IPiSDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6t. 8 .iskama I. nad str.)- Uradne ure za stranke so od 10. do 11. fcpoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in jrazntkov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirann pisma se ne sprejemajo . : : ftROCNINA : celoletna ro pošti ali s pošiljanjem na dom za vstro-Oprsko in Bosno K 21'60, polletna K 10’80, četrtletna i. 6*40. mesečna K 1'80; za Nemčijo celoletno K 26*40; za 'k ot>1alo inozemstvo in Ameriko cc!oletno K 36'—. : Posamezne števiFsf po 8 vin. m m*® ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom •' •’ oh pol 11. dopoldne. *. •. • : UPRAVKISTVO se nahaja v Selenburpovi ulici štev. 6, EU, i( uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od S. do 7. zvečei Inserati; enostopna petitvrstica SOvin., pogojen prostor, poslani in iti an t *!(.' vili. — Jnserate spiejenia upiavnittvo. ! Nefrankirann ali premalo irankirana pisma se ne sprejemajo —.......... Reli lamacije lista so poštnine proste. : Stev. 727. V Ljubljani, v četrtek dne 6. novembra 11)13. Leto III. Delavstvo in deželni zbor. Kranjski vladajoči klerikalci, tisti, ki so v deželnem dvorcu osvojili moč in tam ustanovili vlado brezprimerne pristranosti in terorizma, so izredno dobri igralci. Objektivnost zahteva, da se priznajo dobre lastnosti tudi nasprotniku. Bilo bi krivično, če bi se gospodom okrog deželnega satrapa odrekel nenavadni talent za komedijo. Krščanski veljaki se čudijo, da niso delavci navdušeni za njih gospodarstvo in da ni socialna demokracija še razglasila gesla, naj vendar vsi volijo kandidate slavne Slovenske Ljudske Stranke. To se pravi: Gospodje igrajo komedijo in delajo, kakor da se čudijo. Tako neumni niso, da bi se resnično Čudili. Kajti če bi bili tako neumni, ne bi bili mogli nikflar priti do oblasti, še manj pa bi si jo bili mogli ohraniti. Krivično bi bilo, če bi jim očitali tako pomanjkanje modrosti. Delajo pa se res, kakor da se čudijo. Ali veliko več pravice bi imeli delavci, da bi se čudili. Kajti nihče v deželi nima toliko povoda za ogorčeno nezadovoljnost z gospodarstvom in s politiko klerikalne vladajoče klike, kolikor ga ima delavstvo. In nihče nima toliko razloga za najodločnejši, najstrastnejši boj zoper klerikalno gospodstvo, kolikor ga imajo delavci. Nikogar ni ta klika toliko zanemarjala, toliko prezirala, toliko naravnost zaničevala, kolikor delavstvo. Sedaj so seveda taki spomini neprijetni, kajti ob času volitev so tudi delavski gla-»ovi dobri, zlasti če je politična konjunktura aekoliko neugodna in je tupatam kakšna varna posest postala nevarna. Kajti ponoviti Je treba: Klerikalci so izvrstni komediantje in v svojih nastopih so drzni, pogumni, prevzetni, kakor da je njihovemu gospodstvu usojena večnost. V resnici je položaj precej drugačen, zakaj med klerikalci samimi je nezadovoljnost tako velika, da bi jo bilo težko še povečati; padec drja. Šušteršiča ali pa Lampeta bi menda razveselil veliko več klerikalcev kakor liberalcev ali socialnih demokratov, ne le zato, ker so še drugi iiudje, ki bi radi postali deželni glavarji in deželni odborniki, ampak — kar je veliko važnejše — zaradi tega, ker jim že davno preseda Susteršičevo tiranstvo in Lampetova oblast-aost, *n so vendar tudi med njimi ljudje, ki tt tčasom naveličajo, da se z njimi ravna, kakor S hlapci ali pa z nezrelimi pobalini. V«,; glasovi so dobri v takem položaju, to-delavski. Ali stranka, ki jih želi, bi si UL zaslužiti; prilike in časa so imeli kle- tl?*Sl da bi bili pokazali svojo liuhe-«n do delavstva. Porabili Pa je niso in zdal hi bilo delavstvo neumnejše od klerikalcev, če bi hotelo porabiti volitve, da bi }im pomagalo vnovič do moči. Kako malo je bilo vladajoči krščanski družbi do delavcev, so pokazali že s formalnostjo. Svojčas je bil na predlog drja. Kreka, tj je bil v tistih časih še socialen mož, sestavljen socialno političen svet, ki naj bi bil pospeševal socialno delo v deželi. Takrat je bil še Detela deželni glavar in medtem se je moral Že Šuklje umakniti Šušteršiču. Vendar pa to *e ni tako dolgo, da bi bili delavci pozabili kar na vse. Socialnopolitični svet, v katerem je bila zastopana tudi jugoslovanska socialno demokratična stranka, je imel pod Povšetovim načelstvom par sej in se je bavil z deželnim starostnim zavarovanjem. Tisti načrt je pozneje obležal in živ krst se ni več zmenil zanj. V deželnem zboru se je razmahnila obstrukcija, ob kateri je tudi delo socialnopolitičnega sveta zadremalo. Ko so dobili klerikalci večino v deželnem zboru, se sploh niso več zmenili za to Krekovo dete. Prejšnji sklep Je bil pozabljen. Socialnopolitični svet ni bil več sestavljen, njegovo dotedanje delo je prišlo kdovekam med staro jaro. Nikomur izmed delavcem prijazne gospode ni prišlo na misel, da bi bil kaj podrezal, le kaj vprašal, kaj nasvetoval. Na mesto zadavljenega sveta pa tudi ni prišlo nobeno nadomestilo. Jasno je, da bi bil tak svet, če bi se bil le nekoliko vživel, lehko veliko koristil, zlasti če bi se mu bila prepustila tudi kakšna iniciativa. Ker od gospodov v zbornici ni mogoče zahtevati, da bi bili vsegavedni, zlasti v zbornici, ki je tako majhna kakor Kranjska in v kateri je razmeroma malo strankarskega življenja, bi že nekakšno posredovališče med zborom in zunanjim svetom, v tem slučaju med zborom in delavstvom, veliko koristilo, če nič druzega, bi vsaj visokorodni in veleučeni gospodje, ki delajo postave, spoznavali želje in zahteve delavcev. Saj se jim seveda ni bilo treba bati, da jim zraste socialnopolitični svet čez glavo; naposled sklepajo vendar o vsem sami. Celo zasluge za kaj pametnega, kar bi prišlo iz sveta, bi bili lehko pripisali sebi; saj so mojstri te umetnosti, in delavskim zastopnikom bi bilo gotovo več ležeče na tem, da bi bili dosegli kakšen resničen uspeh za delavce, kakor da bi jim kdo polagal lavorjeve vence na glavo in jih slavil z velikim priznanjem. Ali če se je mogotcem zdela oblika socialnopolitičnega sveta neprimerna, ker so imeli v njem sedež ljudje, ki niso uživali visoke časti deželnih poslancev, bi bili to institucijo še vedno lehko nadomestili s kakšno drugo. Seveda bi bila najkoristnejša taka oblika, ki bi imela neposredne zveze z delavstvom. Toda gospodarjem dežele ni prišla na misel ne obnovitev ne nadomestitev. Dokler niso bili gospodarji, Je bil socialnopolitični svet dobra vaba; ko so dobili moč v kremplje, je pa veljalo »der Mohr hat seine Schuldigkeit getan, der Mohr kann gehen«. In od tega Časa ni v deželi o socialnopoli-tičenm delu ne duha ne sluha. Od tega časa kranjski deželni zbor sploh ne pozna delavcev, ne želi spoznati njih zahtev, se ne briga za njih mnenje, in le za reklamo omeni kakšen doktor Krek mimogrede v kakšnem govoru »zadnjega proletarca«. Mogotci v deželnem dvorcu se vedejo tako, kakor da se delavska vprašanja sploh ne tičejo deželnega zbora. Ali delavci, ki žive na Kranjskem, izpolnjujejo dolžnosti tudi napram deželi in že zato smejo zahtevati, da se oziraj dežela tudi nanje. Prav na Kranjskem pa bi imela deželna uprava še posebno dolžnost, da bi posvetila delavskim vprašanjem izredno brigo; kajti Kranjska spada med tiste dežele, ki delajo delavcem oficielno, in sicer zelo občutno konkurenco. Prisilna delavnica v Ljubljani ni le zavod za »poboljšanje vagabundov« — tiste, ki jih je poboljšal, bi bilo najbrže mogoče na prste sešteti — ampak predvsem zavod, ki skrajno škodljivo vpliva na mezde delavcev. In če bi deželni bogovi tako ljubili delavce, kakor pripovedujejo pri volitvah, bi se v deželnem zboru pobrigali, da bi izravnali veliko škodo, ki jo s prisilno delavnico prizadevajo svobodnim delavcem. V področje dežele spada poselski red; kdor ga pogleda, mora obstrmeti, da je v dvajsetem stoletju mogoč tak suženjski red. Ali deželni kristjani ne ganejo z mezincem, da bi pribavili poslom nekoliko več človeških pravic. Za poljedelske delavce ni storila dežela toliko kolikor je črnega pod nohtom; pa bi bila prva poklicana, da bi kaj poskrbela. Važno vprašanje brezposelnosti je kranjskemu deželnemu zboru in deželnemu odboru popolnoma neznano. Prav s tem vprašanjem pa je v zvezi tudi izseljevanje, ki ga smatrajo gospodje sami za veliko deželno nesrečo..Ali namesto da bi kaj storili za brezposelne, bi radi prepovedali izseljevanje. Stradaj, pogini — ampak za boljšim kruhom ne smeš! In tem dobrotnikom naj dajo delavci zopet svoje glasove! Zdaj se jim cedi ljubezen do delavcev iz ust. Kadar bodo imeli mandate v žepu, jim bodo pa delavci za šest let zopet potepuhi, štrajkarji, predrzni puntarji. In šest let jih bodo zopet tolažili z boljšim življenjem na drugem svetu! Delavci bodo pač nekoliko mislili, preden pojdejo volit. Strankin zbor nemške socialne demokracije. (Konec.) Poročilo posl. Seitza o parlamentarnem delovanju. Navadno se prikazuje § 14. kot vzrok, da se delajo slabi zakoni. To je pa denuncijacija § 14., s katero ob vsem nasprotstvu ni mogoče soglašati. Še nikdar namreč ni bila s § 14. izdana naredba, kateri ne bi bila večina parlamenta pritrdila. Lehko tudi doženete, da je ve-iina sankcionirala vse naredbe po § 14., bodisi molče s tem, da jih je pokopala v kakšnem odseku, ali pa z javnim pritrdilom. Ce n. pr. nekateri sodrugi pravijo, da ne bi bila brambna reforma nikdar postala zakon, ako ne bi imeli § 14., tedaj je to velika zmota. Videli smo, da je dobila brambna reforma celo dvetre-tjinsko večino. Seveda je želeti odstranitev § 14. in potrebna bi bila. Ali pretirano je, če kdo misli, da bi se z odstranitvijo § 14. lzpre-menilo realno razmerje sil v državi. Odločitve v parlamentu in v zakonodajstvu so odvisne od vse drugačnih pogojev. V njih se izražajo obstoječe gospodarske razmere in razmerje moči med razredi, ki je od njih odvisno. Druga misel, ki se pogostoma sliši, je ta, da moramo naposled enkrat obstruirati. Dotični sodrugi nemara mislijo, da bi se z obstrukcijo lehko dosegli večji pozitivni uspehi. Gotovo ni nikogar v stranki, ki ne bi mislil, da bomo z najostrejšimi sredstvi nastopili proti novim vojaškim predlogam. Nekaj takega zahteva predlog okrajne organizacije v Meidlingu. In v nekem govoru sodruga Deutscha, ki bi se lehko smatral kot obrazložitev tega predloga, je rečeno: »Enkrat se mora razločno povedati, da toliko časa, dokler parlament ne reši najvažnejših delavskih zahtev, tudi vojaške predloge ne smejo priti iz državnega zbora. Če nima vlada denarja za socialno zavarova- nje, tedaj ga tudi za militarizem ne sme dobiti, pa če bi je bilo treba to z obstrukcijo vtepsti v glavo.« Predlog torej pravzaprav zahteva, naj frakcija toliko časa obstruira finančne predloge, dokler ni zagotovljeno socialno zavarovanje in ostali naši socialnopolitični predlogi. Imeli^smo v Avstiiji gotovo dovolj obstrukcij. Če zasledujemo naše proračunske razprave leta in leta nazaj, tedaj opazimo, da je bil redek dogodek, če je parlament redno rešil proračun. Navadno so proračunske razprave pri nas obstruirane, in potem pride zadnji tre-notek proračunski provizorij: In včasi je še ta obstruiran, nato pa zaključi vlada parlament, pa si da s § 14. sama dovoljenje za doiiodke in izdatke. Postavite se pa na stališče finančnega ministra, pa vprašajte, kaj bi mu bilo ljubše: Da se proračun razpravlja, ali da se obstruira? Finančni minister, čigar proračun je v razpravi, mora cele mesece sedeti v proračunskem odseku, mora dajati pojasnila, mora poslušati kritiko, mora trpeti, da se mu črtajo izdatki, da se razkrije vse njegovo gospodar-svo, in mora vsaj obljubiti, da se poboljša. Finančni minister, ki pride v proračunski odsek in opazi tam gospoda Budžinovskega z nogami. na zeleni ntizi, finančni minister, ki ga sprejmejo v odseku bobni in piščalke, mora le pretrpeti nekoliko obstrukcijskih govorov, lehko sedi ali pa se izprehaja, kadi cigarete, in kadar mine Čas, ima svoj proračun v obliki provizo-rija ali pa naredbe po § 14. — S tega stališča smo bili vedno nasprotniki obstrukcije. Zagovarjali smo celo reformo opravilnika, ki bi do gotove meje onemogočila obstrukcijo. Bili smo za to, da se sklep in kritika proračuna, sklep o normalnem rekrutnem kontingentu in trgovinske pogodbe sploh ne smejo ofcstruirati, tako da bi bile stranke prisiljene pokazati pri teh vprašanjih svoje mnenje z glasovanjem. Pustili smo pa vendar možnost obstrukcije za take predloge, ki pomenijo nekaj novega. Seveda je res, da bi frakcija, tudi če bi bili sprejeti ti predlogi, še vedno lehko obstru-irala. Lehko bi nastopili z obstrukcijo proii finančnim predlogam, lehko bi obstruirali bram-bno reformo, lehko bi izjavili, da bomo obstruirali vsako brambno in davčno predlogo, sploh vsako takozvano državno potrebo, dokler ni zagotovljeno socialno zavarovanje in dokler niso izpolnjene naše socialnopolitične zahteve. Toda poglejmo drugo stran. Ali mislite, da bi nam parlament tedaj takoj prinesel socialno zavarovanje in izpolnil socialnopolitične zahteve? Ali mislite, da bi se zaradi tega žu-ganja naenkrat zastopniki fabrikantov, nazadnjakov in agrarcev izpremenili v moderne socialne političarje? In če bi se to res zgodilo, bi natn potem predložili račun; kadar bi se izpolnile naše zahteve, bi morali dovoliti brambno reformo. To bi bilo staro nacionalno socialno geslo: Kanone za ljudske pravice! To bi bila zamenjava brambne reforme za socialno politiko. In to ni mogoče. Take taktike ne moremo rabiti v parlamentu. Če se predloži v parlamentu brambna reforma, se ji bodo socialisti najodločneje upirali, storili bodo vse da jo preprečijo, glasovali bodo proti njej, govorili bodo proti njej, spravili bodo ljudske množice na noge, dognali bodo odgovornost onih, ki glasujejo zanjo. Resnica pa je, da je v gotovih razmerah lehko tudi obstrukcija sredstvo naše taktike. Neporabna je, da se z njo izsilijo pozitivni zakoni, lehko se pa porabi kot obramba zoper zakon, ki bi nanesel ljudstvu težko, nepopravljivo škodo, in ki se ne more nadomestiti z na-redbo po § 14. Parlamentarna razprava brambne reforme ali novega davčnega zakona se gotovo lehko prepreči z obstrukcijo; ali če je večina za tak zakon, bo gotovo vpeljan s § 14. Nekaj druzega bi bilo z zakonskim načrtom, ki bi hotel odpraviti koalicijsko pravico. Zoper tak zakon bi takoj nastopil z vsemi sredstvi obstrukcije, ker dobro vem, da nobena vlada ne bi imela poguma, da bi ga vpeljala s § 14. Izjemoma bi lehko obstruirali tudi kakšno brambno reformo ali drug nepopularen zakon, če bi namreč lehko upali, da bo zaradi obstrukcije razpuščen parlament in da dobimo pri novih volitvah drugačno parlamentarno večino, in sicer tako, ki bo glasovala proti škodljivemu zakonu. Če pa vem, da zamenjam le eno večino za drugo, se gotovo ne bom lotil takega dela. Nekateri sodrugi pa menijo, da moramo biti še zvitejši: Neprenehoma moramo obstru-irati, pa izsiliti razpust in nove volitve, v novem parlamentu pa zopet obstriurati in nada-. ljevati to čedno igro kar nekoliko let zapored. Ali pa postanejo potem iz podjetnikov socialni političarji, iz nazadnjakov delavski prijatelji? Al bodo tedaj izvoljeni sami socialni demo kratje? Menim, če bi drugič prišli z obstrukcijo in z novimi volitvami, da bi delavci vzeli palico v roke. Obstrukcija, katero izvršujejo vsi, škoduje vsem. Obstrukcija more biti le izjemno sred-, stvo, le zadnje sredstvo v takih slučajih, ko gre za velike pravice ljudstva. Če se najdejo ljudje, ki se hočejo dotakniti koalicijske pravice ali volilne pravice, ljudje, ki hočejo spra-viti tiskovno svobodo še bolj na psa, ki hočejo odpraviti v težkih bojih pridobljene osnovne pravice državljanov, bom prvi, ki poreče: »Zdaj se poslužimo vseh sredstev, tudi obstrukcije!« Tedaj sem prepričan, da ne bo taka obstrukcija pusta igra, ampak to, kar je hotel njen iznajditelj Pamell: Revolucija v parlamentu, katero pa mora spremljati upor na cesti in katero privede ljudstvo do zmage. Taka obstrukcija se mi zdi mogoča; ali če pride, bn to resno dejanje. Parlament ni nič druzega kakor slika tega, kar se godi v državi. Razmerje sil v državi je razmerje sil v parlamentu, večina v državi je večina v parlamentu. Po vsakih volitvah opažamo na nasprotnikih, kakšne uspehe da smo dosegli. Leta 1907. smo prišli v parlament kot velika enotna stranka — ogroženi še nismo bili od separatizma — in kot stranka, ki je imela v nemškem narodu največ mandatov. Meščanske stranke so se ustrašile tega naraščanja socialne demokracije in so bile pripravljene na marsikatero koncesijo. Leta 1911. srno se vrnili slabejši. Imeli smo uspehe na Dunaju, toda neuspehe v sudetskih deželah. Separati zem nas je oslabil, in takoj so bili nasprotnik} izpremenjeni, nastop vlade in strank je bil vsa drugačen, naše delo pa težje in manj uspešno. In zagotavljam vam: Poizkusite danea spremljati parlamentarno delo z živahno agitacijo izven parlamenta, pojdite po vsakem glasovanju in vsakokrat, kadar je sprejet kak-« šen zakon, med delavstvo, pokličite množice na noge, ki še tekajo za krščanskimi socialci ir| nemškimi nacionalci; zberite jih v svoji organizaciji, pojasniti jim parlamentarno delo svojih zastopnikov in sovražni nastop nasprotnikov, in čim pridejo premoteni delavci k nam, bodo meščanske stranke takoj drugače nastopile^ bodo začele premišljevati in bedo odnehale, ča vidijo, da izgubijo delavske volilce. Samo uspehi našega organizatoričnega dela izpremene realno razmerje sil zunaj in v parlamentu. Kolikor več bodo nasprotniki imeli strahu, da izgube glasove, toliko več vpliva bomo imeli v parlamentu in pri vladi. Zato se ne smemo zanašati na majhne zakulisne zvijače, na parlamentarno taktiko, ampak na svoje resnično delo med ljudstvom. Nič ni lože, kakor razbiti parlament z obstrukcijo. Uničiti je( lahko; ampak če ga moremo zopet zgraditi, ali pa če moremo živeti brez njega, to je treba' resno premisliti. Kdor potrebuje parlament kof oder za svobodno besedo, se nikakor ne mor« potegovati za njegovo uničenje. Iz naših parlamentarnih poročil lehko spo-znate, da smo storili kar je človeku mogoče. Vaša stvar je, da prisodite, če jim je manjkalo sposobnosti ali vdanosti, če pa mislite, da niso osebe krive, da je s parlamentom v Avstriji slabo, tedaj more biti vir neuspehov le v nemoči delavcev, v premajhni sili stranke v Avstriji. In če hočete, da bo bolje, morate izvajati sklep, da se moramo bojevati krepko, neumorno, s pravo proletarsko eneržijo. Še je na tisoče delavcev izven naših vrst. Ne le najbolj zaostali delavci, poljedelski sužnji na veleposestvih, tudi delavci v industrijskih središčih.’ Ravno iz njihovih vrst dobivajo nasprotniki še najmočnejše opore. Te je treba poučiti in jih pridobiti. Rezultat naših razprav pa ne more biti ta, da naj se parlament ubije, ampak da naj se parlament osvoji s silo delavskega razreda, s silo in močjo naših organizacij. (Viharno, dolgotrajno odobravanje.) Dnevne beležke. — Ljubljanski volile!, ki ne morejo sami reklamirati volilne pravice ali pogledati v volilni imenik, naj se zglase v Šelenburgovi ulici 6, II., levo. — Plenarna seja strokovnih organizacij bo nocoj točno ob 8. zvečer v zvezini pisarni, Še-lenburgova ulica 6/II. Dnevni red jako važen, zato naj vse organizacije zanesljivo pošljejo svoje zastopnike. — Za frak obeša dr. Šušteršič socialno demokracijo liberalcem. Namreč — on pravi, da se socialna demokracija obeša. To je pesem, ki jo poslušamo, odkar se socialni demokratje udeležujejo volitev in jo bomo poslušali, dokler se ne bomo obesili drju. Šušteršiču za frak. Ker pa ne teče Sava proti Triglavu* ker ne pada sneg v oblake in ker ne bomo nikdar viseli n^ šusteršičevem fraku, bomo poslušali to milo pesem, dokler da Bog življenje njemu in nam. Gromovnik klerikalne stranke si menda ne more predstavljati socialnih demokratov dru-i gače, kakor da vise. In če ne vise tam, kjer, bi jih najrajši videl, jih pa hitro obesi kam drugam. Toda deželni glavar se je zmotil, če misli, da nima socialna demokracija svojega življenja. Prav zato ker ga ima, je stopila v boj proti klerikalizmu, ki je v šestih letih svojega absolutnega gospodstva pokazal, da je največja ovira vsakega svobodnega političnega dihanja in da; je zato njegova odstranitev prvi pogoj boljših razmer. Če bi dr. Šušteršič toliko vedel o socializmu, kolikor se dela, da ve o vseh rečeh, bi že razumel, da ne pričakujemo od padca klerikalne vlaide delavske rešitve. Pač pa mora Od obednegaveselja od dobrih jestvin in pijač, pa tudi od vživanja slabih, težko prebavljivih ali pokvarjenih jedil zboli več ljudi kakor od lakote. Ali pri obedu, posebno če se prileže, ne misli noben človek na morebitne zle posledice. Kar pa bi vsak človek lahko storil in ne smel nikdar zamuditi, to je da ima pripravljeno kako sredstvo, ki pospešuje prebavo in telesno odprtje. Pa tudi pri tem je previdnost na mestu, ker mnogo novejših odvajalnih sredstev imajo lastnosti, da oslabijo čreva in da čre\)a potem brez pripomočka ne delujejo normalno. Tudi se mora pri takih odvajalnih sredstvih založek vedno povečati, torej podvojiti, potrojiti itd. Priporočljivo je torej, da se ostane pri sta- rih preizkušenih, milih, sigurno učinkujočih Fellerjevih odvajalnih »rabarbara krogljicalu z zn. »Elsakrogljice«. Teh ni treba vedno jemati, temveč se enkrat rabijo, potem pa se jih zopet lahko pogreša. Tudi ni potreba založek povečati, ker se čreva po teh odvajalnih krogljicah ne slabijo, kakor pri raznih drugih sredstvih, ampak okrepijo. Fellerjeve krogljice z znamko »Elsakrogljice« imajo tedaj brezpogojno prednost pred drugimi odvajalnimi sredstvi. Te bi morale biti vedno v hiši za probujo teka stranitev želodčnih krčev,' motenju^nreha?! zaprtju m napenjanju. Priporočamo čitat« da si naroče 6 škatljic za 4 krone E- V. Mer, S.ubU°0s'a g'£\ (Hrvaško), najbolje store, če si naroče ^ 5 tudi Fellerjev oživljajoči, bol utešujoči Sij esenc-fluid z zn. »Elsafluid«, saj stane u jr klenic franko 5 kron. _L Stane 12 St« ha. sedanji režim pasti, da se bo moglo delavstvo sploh bojevati za svoje delavske pravice; kajti ravno ta režim je zastrupil razmere na Kranjskem tako, da je politični položaj v deželi bolj afričanski kakor evropski. Nam bi bilo gotovo ljubše, če bi imeli jasno razredno razmerje; tedaj bi hitreje prišli do cilja. Prav klerikalci so se pa venomer trudili, da bi zastrli to razmerje; kjer pa tega niso mogli, so nastopali kot naj-luijši sovražniki delavstva, najhujši zato, ker so ga pokrivali s hinavščino. Smešno pa je, če nam Šušteršič deklamira pesmice o buržvaz-nem liberalizmu. Naše delavstvo je že tako bistro, da pozna nasprotje med seboj in burž-vazijo; ali dr. Šušteršič je najmanje poklican za take nauke, kajti bolj buržvaznega nastopa, bolj buržvazne prevzetnosti nima v deželi nihče od njega. In najbolj frakarski frak na Kranjskem je sedaj njegov. Delavstvo pa pojde v boj brez fraka, zakaj na bojišču je taka obleka zelo nerodna. — Obnovitev mezdne pogodbe med tiskarskim) pomočniki in tiskamarji v Avstriji. Koncem leta 1913 trateče mezdna pogodba avstrijskih tiskarjev. Pomočniško društvo in društvo lastnikov tiskaren sta si že predložili v zmislu obstoječe pogodbe načrte za novo pogodbo, na podlagi katerih naj bi se pričela dne 17. t. m. pogajanja. Na pritisk podeželnih delodajalcev je pa delodajalski načrt le poslabšanje sedanje pogodbe in spričo današnjih draginjskih razmer skrajno izzivajoč. Ni nam še končno znano ali se bodo vršila pogajanja ali ne, a to je gotovo, da organizacija pod nikakršnimi pogoji ne bo dopustila, da bi se sedanja pogodba še poslabšala. Organizacija delodajalcev je sklenila oslabiti delavsko organizacijo s tem, da tira tiskarsko delavstvo v stavko in eventualno ga tudi izpre. V tem zmislu delajo delodajalci v svoji organizaciji po časopisju zunaj in tudi pri nas. Tako je n. pr. nedavno pisala štajerska klerikalna »Straža«, da bo ob novem letu tiskarska stavka in naj naročniki čimprej naroče potrebne tiskovine. V enakem zmislu je pisal ljubljanski klerikalni »Slovenec«, le nekoliko bolj zvito in hinavsko. Vse te priprave kažejo, da pri nas na Slovenskem posebno politikujoči klerikalci vodijo boj proti tiskarskemu delavstvu, tisti klerikalci, ki snujejo krščansko socialne »delavske« organizacije, kujejo obenem zavratne naklepe proti tiskarskemu delavstvu. Hinavci! Velika je vaša nesramnost, res velika! “Ljubljanska podružnica planinskega društva »Die Naturfreunde« naznanja, da je odbo-rova seja nocoj ob 8. zvečer v društvenih prostorih, Resljeva cesta 22. Odbornike prosimo, da pridejo točno in polnoštevilno, ker je dnevni red zelo važen. Po odborovi seji je razgovor članov za nabiranje članov v zimskem času. — Koncert »Glasbene Matice« v soboto, dne 8. novembra, ne bo le znamenit po velikem umetniškem užitku, ki bo izviral iz skladb, ampak tudi vsled sodelovanja dveh veleodličnih reprezentantov jugoslovanske glasbe, umetnika Marka Vuškoviča iz Zagreba in idealne umetnice Jelene Dokičeve iz Belgrada. Spored koncerta združuje idealno višino klasične glasbe, reprezentirane po Beethovnu, mo-deruo-romantične dobe po Rubinsteinu in Chopinu in najnovejše moderne posebno znamenite slovanske glasbe po skladbah, ki so jim stvori-telji ruski in poljski mojstri: Rahmaninov, Kali-nikov in Paderewski. Gdč. J. Dokičeva goji poleg klasikov tudi romantično strujo svetovne literature, posebno pa še slovanske skladbe najnovejše moderne dobe, predvsem ruskih mojstrov: Čajkovskega, Arenskega, Ka-linikova, Kjuja, Rahmaninova, Robikova in Poljaka Paderewskega. Posebno opozarjamo občinstvo na interesantne nove skladbe, med njimi na izrazito »elegijo« Kalinikovo. Kdor pozna življenje Kalinikova, kdor ve o njegovi neozdravljivi bolezni sušici, o njegovi smrti od gladu, ta bo popolnoma razumel dušo zmuče-nega umetnika v tej divni elegiji. Na Uralu, v meglenem dnevu, riše Kalinikov svojo tugo v prekrasni elegiji, iz katere diha tuga, da nikdar več ne bo videl lepega solnčnega žarka. Isto idejo v drugi obliki je izrazil Kalinikov v svoji skladbi »Chanson trlste«, t. j. v bolni pesmi nesrečnega umetnika, ki daleč nekje pod južnim solncem plaka, dokler mu polagoma bolezen ne izpije življenja. Rahmaninov, eden mladih ruskih skladateljev, je zložil čudovito lep koncert v C-molu. Od tega skladatelja igra Dokičeva »Preludij«, ki je prav interesanten, osobito po svoji harmoniji in v svojem polnoglasju. Kritike o koncertnih nastopih J. Dokičeve vseskozi hvalijo, da ima občinstvo izvanredno uživanje pri njeni igri, da »vrlo dobro svira,*da ima odlično tehniko in da kaže divno razumevanje na toplino osječanja. Sonata Beethovnova napravi na glasbenika seveda največji vtisk.« Tako kritik. Drugi zopet piše o znamenitem pianističnem talentu Dokičeve, o njeni tehniki, o interesantnem fraziranju, o inteligentni interpretaciji, in da Dokičeva občinstvo brezdvoinno prepriča o svojem velikem znanju. — Sobotni koncert »Gl. Matice« se vrši zopet v »Mestnem domu«. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v trafiki v Prešernovi ulici. — Občni zbor »Društva godbenih prijateljev« se vrši v četrtek dne 6. t. m. ob pol 9. zvečer v restavracijskih prostorih pri Tratniku, sv. Petra cesta 27. — Mlada sieparka. Pred 14 dnevi je prišlo k Petru Škafarju na Rimski cesti mlado dekle in si izposodilo damsko kolo, vredno 80 K. Kolesa ni vrnila in tudi to, kar je povedala o svoji osebi, je bilo napačno. Čez 14 dni je dekle vrnilo Škafarju kolo, in sicer je oddala kolo v Škofji Loki. Najbrže je izvedela, da oblasti poizvedujejo za njo. Sieparka je 161etna Julijana Tavčarjeva iz Rečice pri Bledu. Tudi okrajno sodišče v Škofji Loki jo išče zaradi tatvine. — Umrli so v Ljubljani: Ivan Černivec, delavec, 64 let. — Frančiška Martelak, žena delavca, 27 let. — Franc Repovš, rejenec, 4 dni. — Anton Rovan, tovarniški delavec, 66 let. — Štefanija Živec, hči zidarskega mojstra, 3 mesece. — Marija Dernovšek, delavka tobačne tvornice v pokoju, 74 let. — Glince. Volilni imenik je na razpolago ob 6. do 9. zvečer v lokalu krajevne organizacije v Ameriki, I. nadstropje. Pridite vsi in poglejte, če ste vpisani! — Tamburaški klub »Kontrašica« na Glin-cah priredi dne 16. t. m., t. j. na Martinovo nedeljo, v restavraciji »Amerika« na Glincah ju-bilejski koncert ob obletnici svoje ustanovitve. Začetek ob 5. popoldne. Vstop prost. — Tržič. Zamorca hočejo oprati klerikalci, pa kriče v »Domoljubu«, češ, volilni boj izrabljajo socialni demokratje in lažejo, da sta dr. Lampe in tržiški župnik kriva, da delavci slabo zaslužijo pri Kozini & Ko. Res je, da je delavstvo samo dosti krivo, da nista kriva samo dr. Lampe in tržiški župnik; delavstvo je krivo v toliko, ker zaupa takim posredovalcem kot sta Lampe in župnik. Da nista (»okvarila stavke šteparic, ki bi jo bile šteparice uprizorile tudi drugi teden, ker se je prvi teden dobro obnesla, tega ne tajite. Da je tržiški župnik velik prijatelj delavstva, trdi »Domoljub«. To je že mogoče res, le da se bo delavstvu slabo izplačalo župnikovo prijateljstvo. Tako prijateljstvo je na las podobno lisičjemu; lisica je hvalila krokarja, kako da zna lepo peti, in njej na ljubo je zapel, pri tem pa spustil sir iz kljuna, da ga je lisica pobrala. Kje je še kdo čul, da bi bil kak duhovnik ob času stavke posredoval v prid delavstva? Saj vendar veste, da uči katoliška cerkev: Hlapec ostani hlapec. Pa naj bo tržiški župnik še večji prijatelj delavstva, večji ne more biti kot je bil svoj čas dr. Krek. Koliko praktične vrednosti ima tako prijateljstvo, je dr. Krek letos temeljito dokazal. Kljub temu, da smo lažnjivci, nam morajo verjeti delavke, ki so stavkale v Kozinovi tovarni, da so prej več zaslužile kakor sedaj. Bile bi pa drugi teden zopet stavkale, da ni župnik poklical eno izmed njih k sebi ter ji natvezil, da bo Lampe posredoval. Ta obljuba je zalegla, da so lahko-vernejše začele delati in tako pokvarile vse. Kdo je tedaj kriv slabih mezd? Kaj ne, najrajši bi rekli: Socialni demokratje! No, pa to boste tudi še trdili, ker niste lažnjivci. Med klerikalci so še take usmiljene duše, ki pravijo, da zaslužijo delavke pri Kozini še vseeno dobro, da to nič ne de, če so imele znižano plačo. To je pristno in resnično klerikalno naziranje o delavstvu in vse vpitje po »Slovencu« o nezmerni ljubezni slovenske »ljudske« stranke do delavstva je zgolj hinavščina in volilni manever. Kakor kaže, bodo klerikalci zopet uvedli v volilni boj taka sredstva, kakršnih so vajeni od nekdaj. Obdelovali bodo žene in otroke volilcev ter jih poučevali, kako se možu, oziroma očetu, izmakne glasovnica in se mu jo premeni. Kaj to, če se v večjo čast božjo malo poslepari, da se le obnese, to je volilna parola tržiških klerikalcev. — »Gledališko društvo« na Jesenicah naznanja, da uprizori v nedeljo 9. t. m. ob 3. popoldne veliko detektivsko burko »Olimpijske igre«, ki je v prvo izzvala salve smeha in vsem udeležencem izredno ugajala. Igra se v dvorani pri »Jelenu« na Savi. Kdor se hoče enkrat zopet od srca nasmejati, ta ne bo zamudil te vele-zabavne igre. — Ustrelil se je v Kočevju L t. m. okolo devetih dopoldne trgovec in posestnik Danijel Ranzinger. Star je bil 64 let in je storil dejanje najbrže v hipni blaznosti. Preden je izvršil samomor, je še stregel ljudem v trgovini in dajal naročila za popoldanski lov. Ko ni bilo v trgovini nikogar več, je šel v podstrešje in se ustrelil z lovsko puško. Sosedje so slišali strele in takoj hiteli v hišo, kjer so pa našli Ranzingerja že mrtvega. — »Črna smrt«, ta krasni Nordisk-film je vsem splošno ugajal. Igra, inscenacija, vsebina, vse je na vrhuncu. Danes zadnjikrat na sporedu. V petek »In hoc signo vinces«! — In hoc signo vinces! V tem znamenju boš zmagal! Dunajska »Zeit« piše: Dejanje te fitnske novosti je boj in zmagoslavje krščanske misli, ki jo zastopa cesar Konštantin nasproti propadajočemu poganskemu svetu, kar je dalo lepo priliko za razkošne in ginljive prizore filma. Vidimo n. pr. razvijati se rimski bakanal in preprosto krščansko bogoslužje v Filipinskih vrtovih in mučeniško smrt v areni, vidirno Konstantinove gaske legije prehajati čez Alpe in odločilno bitko z Rimljani v znamenju križa. Ta film se bo predvajal od petka 7. do četrtka 13. t. m. v kino »Idealu« vsak dan od 1.. 3., 5., 7., 9. Priporočljivo šolski mladini. Blagajna odprta vsako jutro od pol 11. do 12. ure dopoldne. Za ta film so se napravili posebni slovenski napisi. SkhcateJjt. Vablm° k mnogobr°W udeležb v , - Požar- (Dopis iz Arjevasi pri petn Cah.) V ponedeljek zvečer okolo pol osmih I^hrillinil nor^ni \T liici I.y * os*nin l\ nesreče so prihitele požarne hramK?'J !* žalska, gotoveljska, Jevška, celjska to 'sŠ peterska, ki so po hudem naporu oro« S? omejile ogenj. Hiša je pogorela sknraiJi? nnrna. Kakn ic iVhrnhnil a5 POpol id noma. Kako je izbruhnil ogenj, se ne ve or*. Za^a L^m"'karz*--« n* — Pod vlak je padel. Iz Maribora Ko je v torek ponoči ob dveh 47 mi,?..* ?' & j t, . PDl ULdJU, brzovlak z mariborskega kolodvoral^e Mm« SSnff M.*«. *ie sedeTni dni .■:er vozu vojak. Migjar je skočil na vlak j„ |e sk, žal spraviti vojaka v voz. voMt je lla"s|f0jS“ L°,“ESU'“° ™*» 1« prBd pod kolesa. Kolesa so mu zmečkala aJ? Vlak so ustavili in težko ranjenega l"!- tipslr v varnimi™ vo^ P« nesli v garnizijsko bolnišnico. VntsiToT 31 Franc Kohlheiser in je od 27. inf nnlkfl v TJiihlinni Prpicni; _ ?ntenjskcfl polka v Ljubljani. Prejšnji dan se .v vi Ijal iz Ljubljane v Maribor brez voznega S in tildi nrf*f'pnpl ircn IlScKl ti! r c it zac sod tor roč 3! ital nal sed skl« ira in je tudi prečepel vso vožnjo zunaj voza. Umetnost in književnost. — Hrvaška opera. Puccinijeva i* snoči zopet napolnila gledališče in »nrimrirn hrvaških gostov je popolnoma zadovniS H činstvo. Na čelu ensembla je stal IZ!)?v„ š k o v i č v partiji Scarpije; s svoiS P°Ž ^ s svojo igro je držal takorekoč J? "SL po koncu. Njegov bariton, o~bsež° predstaV9 sposoben izredne modulacije fn~ ton!?1 j vladal od prvega nastopa v cerkvi dJ pod Toscinim nožem. Ta glas je ka^?ul v>4 čuvstva in misli in tisto, kar se }e skrivat njimi; podpirala pa ga je Premišljena 7n temperamentna naravna igra in izrazit, mimik*, kateri ni ušla niti najmanjša podrnil * uL gnvo tartufovstvo v cerkli. Sov, “(i Ion p, v nrtln^ilnih trmrnontil, ^ nOItCP ianca v odločilnih momentih, njegov pram vsej okolici, pa njegova smn ^ to k igra, ki kaže popolnega umetnika -r Z pela gdčna. Koroščeva, ki je TosC0 ‘ že znana iz prejšnjega gostovanja pijSSh. vladava z lahkoto njen voluminozni i,? - tl šolani glas, ki je le v nežnih momentih n!ŽS5 trd. Gospod L o \v c z y n s k i kot r, nekŽ2 je potrdil ugodni vtisk, ki ga je nan?I'i M Alfred. Gospod L e s i č je imel večjo vlogi S cerkovnik in jo je kot pevec in V” °g0 .. cerKovniK m jo je Kot pevec in »t dobro absolviral. Dober je bil g. K (?n - drugom, da se je udeleže v največien^ s^vilu Vstop je prost. l eCiem Številu. Staiersko. — Trbovlje. Shod kovačev, ključavničarjev, strojnikov in vseh v to stroko spadajočih delavcev bo v soboto 8. t. m. ob pol 7. zvečer v »Delavskem domu«. Poročal bo sodr. Tuller — Dramatični odsek naznania ^ rišem, da bo v soboto 7. t. m. ob 8 zvečer v gostilni »Internacional« prva vaja za nredsSva ki bo prvo nedeljo meseca decembra — Kaj se lahko pripeti človeku’ Pn naročilu nekega narednika bosanskega nernnlka k Kil v nnnrle iftk nh Thifrai PespOlKa jr b,ll,L?°,.lde&*?b ?;.Vu,trŽl utiran na južnem kolodvoru 371etni Karol Traber. Na komisari-jatu je narednik povedal, da je Traber sedel i njim v kavarni »Vienna« in izrekel žatiive be sede proti cesarju. Traber, ki je bil nekoliko Za resnico. Roman. Spisal Jožef Lalchter. (Dalie.) Ivan se je opravičeval, vendar mu je do- bro dela pohvala. Precej jiotem so se odprla vrata in vstopil je Soumarjev brat z dvajsetletnim mladeničem, katerega obraz je bil Ivanu čisto neznan. Stavec je malo osupnil. Ivan mu je hitel nasproti in podajal roko. Tipograf je predstavil mladiča: »Sodrug Nykliček!« Nato je dodal: »Brat tudi že prihaja.« Res je precej potem vstopil Soumar s tremi drugimi mladimi ljudmi, ki so bili Ivanu tudi neznani. Soumar se je zamračil pri pogledu na Ivana in njegov pozdrav je izdajal nezakrivano nevoljo. Ivanu ni ušlo, bilo mu je mučno, a hkrati si je dejal v duhu: »Nekaj imajo, česar ne smem vedeti.« Pozneje je izvedel Ivan, da je bil eden iz- j med mladeničev slikarski pomočnik, dva pa tovarniška delavca. Slikarski pomočnik je bil lep, golobrad fant z bujnimi, temnimi lasmi. V roki le držal črn širokokrajnik in pod vratom je imel ovratnico, kakršno je nosil Mikyška. Ivan Je hotel precej oditi, a Soumar ga je vendar pozval v svojo sobo, tako da Je ostal nekaj časa. Soumar je prižgal svetilko, Ivan je sedel. Vsi drugi so ostali v sprednji sobi »Imate bržkone sestanek,« je izpregovoril Ivan, »in jaz vas motim.« »Zakaj mislite, da imamo sestanek in da motite?« »Mislil sem — tako —. Zdelo se mi je.« »Tega vam ni treba misliti,« je Soumar dejal nevoljno. »In jaz vam povem enkrat za vselej, Hrubij: Ne mešajte se raje med nas! Sem ne spadate in ko se kaj izproži, jaz ne bom odgovoren za vas.« Ivana Je osupnila Soumarjeva pikrost. Naenkrat pa mu je šinila neka misel v glavo. »Za Boga, Soumar, vi morda mislite, da hodim vohunit?« Sedaj je pa Soumar osupnil.» Ne mislim tega,« je odgovoril bolj mirno, »toda —« »Kaj tedaj — čemu sem vam tedaj na poti?« »I kaj pa vas zanima na stvari, povejte — vi — ?« Ivan je segel po klobuku. »Soumare, vidim, da sem vam res napoti. Vsiljeval se seveda ne bodem. Izpremenili ste se, časih niste tako gledali name.« »Mogoče,« je zagodrnjal Soumar, »pa vse ima svoje razloge. Mogoče, da pridem enkrat sam k vam, za sedaj ne. Sicer pa vaši ne vidijo radi —? »Kdo — kdo, nevidi rad —?« »Povem vam na kratko, pri vas sem bil in v skrbeh za vaš blagor so mi skoro pokazali duri.« Ivanu se je izdanilo, sedaj je umeval in razumel. Dogovorila sta se in odslej je prihajal bolj pogosto. XXIV. Minilo je neka časa. Ta čas pa se je pripetilo marsikaj, kar je pričalo, da se nekaj kuha pod pokrovom. Izprožilo se je nekaj demonstracij in zgodili so se krvavi spopadi s policijo pri olšanskem pokopališču in pri Strašnicah. Enega izmed teh spopadov je povzročila prepoved delavskega taborja, kateri bi se bil moral vršiti v Kanalki. Delavci so hoteli shod izsiliti ne oziraje se na prepoved. Ko pa je policija izvedela njih nakano, je na vrt poslala kakih šestdeset mož in zaprla vhode. In ko so množice prikorakale do vrta, je mnogo delavcev prelezlo noter. Policija jih je sicer izgnala in odpodila proti olšanskemu pokopališču, v tem pa je i)o cesti prišlo k pokopališču kakšnih 3000 novih glav z rdečim praporjem. Stražniki so se sedaj obrnili proti tej množici in zahtevali, naj se razide in preda zastavo. Iz množice pa se je odgovarjalo s kamenjem, in stražniki so potegnili sablje. Tu se je razdivjana množica vrgla nad stražnike in ti so začeli sekati po ljudeh. Začela se je bitka, v kateri so de- imeli potem v neki gostilnici svoi Se- veda takrat je bilo poklicano precei vnhštvo O tem je priletelo poročilo v Straš„ice 1« M vrtu, kjer je bil shod, se je vse zmešalo ko so čuli, da se približujejo vojaki. Zbo l’ ie k bilo zaključeno, mnogo delavcev je SS M mize, da bi videli, kako se bližajo toSSM delavec je prosil sodruge, naj ostanejo mirni. Nikdo nima prava baje, izganjati jih iz lavnega prostora. »Ce bomo mirno pili Svoje piv0 se nam ne more nič zgoditi.« Toda, ko je za nekaj minut- vojaštvo prikorakalo do gostilnice in ie vstopil policijski komisar, poživljajoč delavce, naj se razidejo, je vstal zopet drug delavec in jih pregovarjal, naj ubogajo brez upora Delavci so si dali dopovedati in so začeli odhajati. Toda pri razhajanju je prišlo vendar do spopadov, vojaki in policija so preganjali be-žoče delavce, da je bilo zaprtih kakih 90 ljudi, kateri so vsi morali h kazenskemu sodu v preiskovalni zapor. Med aretiranci je bil tudi Rartoš, čigar ime je Ivan precej sledečega dne čital v časnikih. Takoj je šel k Soumarju, ker bi bil rad in let fot tno: mrl rili ric< san del lest tud ie< rK riši tke ob duš nep ike tret lem taj iat< hrai rsa: Uit borr W. me; $vc krš oko od 0 I ime zul teč pot kal pot cije in ti Pri naj br« tak da le oai ob r i lej lavci zmagovali. Rolicija je bila naposled pri- zvejj,.| jav Jjeiri ), od ■ 25i Reit -r 1 • • fi Predvajanje te velikanske zgodovinske zgcdbe 'jr* TTiT A T v • i t • • ! ITI IlOC Sl0TI10 VIIJLCGS! °l* petka tlne 7. do četrtka 13. novembra VJVinO-iijlliAlj V-LjllDljcini .............. a . Č2X!»s“^^ Predstava traja 2 uri. Vsak dan od 1 3, 3—5, 5 7, 7 P ,n od 9— Novo! V tem znamenju bodeš zmagal Ta slika ima tudi slovenske napise, » t | .wi.ov....i.n ojjitjmc mau ruKazensv. Kriza, chkb pri Laltsa Rubra. Angeli f \ O VO • Se Pril(ažej° in strašii° poganske bojevnike. Cesar Konstantin porazi Maksencija. Šolski mladini priporočljivo. 7/4*1}?? v nedeljo tudi ob pol 11. zjutraj. UiSS. Cene: K 1.90, 1 60, 1 30, 1, -'60. 7 dni! lijan, je dejal, da to ni res. Žaljive besede da t izrekel proti naredniku, kateremu je prej tudi >j 4ačal ceho. Toda vse ni nič pomagalo. Komisar '■ "* s poslal Traberja v začasni zapor. Kakor se ridi, lepi časi. i0** — Zveza stavbinskih delavcev v Avstriji. P j* Podružnica Trst. Sodrugi stavbinski delavci! !* 'odpisani odbor vas vabi na javen ljudski shod, ki bo v petek 7. novembra t. 1. ob 5. popoldne en*' t dvorani »Delavskega doma« ulica Madonina Jt™ St 15. Dnevni red: 1. Nova krumirska organi-P(* zacija in stavbinski delavci v Trstu. Poroča )r* sodrugPetejan. 2. Poročilo o VII. strokovnem kongresu v Avstriji. Poroča sodr. Passigli. So-drugi, stavbinski delavci! Udeležite se v veli-iem številu tega shoda, na katerem se bo poročalo o namenu nove krumirske organizacije, :i so jo sedaj ustanovili in ki pripada zloglasni talijansko-nacionalni »Camera del lavoro«, ki o podpirajo tržaški kapitalisti, da bi zrušila nišo mednarodno organizacijo in vse njene dosedanje uspehe. Poročalo se bo tudi o važnih sklepih strokovnega kongresa. Sodrugi! Agi-irajte, da bo ta shod dobro obiskan. Odbor. Goraško. — Samomor. Čez most koncem ulice Svete »tare se je vrgel v nedeljo mlad človek. Padel 5 v hudournik Koren in obležal razbit. Oblečen t bil delavsko; pri njem niso našli nič drugega ;oi škatljico vžigalic »Lege«. Kdo je, se ni moglo takoj dognati. Zato so prenesli truplo v mrtvašnico na pokopališču. Pozneje pa so pravili, da je ta samomorilec neki Gorjup iz Gorice iz družine, v kateri vlada razpoloženje za samomor. Tako se je oče streljal pa se ni za-el dobro, drugi sin istotako, liči, ki je še te-esno pohabljena, je jedla žveplenke, pa so jo udi rešili — samo enemu se je posrečilo, da dosegel svoj namen: Vrgel se je čez mostič Koren; tam je smrt gotova. — Od zgradbe pukobškega predora na Goričkem nam pišejo delavci: Pri zgradbi pukob-cega predora delamo tuji delavci včasih tudi > nedeljah, ker je delo nujno. To pa ni všeč dušnemu pastirju na Oblokah pri Hudi južni in neprestano trobi zaraditega po znanem gori-(kem klerikalnem lističu. Gospodu, ki mu ni ireba delati ne v petek, ne v svetek, svetu-lemo, da naj se briga za lastne zadeve, nas pa Dal pusti pri miru. Prišli smo semkaj iz tujine »ato, da zaslužimo in gledati moramo, da si prihranimo nekaj za čas, ko bo vreme oviralo rsako delo. Gospod najbrž ne ve, da delavci Uhko živimo le tako dolgo, dokler delamo. Oe držali križem roke. še suhega kruha ne seveda, častiti gospod je ocvrte piške kljub brezdelju, pa misli, da je delavec tudi 'lehkO Sit Od njegove pridige._________________ Državni zbor. D u n a j, 5. novembra. Parlament je imel par dni počitnic, izpre-na se ni med tem nič. Rusint nadaljujejo riohmčasno obstrukcijo in se pri tem ne-ffinsko trudijo. Danes je Holubovič govoril Ki pet ur. Utemeljeval je manjšinski predlog n davku na žganje, v resnici je seveda govoril J povsem drugih rečeh. Klubski načelnik, so inipli medtem posvetovanje; do drugega re-Stata pa tudi niso prišli, kakor da naj stvar teče kakor teče. Parlament čaka, če prilezejo pogajanja zaradi gališke volilne reforme do Sega cilja; če se Rušim v tem vprašanju potolažijo, bo parlament nemara resen obstruk-Se V torek bo grof Stiirgkh odgovarjal na interpelacijo zaradi češke upravne komisije, predlog, da se o odgovoru otvon debata, bo nalbrže sprejet in za toliko časa bo obstrukcija brezpomembna. Potem pridejo delegacije, m tako bo ljubi Bog že pomagal grofu StUrgkhu “a ostane njegova vlada nekoliko živa. In to je zanj glavna reč. Kaj bo z državo, kaj bo z narodi, to za zdaj ni njegova briga. Seja. Predsednik dr. Sylvester otvarja sejo ob 11. dopoldne in naznanja, da bo izredna seja v četrtek, 13. t. m. ob 6. zvečer za volitev delegacij. Potem se nadaljuje specialna debata o davku na žganje. Holubovič (Rusin) pravi: Krona, vlada in ljudska zbornica ne morejo nasprotovati pravičnim, zmernim zahtevam Rusinov. Važnost in potrebo, da bi bila zbornica prav v tem tre-notku sposobna za delo, znajo Rusini ceniti, vendar pa ne morejo drugače ravnati. Rusinski narod se bojuje za svojo najdragocenejšo lastnino, kajti v Galiciji so nastale razmere, ki kažejo stremljenje po popolnem uničenju ru-»inskega naroda. Odgovornost za razbito ru-$insko-poljsko pogajanje pada na vlado, ki ne izpolni dane besede. Sokriv je tudi gališki namestnik, ki je imel žalosten pogum, da je predložil volilno reformo, s katero se rusinski narod naravnost zasmehuje. Govornik zaključuje svoje razmotrivanje ob 4. popoldne. Nato se prekine razprava in zbornica preide na obravnavanje nujnih predlogov. V razpravi je Malikov nujni predlog zaradi prodaje Lloydovih zemljišč v Trstu. Malik se Je opravičil, da je bolan. Za besedo se ne oglaša nihče. Nujnost ni sprejeta in s predlogom »e bo ravnalo po opravilniku. Posl. Winter, Winarsky in tovariši interpelirajo zaradi neodvisnosti sodnikov, ki je bila kršena s tem, da je višje deželno sodišče na Dunaju kritiziralo razloge sodbe nekega okrajnega sodnika s posebno naredbo. Posl. S e d 1 a k vprašuje predsednika, zakaj se še vedno žavlači reševanje rezervistov-skih prošenj, čeprav ni nobene vojne nevarnosti več. Podpredsednik J u k e 1 pravi, da bo o tem vprašanju obvestil domobranskega ministra. Nato se zaključuje seja. Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne. HOCHENBURGERJEVA JUSTICA. Dunaj, 5. V interpelaciji posl. Wintra, Wl-narskega in sodrugov zaradi kršitve sodniške neodvisnosti je rečeno: Tukaj gre za odkrito in nesramno poseganje v neodvisnost pravosodja, ki je zajamčena z osnovnimi zakoni. Justičnemu ministru prepoveduje osnovni zakon podajati uradne izjave o razlogih sodb. Drž. osnovni zakon prepoveduje justičnemu ministru dajati sodnijam naloge o vsebini pra-vorekov, grajati sodnike zaradi njihovih sodb in jih kritizirati. Tudi dr. Hochenburger je prisegel, da bo varoval drž. osnove zakone. Nikdar nismo dvomili, da je to prisego mnogokrat prelomil, ali še nikdar se mu ni moglo drzno preziranje osnovnega zakona tako nedvomno dokazati kakor to pot. Hochenburger se ne bo mogel več lagati, da je pravljica, če se pravi, da tepta pravosodje z nogami. Kaj brigajo tega ministra osnovni zakoni, ustava in prisega! Ce more dati vojnemu ministrstvu izpričevalo svojega hlapčevstva, če se hoče vladajočim silam priporočiti kot brambovec oficirskih privilegij, ne velja ustava in ne veljajo prisege nič. Interpelacija vprašuje, če se izreka vlada solidarno s krlvoprisežnlkom Hochen-burgerjein, ali če bo naprosila krono, naj ga odstavi. Zadnje vesti. KUGA V TRSTU? Trst, 5. Na parniku »Sofia Hohenberg« je umrl neki mornar ob sumljivih znakih, ki bi utegnili kazati na kugo. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Budimpešta, 5. Na današnji seji je justični minister B a 1 o g h zagovarjal reformo porotnih sodišč. Neodvisnjak K o 1 e m e n odklanja predlogo. Demokrat B r o d y polemizira z ju-stičnim ministrom in pravi, da hoče predloga zatirati časopisje. Košutovec Hedervary se bavi z igralniško zadevo. Pravi, da je bil na neki seji Splošne prometne banke zaračunan honorar v znesku 2,175.000 K pod naslovom pridobitve koncesije za igralnico; znesek je bil namenjen za diskretne davke, ter bi tudi izplačan. Na seji drž. zbora dne 30. oktobra je posl. Mandy izjavil, da slučajno ve za to reč. Govornik vlaga proti posl. Mandyju ovadbo zaradi inkompatibilitete, ker ni res, da ne bi bil Mandy popolnoma poučen o stvari. Predsednik izjavlja, da odkaže zadevo inkotn-patibilitetnemu odseku. Potem predlaga, naj se razprava prekine in naj bo prihodnja seja jutri ob 10. dopoldne. Posl. Hu szar pravi, da ima protipredlog z ozirom na to, da je vsa dežela razburjena. Predsednik ga opominja, naj govori o predmetu. Pri opoziciji nastane velikanski hrup. Posl. E i t n e r vrže paket kvart na mizo. Opozicija aplavdira, desnica hrupno protestira. Kraval se nadaljuje, dokler ne prekine predsednik seje. BAVARCI IMAJO KRALJA. Monakovo, 6. Včeraj ob polu 10. dopoldne je bila izdana proklamacija, da je Ljudevit III. zasedel bavarski kraljevski prestol. Četrt ure pozneje je to predsednik naznanil v zbornici, iz katere so socialni demokratje izostali. Poslancem so dali na tajni seji zdravniško mnenje, da je duševna bolezen kralja Otona neozdravljiva. Kralj Ljudevit je razglasil obširno amnestijo. STRAŠNA ŽELEZNIŠKA NESREČA NA FRANCOSKEM. Melun, 5. Včeraj zvečer je trčil 50 metrov pred tukajšnjo postajo brzovlak ob poštni vlak. Vozovi obeh vlakov so se vneli. Strojevodjo brzovlaka so aretirali, ker je kljub signalom zapeljal na tir, kjer je stal že poštni vlak. Brzovlak je zavozil od strani v poštni vlak, ki je imel sedem osobnih voz in dva voza za prtljago. V poštnem vlaku je bilo 50 poštnih uradnikov. Vsi vozovi poštnega vlaka, trije vozovi brzovlaka so popolnoma razbiti. Plinski rezervoarji so eksplodirali, nastal je požar, ki je o polnoči še trajal. 40 mrtvih. Melun, 5. Do polnoči so dobili izpod razvalin 13 mrtvih, 14 ranjenih so prepeljali v bolnišnico. 20 poštnih uradnikov je še pod razvalinami. Domnevajo, da je zahtevala nesreča 40 človeških žrtev. Trupla, ki so jih doslej dobili, imajo strašne opekline in ni mogoče dognati njihovo identiteto. ŽELEZNIŠKA NESREČA V BELGIJI. 3 mrtvi. Bruselj, 6. Včeraj ponoči sta na železniškem križišču Chenee pri Lutichu trčila dva tovorna vlaka skupaj. Tri osebe so mrtve, več ie ranjenih. ŽELEZNIŠKA NESREČA NA RUSKEM. 14 mrtvih. Moskva, 6. Zadnjo noč je skočil oseben vlak na železnici Moskva-Kazan iz tira. 14 oseb je mrtvih, 15 težko in več lahko ranjenih. Sumijo, da je bila nesreča namenoma povzročena. V JEČI UMRL. London, 5._ V Knytownu na Irskem so včeraj pokopali člana načelstva irske zveze trans-portnih delavcev James Pyrmeja. Pri stavki v Dublinu je bil Pyrme aretiran. V zaporu je odklanjal vsako hrano in je umrl od lakote. AMERIŠKA VLADA NI POSLALA MEHIKI ULTIMATA. London, 5. Reuterjev biro poroča iz Wa-shingtona: Državni tajnik Bryan preklicuje vest, da bi bila ameriška vlada poslala ultiina-tum generalu Huerti. Štiri bojne ladje pred Veracruzom. Novi Jork, 5. Pred Veracruz so dospele štiri ameriške bojne ladje in se zasidrale pred molom. _______________________________ Koroško. — Smrtna nezgoda v gozdu. Iz Zgornje Bele poročajo: Pri spravljanju lesa v takozvani Wollinitzergraben se je podrla opora nad jarkom, ki je zadržavala nad jarkom nakopičene hlode. Na hlodih je bilo takrat pet delavcev. Delavca Waldeggerja in Ladinika so hlodi tako zmečkali, da sta ostala na mestu mrtva, delavec Dionis je umrl čez eno uro, delavca Strid-nik in Pacher pa sta dobila težke poškodbe. Nesrečo je povzročila neprevidnost pri gradbi opore, ki je bila zgrajena nepravilno in iz preslabega lesa. VOLILNI SKLAD. Na konferenci 2. novembra nabrano kron 9-60, v Šiški nabral Leskovec pri Štirnu kron 1-80, K—r daroval 1 K, Lipus 1 K, izletniki v Garneljnih K 2-14, Fr. Koman 4 K, Schanzer, Karlovec, 70 h. Skupaj K 20-24. Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zaije«. Ti'ka »Učiteljska tiskarna« v Ljubliani. Pozor! 50.000 parov čevljev! 4 pare črevljev za K 9’—. Zaradi vstavljenj« plačil voflh velikih fabrik se mi Je naročilo, da veliko množino črevljev globoko pod izdelovalno ceno prodam. Prodam torej radi tega vsakomur 2 para mo-Sklh in 2 para ženskih črevljev, z zbitimi podplati, rujavo ali črno usnje, jako elegantna najnovejša fasona, velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo le K 9‘—. Razpošilja se po povzetju. S. URBACH, izvoz čevljev, Krakov, Avstr. št. 62. Zamena dopustna, tudi denar nazaj. Več dobro izurjenih v se^ takoj sprejme v stalno delo za boljša, težka in mešana dela pri Ivan Kos-u, čevljarski mojster, Zagorje ob Savi 115. 8 dni na poizkušnjo pošljem vsakemu za 8 dni zamenjave ali denar nazaj po povzetju : Amerikanska nild. ura K 2‘80 Roskojpf patent, ura ®*— Ameriki n. Goldin ura . Žolezna-Koskopf ura . Roskopf dvojni plašč . Ploščata mestna ura . Srebrna imitac., dvojni plašč .................. 14-kar. zlata ura , . . Original Omega ura . Konkur. budilka, poni-kijana 20 cm visoka Znamka Junghaus . . Radij-svet. kaz. . . . Radij, 2 zvonca . . • Radij, 4 zvonci • • « Radij, godba • . . • Ura na nihalo 75 cm . Ura na nihalo avonovo- bitje................... Ura na nihalo % godbo-budilko in bitjem Okrogla ura z budilko , 3*80 i ^" , 4*50 » 6 — :«fc , 20-- : t- , 10-, >«•— fr— Triletna pismena garancija po povzetju. Max Bohnel, Dunaj, IV. Margarethenstrasse it. 27/398. Originalni tovarniški cenik brezplačno. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Biljardi. Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina j« odpravljena. dan VsaKi otrdi to prepričanje: nežno vonjavo, istotako fini okus, polno zlatorujavo barvo da naši kavi edino le dobroznani, izkušeni zagrebški kavin pridatek pravi :Franck: s tovarniško znamko »kavin mlinček". e nap 129/2S.M4 Moderci v vseh modernih oblikah, moderčki, potrebščine za moderce, rokavice, parfumerija, nogavice, moderne ulasnice, brožke, igle za klobuku, pajčolani, torbice itd, vse v največji izbiri v modni trgovini zaa dame P. Magdič, Ljubljana - nasproti glavne pošte. —------- Potniki v severno ln južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTRO AMERIK ANA Trst-Newyork, Buenos Aires-Kio de Janciro ■ajnoveJSImi brzoparnlkl z dvema vrtlnlcama, električno razsvetljavo, brezličnlm brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopelj itd. S £ ss Z s z S 28 f3 Odhod parnikov: ¥ *ev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: SIMON KMETETZ Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 26. — Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s teni, da je v svoji seji dne 9, svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom obrestujejo od 1. jamarja 1913 raprej po 5 odstotkov. Kredit do 30 dni je obiesti j ro*;1. Ce? 30 dni do 6 n esecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov " Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej. :::: Hranilne vloge sprejema društvo vsak dar med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. 7večer. - Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, 1. a j ti za varnost garantira | remožerjska in blagovna vrednost Vsak član najlažje zaupa svoje prihranke svojemu zavodu. Načelstvo. m m a ■ a Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani Družinski kruh i m ■ BI ■ ■ ■ H ■ ! 5 S ■ ■ ■ ■ 3 “ ■ ■ 8 ■ n ■ ■ ■ : ■ iz pekarne „Ko n s ii m ne ga društva za Ljubljano in okolico* je najboljši in najcenejši. Hlebi po 175 kg veljajo samo 56 vin. Dobi se v vseh prodajalnah „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". — Čiani, segajte po njem! HBiilSEBfiiKiiS R SSfitRBILi r. z. z o. z. se priporoča cenjenemu ob- • I činstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri :: Ljubljani. :: Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: dela. :: Delo »e vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-:: sem času. :: n Konsumno društvo za Ljubljano m registrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne IT. januarja 1913 obrestuje odslej Pl 0 2 od dne vloge 0 do dne dviga. hranilne vloge članov po Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vm. Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta. Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli. Pekama v Spod. Šiški, Celovška cesta. Nadzorstvo. Načelstvo.