-O O o o ii i I si itd. itd. o o O O IZDAJA: Dnevnik „EDINOST" ženski list „SLOVENKA 4 TISKA: Šaljivi list „BRIVEC' in ..Gospodarski list" glasilo ,,Trž. kmetijske družbe". V zalogi tiskarne „Kdinost" sta izšla v slo v e n s k e m p r e v o d ti ter je dohiti povesti slavnega hrvatskega pisatelja Avgusta Šenoe: „Čuvaj se senjske roke" in „BARON IVICA". o o o o oo oo oo oo CC Računi se plačajo v ulici Molin piccolo štv. 3, II. n. - - Preskrbljena z najnovejšimi črkami Sprejema naročila na vsakovrstne tiskovine. ^ lise točno in po zmernih cenah ^ Tiskarna „Edinost" je ustanovljena od ro- Kdor pflflin M UHO EdlDOSt" doljubov v podporo listu ..Edinost" ter se .o..o. o.,0 ^»omomo1:™ ves čisti dobiček uporablja v poboljšanje pojpjfj tnđl list EflilOSt"" tega glasila tržaških Slovencev. .0.,0 o,lo o"oo,'„ 0 S % ..Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Špitalske ulice št. 2 Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogrojih. Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem. Sprejemanje denarnih v*o~ W na v ozne knjižice, na tekoči račun in ■ nag,rdnenv?oS4lH ° t> r e s tova nfem o d ■ dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročila. t