Poštnina plačana t gotovini.
IZHAJA VSAK TORBK, ČETRTEK IN SOBOTO.
------------------------------------mrr
& ii i mi
Con« Mgameint itevltk! T)ln 1*80.
TRGOVSKI
Časopis za trgovino^ Industrijo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za H leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača In toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St 25-52.
Leto XVIII.
V Ljubljani, v torek, dne 1. oktobra 1935.
štev. 98.
Rudactftt hcscetc Ut nfiU nauk
V južnih rudnikih postajajo rudarske nesreče že tako pogoste, da jih je treba že skoraj označiti kot reden pojav. To pa zopet dokazuje, da so ti rudniki slabo urejeni, ker drugače bi morale biti pač v vseh drugih rudnikih nesreče prav tako pogoste. K sreči pa ni tako, temveč imamo zlasti v Sloveniji rudnike, ki zaposlujejo po pet in večkrat toliko delavcev, ko rudniki v južnih krajih, pa so kljub temu skoraj brez nesreč. Iz tega nujno sledi naloga države, da poskrbi za enako dobro ureditev rudnikov v južnih krajih, kakor so urejeni rudniki v Sloveniji. Zakaj življenj« delavcev mora biti zaščiteno in če že rudar pri svoji mizerni plači ne zasluži več ko za golo življenje, mora biti vsaj to zavarovano.
Ponovno pa se je čitalo tudi v naših listih — in zlasti obširno tudi v srbijan-skih — da dolgujejo nekateri rudniki v južnih krajih delavcem mezde za več mesecev nazaj. To je škandal, ki ga ni zlepa najti kje na svetu in tu bi morala državna oblast pač energično poseči vmes. Kdor nima denarja niti za delavske mezde, ta tudi nima pravice, da izkorišča rudnik. Če pa se dogodi, da izkopane rude proda, da prejme za plod delavčevega dela denar, a delavcu zaslužka ne izplača, potem je to kaznivo dejanje, ki tudi ne sme ostati brez kazni.
Zelo mnogo pritožb pa je tudi čez razmere, v katerih morajo živeti rudarji v nekaterih rudnikih v južnih krajih. Stanovanja so kar vzorno nehigienična, hrana je slaba in nezadostna, družbe in razvedrila nobenega. Kakor da rudar ne bi imel druge pravice, kakor da koplje in da počiva le zato, da more znova kopati.
Vse te pritožbe proti razmeram v nekaterih južnih rudnikih so bile ponovno konstatirane v srbskih listih in to posebej poudarjamo, da se nam ne bo mogla očitati nobena neobjektivnost.
V živem spominu pa je še borba, ki je nastala zaradi oddaje železniških premogovnih dobav rudnikom. Proti vsem ekonomičnim načelom so se pri teh oddajah favorizirali baš razni rudniki iz južnih krajev. Naše mnenje pa je, da sme država favorizirati, če že gre na to nevarno pot, le rudnike, ki striktno izpolnjujejo vse zakone, ki točno izvajajo tudi vse dolžnosti do delavstva! Ce bi se država strogo ravnala po tem načelu, potem bi imela v svojih rokah tako silno orožje, da bi tudi rudniki v južnih krajih začeli sami od sebe skrbeti za dobro njihovo ureditev, da bi bilo življenje delavcev varno, njih socialni položaj pa vsaj na skromni višini, ki jo terja človeško dostojanstvo. Rudnik, ki ne nudi dovolj varnosti za življenje rudarjev, ki ostaja delavcem dolžan na zaslužku in ki ne izpolnjuje predpisov zakona o zaščiti delavca,^ tak rudnik bi moral biti izločen od vseh državnih dobav. To je najbolj učinkovito sredstvo, da ne bodo nesreče v nekaterih južnih rudnikih tako pogoste.
Pri tej priliki pa treba obračunati še z “elfO drugo stvarjo. Dostikrat morajo slišati naši rudarji, ko zahtevajo več dela za slovenske rudnike, da je njih zahteva le v interesu tujih lastnikov rudnikov Slovenije. Za nje da je pač vseeno, če delajo v Sloveniji ali pa v kakem rudniku na jugu.
Naj tisti,
ki tako govore, najprej poskrbe, da bodo razmere v rudnikih na jugu vsaj primeroma takšne, kakor so v Sloveniji in šele potem naj prihajajo na dan s svojimi vabili. Danes pa vabiti slovenskega rudarja v južne rudnike, pomeni toliko, kakor ga vabiti v nesrečo. In baš zadnja nesreča v Rtnju, ko je izgubilo življenje tudi več p°venskih delavcev, dokazuje, da so naše trditve pravilne!
Boj za oddajo železniških premogovnih dobav še ni končan. Rudarske nesreče jn
neurejene razmere v rudnikih na jugu pa jasno kažejo, kako edino se sme ta boj rešiti. Država sme pri teh oddajah oddajati nabave edinole premogovnikom, ki morejo reči, da so vsaj v glavnem izpolnili to, kar zahteva od njih zakon. Če tega ne morejo dokazati, potem tudi ne smejo biti
pri oddaji železniških dobav upoštevani. Ta dokaz mora biti prvi pogoj za oddajo državnih dobav in potem bo padlo število nesreč. Če se pa to ne bo zgodilo, potem se bo sedanja nemarnost v nekaterih rudnikih še povečala, rudniške nesreče pa bodo še bolj pogost pojav, kakor so že.
vtMtv" Of»el na tcfywcc
da znižajo zaradi redukcije plač cene
Da se omilijo posledice redukcije plač državnih nameščencev, predlaga »Slovenec« v uvodniku dvoje: 1. znižajo naj se stanovanjske najemnine in 2. trgovci in industrialci naj znižajo cene.
Ker je splošne važnosti, tako za državno in nemoteno poslovanje njenih uradov, kakor tudi za vse gospodarsko življenje, da ne povzroči znižanje plač državnih nameščencev prehudih posledic, je tudi v interesu vseh, da se dovoli svobodna diskusija o tem, kako te posledice ublažiti. Zato upamo, da bo, kakor »Slovencu«, tako tudi nam dovoljeno spregovoriti nekaj besed, zlasti še, ker »Slovenec« naravnost apelira na pomoč trgovskih in industrijskih krogov.
Glede gradnje cenenih stanovanj smo se izjavili že ponovno in bili med prvimi, ki smo opozorili, da bi mogla biti graditev hiš s cenenimi, a higieničnimi stanovanji rentabilna. Glede višine najemnin pa bi si dovolili pripomniti le to, da pač nihče bolj ne čuti sedanje draginje poslovnih prostorov ko trgovec. Rentabilnost mnogih novih hiš je odvisna le od visokih najemnin za poslovne prostore. Kar se tiče drugih najemnin, pa je potrebno, da se upošteva tudi rentabilnost hiš, ker bi sicer zašli v novo gospodarsko težavo, s katero pač nikomur ne bi bilo pomagano.
Poleg najemnin pa se morajo znižati tudi vse druge cene, kakor pravi »Slovenec«, ker vsi morajo žrtvovati za uravnovešenje državnih financ in ne samo državni nameščenci. To stališče tudi priznavamo kot pravilno, vendar pa moramo dostaviti, da so trgovci že žrtvovali in da še vedno žrtvujejo za uravnovešenje državnega proračuna. Kljub temu, da so padli posli za polovico, so bili davki povečani, poleg tega pa uvedena še cela vrsta novih davkov. Zmotno je mnenje, da bi trgovci vse te nove davke mogli prevaliti na konzumente, temveč je večina morala seči po svojih rezervah, da je mogla zadostiti svojim davčnim obveznostim. Trgovci so torej že žrtvovali in še neprestano žrtvujejo in v tem oziru je v resnici vsak apel na nje nepotreben.
»Slovenec« pa pravi, da je tudi iz gospodarskih razlogov pametno, če trgovci znižajo cene, ker bo pač uradnik reduciral vse svoje izdatke in bo zato tudi njegov odjem pri trgovcih padel. Brihtni trgovci se bodo zato ravnali po načelu: raje manjši zaslužek, a zato večji promet, da denar hitreje kroži. Je pa tudi po »Slovencu« za trgovce same bolje, če iz lastne iniciative znižajo cene, ker bi bila intervencija države za nje bolj neugodna. Saj je znano, da se trgovci najbolj bojijo maksimiranja cen.
Na ta apel in na te razloge moramo izjaviti, da so trgovci takoj za znižanje cen, samo če je to znižanje sploh še mogoče. Ne sme se namreč pozabiti, da je nad vse priostrena medsebojna konkurenca trgovcev znižala že vse cene na minimum in da v letu 1934. najbolj tvegane trgovine, kakor modne, s konfekcijami, s čevlji itd. niso dosegle več ko 20 do 24 odstotkov kosmatega dobička, dočim je znašal čisti dobiček največ 5 do 7 odstotkov. Saj celo branjarije, katerih izkupiček ilak ni velik, niso dosegle več ko 3 do 4 odstotke čistega dobička. A še ta čisti dobiček je obdačen in tako si more vsak sam izračuniti, kaj ostane malemu trgovcu z nekaj desettisoči prometa.
Položaj, v katerem se nahajajo zlasti manjše trgovine z mešanim blagom, je
-	tako težaven, da te trgovine že davno ne
vodijo boj za dobiček, temveč boj za goli obstanek. Samo poglejte po periferiji mesta, a tudi v mestu samem, kjerkoli se najde le količkaj primeren prostor, že vidite, kako je otvoril podjeten trgovec svojo trgovinico in kako se trudi od najbolj zgodne do najbolj pozne ure, da nekaj zasluži. Tu so že vse cene reducirane že pod minimum. Dejansko tudi še nikoli ni bilo toliko pritožb proti umazani konkurenci, kakor v današnjih dneh.
In vendar moramo pritrditi »Slovencu«, da bi se mogle cene vseeno znižati, če bi se dali trgovini pogoji za večji promet. Če bi se upoštevale zahteve in želje trgovine in odpravile one težke ovire trgovini, da bi ta mogla v svobodni konkurenci svobodneje zadihati in tudi povečati svoj promet, potem bi tudi bila tu možnost znižanja cen.
Ne bomo tu niti govorili o ugodnih posledicah, ki bi nastale za trgovino, če bi poslovali naši denarni zavodi zopet normalno ali če bi bilo konec gospodarske krize, temveč bomo omenili le par stvari, ki zadevajo trgovino direktno in katerih pravilna rešitev ne bi državo nič veljala, temveč bi povečala še dohodke.
Zakaj se na pr. ne obdačijo prodajalnice industrij tako, ko samostojne trgovine? Zakaj favorizira te država ter s tem slabi konkurenčno sposobnost samostojnih trgov-
cev? Zakaj se favorizirajo s vsemi mogočimi privilegiji rame uradniške in neurad-niške n&bavljalne zadruge? Te zadruge imajo deset in deset milijonske promete, a uživajo vse polno davčnih in drugih ugodnosti. Poleg tega imajo te zadruge ogromno kapitala po nizkih obrestih na razpolago, dočim mora trgovec za svoje kredite plačevati še enkrat tako visoke obresti. Kmetska zaščita je reducirala trgovcem obresti od kmečkih terjatev na l*/o> rentino za te obresti pa mora plačevati za 3#/o višjo! Niti ena uradniška nabavljalna zadruga pa ni bila od kmečke zaščite prizadeta, nobeni se tudi ni bati za njen denar, ker se njene terjatve odtegujejo kar pri plači!
In k vsej tej konkurenci prihaja še vedno močnejša konkurenca krošnjarjev, veleblagovnic, tujih potnikov, itd.! Kje pa naj še najde trgovec odjemalcev?
K vsem tem težavam pa treba dodati še mestne trošarine in uvoznine, ki so bile baš letos zvišane. Ali naj po teh zvišanjih trgovec še zniža ceno blagu, ali naj kar direktno prodaja v izgubo.
Zahtevati je mogoče le to, kar je človeško mogoče. Človeško nemogoče pa je, da bi trgovec danes v dobi težke gospodarske depresije, visokih najemnin za lokale, povečanih zahtev glede reklame, vedno ostrejše konkurence in vseh preje naštetih ovir, v katere jo vklenjena legalna trgovina, še znižal cene! Propad nad 6000 trgovin in obrtov v zadnjih 3 letih to jasno dokazuje!
Zato je mogoča samo ena alternativa: ali dobi trgovina večjo možnost zaslužka, da padejo vse ovire in potem more tudi znižati cene, ali pa bo trgovina še nadalje propadala, da bo postalo aktualno vprašanje, kako urediti vprašanje brezposelnih trgovcev in trgovskih pomočnikov.	.
, Pravilno je, da vsi žrtvujejo, toda trgovci so že žrtvovali in žrtvujejo še nadalje, da se redčijo njih vrste kar obupno.
Predsednik vlade- o- omavniU naleUU
vlade
Predsednik vlade dr. Stoiadinovič je po politično uspešnem potovanju po Črni gori prišel v Mostar in Sarajevo, kjer je imel pomembne politične govore. V Sarajevu je dejal med drugim:
»Kraljevina Jugoslavija je delo skupnih naporov vseh treh plemen in mora biti skupno ognjišče vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ljubiti jo moramo z istim žarom, greti z istim plamenom in hraniti z isto hrano.« In dalje je dejal:
^Jugoslavija ne sme biti udobno pristanišče samo enega plemena ali samo enega dela našega naroda. Nočemo nobene posebne nadoblasti, marveč hočemo oblast in nadoblast vseh.« Nadalje je dejal dr. Sto-jadinovič:
»Jugoslovani sc niso borili za svojo svobodo, da bi kesneje v tej svobodi robovali komurkoli.«
»Vsi Srlti, Hrvati in Slovenci, pravoslavni, katoliki in muslimani morajo imeti enake pravir« in enake dolžnosti. Jugoslovanski državljani morajo biti vsi enaki pred zakonom, svobodni državljani v svobodni državi. Takšen je cilj in takšno j* pojmovanje kraljevske vlade, ki ji imun čast predsedovati.«
Vsa Jugoslavija z navdušenjem podpisuje te besede z iskreno željo, da bi bile čim prej uresničene in da bi imele povsod v vsej državi polno veljavo.
l/ledapustne
Neka velika tvornica, znana tudi po tem, da ima vedno odprte roke za vsako koristno stvar, je menda baš zato prejela iž nekega kraja v Sloveniji prošnjo, ki jo ne moremo označiti drugače kot čisto nedopustno. V tej prošnji prosi namreč odbor neke ad hoc sestavljene izletniške skupine pomočnikov tvornico za podporo za izlet, zvezan z veselico.
Vse mogoče prošnje so mogoče in tudi dopustne, da pa kdo prosi za podporo samo zato, da bi se čim bolje zabaval, je pa vendar malo preveč. Takšne prošnje se lahko pošiljajo stricem in tetam, pa še te bodo v današnjih časih najbrže rekle, da se naj cenjeni nečaki zabavajo na svoj račun.
Niso pa prošnje za podpiranje veselic samo popolnoma nedopustne, temveč so v
današnjih časih dokaz pomanjkanja nekega socialnega čustvovanja. Ko morajo tisoči biti v skrbeh, kaj bodo dali v usta, pisati prošnje za veseljačenje, je vendar nemogoče. Naj vendar oni pomočniki, ki so zagrešili to prošnjo, malo prevdarijo in upamo, da bodo sami izprevideii svojo napako.
Potem pa bodo najbrže tudi spoznali, da so napravili zelo slabo uslugo tudi sebi, ker so silno škodovali ugledu svojega stanu. K sreči je to osamljen primer in te vrstice smo tudi napisali zato, da se tako drastičen primer nedopustne prošnje ne bi nikdar več ponovil.
Končno bi. samo še pripomnili, da je bil« tista žalostna prošnja tudi spisana v slabi slovenščini in tako nezadostni obliki, da je bila v resnici v vsakem pogledu vzor nedopustne prošnje.
Sp-tošna stajic tcfyavint sc ni zMišato
Nekatere podrobnosti z zadnje seje Centralnega
predsta vništva
Poročali smo /.e na kratko o zadnji seji Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj Jugoslavije ter objavili tudi resolucije, ki so bile sklenjene na seji. Zaradi važnosti seje je potrebno, da izpopolnemo svoje poročilo še z nekaterimi podrobnostmi.
Totem ko je seja sklenila, da se letošnji kongres jugoslovanskega trgovstva odloži na prihodnje leto in da bo prihodnja seja Centralnega predstavništva 16. in 17. novembra v Sarajevu, je poročal predsednik Savie
o splošnem stanju trgovine.
Ugotovil je, da se stanje trgovine ni prav nič zboljša#«. Edina izprememba na bolje je odprava 81. 7 davčne novele, toda še ta pridobitev je mnogo izgubila na svoji vrednosti zaradi 81. 30 finančnega zakona, s katerim se je dala večina v davčnih odborih finančni oblasti. Sicer pa tarejo trgovino še naprej yse prejšnje težave: delniške družbe se ne obdačujejo pr) svobodni oceni davčnih odborov, nabav'-Ijalne konzumne zadruge so ohranile svoj privilegiran položaj, takse na račune nisa odpravljene, majhne davčne kazni niso abolirane, vprašanje industrijskih prodajal-nic ni rešeno, nevarnost »Ta-Ta« trgovin ni odvrnjena in tildi vse druge težave in vsa druga bremena so ostala. Iz vseh teh razlogov je nujno potrebno, da so organizacije trgovcev močne.
Ne preti pa samo velikanska nevarnost od veleblagovnice »Ta-Ta«, kakor je izjavil g. Mirko Stojkovič, temveč tudi od glavne uradniške zadruge, ki namerava samo v Beogradu odpreti okoli 30 svojih podružnic. Nobenega dvoma ni, da bodo po beograjskem vzgledu nastale podobne podružnične trgovine privilegiranih zadrug tudi v drugih mestih.
0	kmetski zaščiti je poročal predsednik zagrebškega združenja Prpič, ki je tudi poročal o škodljivosti sedanjega zakona o prisilnih poravnavah izven stečaja, ker a.n te tako drage, da ne morejo biti z njimi zadovoljni niti dolžniki niti upniki. Kakor smo že poročali, se je Centralno predstavništvo izjavilo proti vsaki posebni zaščiti, če pa se ta že izvede, polem naj bo individualna.. Glede zakona o prisilni poravnavi izven stečaja pa se je Centralno predstavništvo solidariziralo s predlogi, ki jih vsebuje referat zagrebškega združenja. Daljša debata se je razvila
o volilnem redu zbornice.
G. Ivan Prpič je zlasti grajal razdelitev zborničnega področja na volišča in volilna okrožja. Prirodno bi bilo, da bi se delilo zbornično področje na toliko volilnih okrožij, kolikor je na področju združenj. Ker pa to ni mogoče zaradi premajhnega števila zborničnih svetnikov, je potrebno, da je toliko volišč, kolikor je združenj. Zlasti pa je nastopil g. Prpič proti odločbi, da člani upravnega in nadzornega sveta združenj ne morejo biti zbornični svetniki, ker da je to inkompatibilno z ozirom na to, ker je zbornica nadzorna oblast združenj. To je zofizem, ker ni posameznik niti uprava združenja niti zbornica. Vedno so zastopniki obeh korporacij skupine ljudi in ne posamezniki. Napačna je tudi določba, da ne morejo biti izvoljeni za zbornične svetnike oni, ki so za več ko^ (i mesecev v zaostanku s plačilom zborničnih doklad. Posameznik vendar ni kriv, če mu je davčni uradnik vknjižil njegovo plačilo mesto kot zbornično doklado na račun državnega davka. Končno zahteva, da sc smatra kot izvoljena ona lista, ki dobi relativno večino in se naj v tem smislu tudi izpremeni volilni red. Kljub vsem nedo-slatkom volilnega reda pa zahteva, da se volitve v zbornice izvedejo čim preje. Podobno stališče so zavzeli tudi drugi člani predsedništva.
G. Josip Kavčič pa je naglasil, da je glede posameznih določil volilnega reda zu zbornice težko priti do soglasnega mnenja tudi v vseh podrobnostih, ker ima pač vsako zbornično področje svoje posebne in tudi čisto lokalne interese. Zato treba določiti samo načelno stališče. Nima pa smisla sedaj zahtevati izpremembe volilnega reda, ker bi se s tem volitve zopet odložile. Volitve se morajo na vsak način takoj izvesti in čeprav po novem volilnem rodu. To stališče je tudi usvojilo Centralno predstavništvo.
Nato se je prešlo na vprašanje
socialnega zavarovanja trgovcev in na kreditiranje trgovcev.
G. Prpič zahteva, da se po zaslišanju zastopnikov trgovskega stanu čimprej izda enotna uredba ali zakon o socialnem zavarovanju trgovstva za vso državo, izvedba tega zavarovanja pa naj bo z zakonom prepuščena Zvezam trgovskih združenj za njih ]K)dročja. S pristankom pristojnih »druženj pa se more izvesti to zavarovanje tudi za več banovin skupno. Centralno predstavništvo je mnenja, da se mora predpisati socialno zavarovanje trgovcev na enoten način, izvedba zavarovanja pa se prepusti zvezam trgovskih združenj. Vendar pa se bo definitivno o tem sklepalo šele po referatu, ki ga ima podati združenje v Skopiju. KeT je kreditiranje trgovcev v ozki zvezi s socialnim zavarovanjem trgovstva, je seja sklenila, da se to vprašanje odloži na čas, ko se bo razpravljalo o socialnem zavarovanju.
Drugi sklepi in predlogi
Pi i slučajnostih je bilo sklenjeno: Vsaka zveza plača letos kot svoj prispevek Centralnemu predstavništvu Din 2000-—.
G. Anton Klein govori proti razpisu trgovinskega ministrstva, da se smejo obvezna združenja obračati na ministrstvo le po zbornicah. Ta razpis je le deloma umesten, ker so se dosedaj nekatera manjša združenja v resnici obračala na ministrstvo tudi v čislo lokalnih zadevah, ki jih ministrstvo ne more reševati, ker za to tudi nima časa. Pravilno pa bi bilo, da bi se združenja obračala na ministrstvo po svojih zvezah, ker imajo zbornice samo nadzorno oblast v organizacijskih zadevah, združenja pa so ustanovljena v cilju j pospeševanja gospodarskih interesov« in zato bi morala združenja pošiljati svoje želje in predloge zvezam, te pa ministrstvu. Ne sme se pozabiti, da zbornice in zveze niso konkurenčne, temveč koordinirane ustanove.
Daljša debata se je razvila tudi zaradi pretirane davčne prakse. Zaostale davščine se izterjujejo s takšno brezobzirnostjo, da se celo blago, omare in vse pohištvo odnese iz trgovine. Pritožbe proti takemu postopanju davčnih organov so redno brezuspešne. Zlasti pa je grajati, da se takšne eksekucije izvršujejo celo na tržni dan, da izgubi tako trgovec še svoje odjemalce. G. Varošič je omenil, da je bilo nekemu trgovcu v Skopiju na tržni dan odvzeto vse blago, in to za fiktivni dolg 1)000 Din, ko še pritožba trgovca proti temu davku ni bila niti rešena:
G. Prpič je zahteval, da se podjetja, ki so zavezana posebnemu dodatku davka nn promet, obdačujejo kot samostojne trgovine.
G. Kavčič pa predlaga, da se ostane pri resoluciji kongresa v Skopiju, to je, da se industrijske prodajalnice ukinejo, dokler pa se to ne zgodi, da se obdačujejo kot samostojne trgovine.
Ko se je razpravljalo še o nekaterih internih vprašanjih, so bile sprejete resolucije, ki smo jih že objavili.
Tečaj za dekorativno pisavo
Društvo izložbenih aranžerjev priredi od 20. oktobra pa do konca novembra poseben tečaj za dekorativno pisavo. Ta tečaj je namenjen v prvi vrsti članstvu in b« brezplačen. Kriti bo treba samo efektivne et roške.
V	svrho natančnega dogovora bo v četrtek, dne 3. oktobra v Trgovskem domu skupen sestanek za vse udeležence tečaja.
Udeležile se tega sestanka!
f Stane Seunig
Ko si je priboril prvo zmago in dosegel svoj prvi veliki uspeh tudi kot motociklist, je zamahnila proti njemu kosa smrti in padel je mlad in navdušen športnik Stane
Seunig.
Porojen v odlični ljubljanski rodbini trgovcev z usnjem na Starem trgu v Ljubljani se je zgodaj posvetil trgovini in športu. Intenzivno in s pravim športnim duhom je gojil več panog športa ter bil znan kot odličen sabljač, in plezalec, ponovno pa si je pridobil tudi jugoslovansko prvenstvo v amaterskem družabnem plesu. Pred dvema leti si je kupil močan stroj lI#rley-Davidson s 1000 ccin. 2e pri dirki na Ljubelj je dokazal, da dobimo z njim novega odličnega motociklista. Pri dirki na Ljubljanski grad je to tudi dokazal in zmagal. Ker pa še ni vedel za rezultat, je šel še enkrat dirkat in tik pred vrhom ga je doletela usoda. Zadel se je v brzojavni drog, kolo je udarilo po njem in obležal je z razbito lobanjo.
V	vseh športnih krogih, pa tudi v vsej Ljubljani,. je vzbudila njegova tragična smrt silno sočustvovanje.
Bodi ohranjen vrlemu športniku in trgovcu svetal spomin! Težko prizadetim svojcem pa naše globoko sožalje.
Produkcija premogovnikov v Sloveniji
V juniju je znašala proizvodnja v slovenskih premogovnikih 85.455 ton, v juliju pa 85.861 ton. Prodaja je dosegla v juniju 70.963, v juliju pa 72.937 ton. Železnice so prevzele v juniju 29.498, v juliju pa 29.440 ton. Odvzem industrije se je povečal od 34.958 v juniju na 35.014 v juliju. Izvoz premoga je padel od 639 na 377 ton.
Zaradi manjše prodaje so se zelo povečale zaloge, in sicer od 94.720 v juniju na 100.299 ton v juliju, dočim so v maju znašale le 85.506 ton.
Število delavstva je znašalo: v maju 5733, v juniju 5471 in v juliju 5tit58; izmenjav pa je bilo v maju 115.30(5, v juniju 111.425 in juliju 116.977.
Zaslužki delavstva so padli od 4,945.000 dinarjev v maju na 4,644.000 v juniju in se v juliju povišali na 4,922.000. V juliju 1. 1934. je znašal zaslužek delavstva še
5,154.000	Din.
V prvih 7 mesecih je znašala
1933	1934	1935
prodaja	650.048	610.528	579.912
proizvodnja	633.999	670.709	665.341
Odjem železnic je padel od 259.143 ton leta 1934. na 236.483 ton v letu 1935., dočim je odjem industrije naraslel od 262.445 na 265.980 Din.
Zaslužek delavstva pada stalno in je znašal v prvih sedmih mesecih leta 1933.	38,333;000	dinarjev,
leta 1934.	38,091.000	dinarjev,
leta 19:55.	36,059.000	dinarjev.
Gospodarske vesti iz Rumunije
Rumunska vlada je sklenila v nasprotju z željami Narodne banke ustanovitev posebne devizne centrale. — Rumunska vlada je odpovedala klirinške pogodbe s Poljsko, Avstrijo in Madjarsko. — Gospodarski svet vlade je odobril pogodbo, po kateri bo tvomica čevljev Dermata izvozila v Anglijo čevlje, ki jih bodo Angleži plačali z bombažem. — Zadnje dobavne licitacijo za romunske železnice so bile brezuspešne, ker sploh ni bilo na licitaciji nobenih ponudnikov, ker zahtevajo ti, da se najprej ujedi plačevanje državnih dolgov.
Zakaj je nastala nesreča v Rrtnju
Katastrofa v Rtnju je dosedaj zahtevala 21 rudarskih življenj, in sicer je bilo ubitih v rovu 12 rudarjev, v bolnišnici pa je umrlo 9 rudarjev.
»Politika« piše, da se vse izpovedi rudarjev strinjajo v tem, da je bilo v rovu nenavadno toplo, da so morali nekateri delati celo nagi. Nekateri rudarji so videli plamen, drugi so bili opečeni od vrele vode, ki je prodirala iz zemlje, to je iz onega rova, ki je bil lani zazidan, ker je v njem nastal požar. Poleg lega so nekateri zapazili tri ali štiri dni pred katastrofo v hodniku plamenčke nad svojimi glavami. Iz vsega tega sledi, da se- je nahajal zazidan rov, v katerem je premog žarel, v neposredni bližini kraja, kjer so kopali rudarji. Vsi ti simptomi; nenavadna vročina, vrela voda in drugi znaki, o katerih so rudarji pravočasno obvestili svoje predpostavljene, pričajo, da je bilo delo v tem delu rudnika nevarno. Moralo se je računati s tem, da pride do katastrofe.
Mnogi rudarji trde, da je z njimi skupno delal v deseti šihti kot kopač sir. nekega v rudniku vplivnega moža, čegar beseda pri lastniku rudnika zelo mnogo velja. Ker se je njegov sin slabo u':ti. ga je poslal oče v rudnik. Delal je skupno z onimi rudarji, katere je zadela katastrofa. Ko pa so na dan nesreče prišli rudarji na ono nevarno mesto, kjer se je zgodila nesreča, ni bilo tega sina več poleg. Rudarji so mnenja, da je on vedel, da je na tein mestu delo nevarno. Oče pa trdi, do je izostal njegov sin od dela samo zato, ker je bil
Pcliiičnc vesli
Podajanja ined Rumunijo in Sovjetsko Rusijo o sklenitvi vojaške zveze so baje ugodno zaključena. V pogodbi je tudi določba, da sme v določenih primerih ruska vojska skozi rumunsko ozemlje.
Italija je začela zopet izplačevati podporo Albaniji, da bi lahko imela v Draču in Valoni oporišča za svojo mornarico, Če bi hotela zapreti Otrantsko ožino.
Italijanska vlada je določila na svoji zadnji seji smernice svoje zunanje politike tako-le: Iz Društva narodov Italija ne izstopi, dokler DN ne bo direktno nastopilo proti Italiji. Italija je pripravljena skleniti z Anglijo nov dogovor glede njenih legitimnih pravic v Afriki. Italija se bo izognila vsemu, kar bi moglo razširiti njen konflikt z Abesinijo na druga področja.
Abesinski cesar je sporočil Društvu narodov, da je moral zaradi samoobrambe proglasiti mobilizacijo vojske. Ostaja pa zvest načelom Društva narodov.
Polofieiozni »Tenips« označuje po objavi sklepov italijanske vlade in proglasitve abesinske mobilizacije nastalo situacijo tako-le: »Kar se tiče italijansko-abesin-skega konflikta je sedaj kocka padla. Objavljeni kominike italijanske vlade ne dopušča več nobenega dvoma. V naslednjih dneh se bo dvignila zavesa nad vojnimi operacijami v Afriki. Kdina skrb mora sedaj biti, da se spopad v Afriki omeji in lokalizira ter da ne najde odmeva v livropi.
V	tem smislu mora delati tudi Društvo narodov.
Abesinski cesar je izjavil, da more Abe-sinija z gerilsko vojno zadržati Italijo tri mesece, da ne doseže nobenega večjega uspeha. Po treh mesecih pa da bo Italija doživela vojaški in finančni polom.
Abesinska vlada je zaprosila Društvo narodov, da nemudoma pošlje v Abesinijo mednarodno preiskovalno komisijo, ki naj ugotovi, če v resnici pripravlja Abesinija otenzivo proti Italiji. Kasneje pa naj bi komisija ugotovila, kdo je začel sovražnosti.
Italijanski vojni načrt je, da bi en del
'italijanske vojske prodiral od obale fran-coske Somalije proti železnici, ki veže Adis Abebo z morjem, drugi del italijanske vojske pa bi prodiral iz italijanske Somalije na Harar. Na ta način naj bi se vzpostavila zveza med obema italijanskima kolonijama ter odrezala Abesinija od morja. Italijani bi prodirali le z motoriziranimi oddelki ter letali in tanki ter bi mogli priti vsak dan 40 km daleč. N\ vsakih 30 do 40 km pa bi zgradili takoj močne utrdbe.
Dr. Beneš je dejal na seji skupščiac Društva narodov, da je Društvo narodov v
i	tal i ja nsko-abe.sinsk e m konfliktu svojo preizkušnjo prestalo kot politična in materia1-na sila, čeprav ni moglo konflikta v Afriki popolnoma rešiti. Vendar še niso zaprta vsa pota k mirni rešitvi.
Ob priliki potovanja Ocmboša v Berlin in novo nastale situacije zaradi vojne v Afriki se v mednarodnih diplomatskih krogih pričakuje, da bo začela Nemčija obenem s Poljsko in Madjarsko akcijo za ustanovitev bloka srednje Evrope, h kateremu bo skušala pritegniti tudi Italijo. Poljska in Madjarska pa bi tudi izstopile iz Društva narodov, kakor hitro bi izstopila Italija.
Čeprav je Madjarska po pogodbah vezana, da se pred zaključkom katerekoli pogodbe s tretjo državo najprej posvetuje z Avstrijo, ni vendar sedaj Gembeš niti obvestil avstrijske vlade o svojem potovanju v Berlin in o ciljih tega potovanja. Avstrijski vladni krogi se zaradi tega boje, da bo Nemčija povečala svoj pritisk na Avstrijo.
Nemška židovska zveza je zaprosila nemško vlado, da dovoli vsem Židom izselitev iz Nemčije.
Parlamentarne volitve v Belgiji bodo
IV	oktobra, senatne pa 5. novembra.
Britanska vlada je sporočila vladi USA, da želi imeti pri gradnji linijskih ladij popolnoma proste roke in da bo znatno okrepila svoje atlantsko brodovje. Pomorski sporazum je torej padel.
Francija se je odločno izjavila proti ukinitvi podmornic, ker so te izrazito obrambno orožje.
Novo špansko vlado je sestavil, kakor smo že poročali Chapaprieta (izg. Šapapr-jeta). V vladi so zastopani radikali, ljudska stranka, ljudska akcija, agrarci in katalonska stranka. Zunanje ministrstvo je prevzel Lerroux (radikal in bivši predsednik vlade), vodja katolikov Gil Robles, notranje zadeve Caploblanco, finance pa sam predsednik vlade.
t i)cngg$fvo
Padec lire
»Politika« prinaša iz Rima to vest:
>»eprav italijanski tisk ne poroča o tečaju lire na tujih borzah, se je vendarle zvedelo, da je na borzah v Parizu in Londonu ko tudi na drugih mednarodnih trgih padla italijanska lira za 35®/». V Parizu se plačuje za liro 90 saulimov. Zadnje finančne odredbe italijanske vlade so vplivale katastrofalno tudi na italijanske borze. Vrednostni papirji padajo strahovito. Tako so padle delnice Fiata za 50°/#. Izgube na milanski borzi dosegajo znesek pol milijarde lir. V dobro obveščenih krogih se govori, da je 15 najmočnejših senzalov na milanski borzi pred polomom. Zaradi strogih predpisov devizne centrale ni mogoče v Italiji nabaviti tudi najmanjši znesek katerekoli tuje devize.
Herriot za deflacijo
Na skupščini trgovcev s tobakom v Lyonu
je govoril Herriot o finančnih in gospodarskih vprašanjih. Med drugim je dejal, da je nazadovanje zunanje trgovine v neki meri posledica nemarnosti francoske industrije, ki dostikrat nabavlja v tujini predmete, ki bi jih mogla sama proizvajali. S tem pa tudi ruši gospodarsko ravnovesje, ki je dostikrat mnogo bolj važno od proračunskega. Nato je prešel na vladno finančno politiko in dejal, da pozna ugovore proti vladni politiki varčevanja. Toda varčevanje je neobhodno potrebno. Ce se je treba odločiti za deflacijo ali za inflacijo, se on odloči vedno za deflacijo, kajti daje prednost sklepom, ki ne begajo za popularnostjo. Ko pa bo proračunsko ravnovesje doseženo in frank definitivno rešen, potem bo prišel tudi čas, da se vprašanje varčevanja še enkrat pregleda.
*
l*o bilancah štirih zagrebških velebank so padle njih vloge in upniki od 5.423 milijonov Din v 1. 1930 na 2.507 milijonov v 1. 1934, torej za 54%.
Estonska banka je znižala obrestno mero s 1. oktobrom od 4 in pol na 4%.
Zaloga Nizozemske banke se je v zadnjem tednu zopet znižala, in sicer za 21 na 511,9 milijonov goldinarjev. Obtok bankovcev se je znižal za 6,7 na 63,9 milijonov goldinarjev. Obveze na pokaz so krite s 65,13, prejšnji teden pa je znašalo kritje 67,33#/o. Če do 1. oktobra ne po prenehal odtok zlata, bo zopet povišana obrestna mera.
Češkoslovaške klirinške terjatve so znašale po stanju z dne 20. septembra: proti Jugoslaviji 83, Nemčiji 330, Rumuniji 120, ftaliji 26, in Grčiji 55 milijonov Kč. Proti Avstriji pa je Češkoslovaška pasivna za 64 milijonov Kč.
Že v 24 urah ŠŠ tir ££
klobuke itd. Skrobl
in svetlolika »rejce, ovratnike in manšete.
Pere, suši, manga in lika domete perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Selenburgova ul. 9.
Telefon it 22-78.
Prodaja nežigosanih igralnih kart in domino-iger
Uradno se razglaša:
V	zadnjem času so se pojavile v prodaji igralne karte in domino-igre, ki niso žigosane niti s© ni za nje plačala taksa. Ker so te karle majhne oblike in tiskane na slabem papirju, je nastalo mnenje, da sploh ni treba za nje plačevati takse. Za radi tega je bil zaprošen carinski svet za mnenje, ki je sklenil, da se smatrajo za igralne vse karle brez ozira na njihovo zunanjost, če se morejo z njimi igrati običajne igre. Ta sklep je odobril tudi finančni minister. Na podlagi tega je izdala davčna uprava finančnega ministrstva okrožnico na vse finančne direkcije in davčne uprave, da se po predpisih tarifne postavke 236 taksnega zakona plača za vsako igro brez ozira na njih velikost in obliko taksa. Zato je izdelava in prodaja kart tudi najinaujže 0p]ike v nasprotju z zakonom in se ne'sme trpeli. Prav tako je prepovedano izdelovanje in prodajanje popolnih domino-iger, pa najsi bi bile te izdelane tudi iz papirja. Proti vsem osebam, W bi jih izdelovale brez dovoljenja finanč-ministrstva in jih prodajale ali tudi bile v njih posesti, se bo postopalo po zagonu. v tem primeru se plača 50kratna faksa kot kazen.
Trgovinsko ministrstvo je razposlalo končni zakonski načrt o razprodajah vsem zainteresiranim ustanovam in organizacijam v izjavo.
Pod razprodajo razumeva zakonski načrt vsako množi n sk o in pospešeno prodajo blaga na drobno, in sicer v okoliščinah, da ima javnost vtis posebno ugodne ponudbe. Takšna razprodaja je dovoljena samo proti uradnemu dovoljenju. V dvomljivih primerih mora oblast zaslišati obvezna združenja in zbornice.
Inventurna sezonska razprodaja in »beli tedni« ne potrebujejo nobenega posebnega dovoljenja. Če pa so v nasprotju z veljavnimi predpisi, potem jih mora oblast I. stopnje prepovedati. Prodaje blaga pod raznimi drugimi imeni, kakor »cenen teden«, »razprodaja ostankov« itd. so prepovedane. Od trgovskih zadrug ali gremi-jev so more določiti, da smejo biti inventurne, sezonske razprodaje in beli tedni samo v določeni dobi ali samo v določenem kraju. O prošnji za dovolitev razprodaje odloča obrtna oblast 1. stopnje po zaslišanju pristojnega združenja in trgovinske zbornice. Razprodaja se sme dovoliti za največ tri mesece. V posebno uvaževanja vrednih primerih more oblast II. stopnje podaljšati razprodajo še za tri mesece. Podjetju, ki še ne obstoji dve polni leti, so sme dovoliti razprodaja samo, če je lastnik umrl ali če je zadela podjetje elementarna katastrofa ali še iz drugih izrednih razlogov.
Prošnja za dovolitev razprodaje se mora odkloniti, če se je ugotovilo, da je prosilec
Crna kveniha
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorje-nih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 11. do 20. septembra.
A. 0TV0RJENI KONKURZI:
Savska banovina: Krausz Josip, lastnik banke Josip Krausz i drug, Osijek; Beser-man Oskar, Djakovo; Gliieks Robert, branjarija, Klošter Ivanič.
Primorska banovina: Abinum Albert S., trg. s kratkim blagom, Split.
Dunavska banovina: Arnold Andrija, mg. ph., drogerija »Andjeo«, Novi Sad.
Moravska banovina: Todorovič Milutin, trg., Zaječar.
Drinska banovina: Lukič Radivoj, trg., Šabac.
Dunavska banovina: Miletič Milenko, trg., Kragujevac.
Beograd, Zemun, Pančevo: »Avala« tovarna papirnatih vrečic— lastnik: Olga D. Gregovič, Beograd; Kreditna banka d. d., Pančevo.
B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE:
Savska banovina: Klein Emil, Zagreb.
Savska banovina: Bregant Vinko, restav-
rater, Zagreb.
Vrbaska banovina: Karanovič Sima, trg., Bos. Novi.
Primorska banovina: Buj Jvan Ante, trg., Split.
Drinska banovina: Efendič Šalih H. umr-log H. Mehmeda, trgovec, Tuzla/
Dunavska banovina: Miladjev Sava, tiskarna/, Sombor.
Inozemstvo. Gottinger L., Wien TT., Jo-sefinengasse 6.
C.	KONČNA K0NKURZNA POSTOPANJA:
Primorska banovina: Brstilo Tomo Josipov, trg., Omiš.
Drinska banovina: Pavlovič Radosav, Obrenovac; Stanimirovič Peter i Borivoje, mesarja, Valjevo.
Dunavska banovina: Čajkušič MarjaD, branjarija, Dobanovci; Kostič Stevan, Sub; Mihajlovič Gojislav, Veliko Gradište; Popovič Bogdan, trg., Srpski El emir; Brkič Živko, G rocka.
Moravska banovina: Jevtovic Radosav, Robot; Dimitrijevič Vojislav, bivši trgovec, Čičevac; Nikolič Svetozar, opankar, Niš.
Vardarska banovina: Aleksič Miša Pop, trgovec, Štip; Kukuš Mihail, biv. trg., Kočane.
Beograd, Zemun, Pančevo: Mičič Bogo-sav, Beograd.
Savska banovina: Konsorcij d. d., Zagreb; Krausz Mavro, Valpovo.
Primorska banovina: Arbanašič J., irg.,
tri mesece pred vložitvijo prošnje nakupil blago ali ga naročil ali če je iz katerega drugega svojega podjetja vzel blaga v količinah, ki niso v skladu z obsegom trgovine, za katero se želi razprodaja. Dovoljenje se more preklicati, če se naknadno ugotovi, da podatki v prošnji ne odgovarjajo resnici. Obrtna oblast je dolžna v prodajnem lokalu izvesti revizije, da se prepriča, če se točno izvršujejo predpisi. Za te revizije se morejo pooblastiti tudi mestne policije ali gremiji.
Pred podelitvijo dovoljenja se ne smejo razprodaje niti začeti niti napovedati. Če je bila dovoljena razprodaja zaradi opustitve obrala, potem ne sme začeti lastnik pred dvema leti nobene nove trgovine, v kateri bi se prodajalo blago iste vrste ko na razprodaji. V prostorih, kjer je bila razprodaja, tudi noben član lastniko\e rodbine ne sme dve leti opravljati podobne trgovine.
Ti predpisi pa ne veljajo za sodne Ih za druge oblastvene razprodaje. Če hoče oblast ali državno podjetje zarubljeno bla go (na primer za zaostale davke) razprodati, se mora o tem sporazumeti s pristojno obrtno oblastjo. Prestopki proti temu zakonu se kaznujejo po obrtnem zakonu. Denarne kazni zapadejo v korist fonda za pospeševanje strokovnih nadaljevalnih šol. Razprodaja, ki se ne omejuje na prvotno dovoljene predmete, se mora takoj ustaviti, preostalo blago pa zapleniti.
O	tem zakonskem načrtu bo sedaj sklepat parlament.
Split; Lozič Marko, trg. z dež. in ind. pridelki, Split.
Donavska bauovina: Cvetkovič Vojislav, opankar, Požarevac; Mednarodna trgovska banka d. d., Petrovgrad; Miletič Sibin, l)o-nje Zleginje; Popovič Ljubisav, trg., Ra-brovo; Sinčelič Aleksije, Ropočeva.
Moravska banovina: Cvetkovič Vidan S.
—	Nikolič, Bari Čiflik; Grujič Nikola, Soko Banja; Nikolič Danilo, trg., Petrovac.
D.	POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE:
Savska banovina: Oreškovič Jurij N., Zagreb, Iliča 67; Kobn L. F., Zagreb, Iliča 42.
Drinska banovina: Rehak Petar, Vin-kovci.
Beograd, Zemun, Pančevo: Mozer Marija, Zemun.
Opombe: Podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo konkurz (poravnavo), kdo je konkurzni (po ravnalni) upravitelj, se izvedo v našem tajništvu. — Jstotam se izve vzrok, zakaj je bilo postopanje končano in pogoji, jiod katerimi je bila poravnava potrjena.
Savska banovina: Peranič Ivan, Rab.
Beograd, Zemun, Pančevo: Nikolič Kosta
i	drug, Beograd.
2unan/a
trgovina
češkoslovaški uvoz vina
V	prvih sedmih mesecih letošnjega leta je Češkoslovaška uvozila 42.300 hi vina v skupni vrednosti 11,771.000 Kč. Od tega je uvozila: iz Italije 20.500 hi, iz Španije 6200, iz Francije 3200, iz Jugoslavije 2700, 'z Grčije 5700, iz Madjarske 4800 in iz Nemčije 330 hektolitrov. V juliju je uvozila Češkoslovaška 5300 hi vina v vrednosti
1,488.000	Kč.
*
Carinski dohodki so znašali v času od 1. aprila do 20. t. m. 332,3 milijona Din, za 25 milijonov Din več, kakor pa so bili pro-računjeni.
žitna družba v Pragi je dovolila uvoz 1000 vagonov koruze iz Jugoslavije in Runi unije.
»Sovjetska vlada je sklenila, da se uvede
v	Sovjetski Rusiji začenši s 1. oktobrom svobodna trgovina. Živila se bodo prodajala od 1. oktobra dalje le v svobodni trgovini, vendar pa bodo cene minimalizirane.
Trgovinska mornarica Sovjetske Rusije se je od 1. 1930 do 1. 1935 skoraj podvojila.
Po podatkih »Deutsche Getrcido Zei-tung« je bila 15. t. m. končana v Rusiji žetev na površini 80,8 milijona ha. Doseženih je bilo 96°/» načrta, znatno več ko lani.
Ameriška vlada je objavila seznam predmetov, ki se jih sine izvažati le prbti posebnemu dovoljenju vlade in katerih izvoz je v primeru vojne sploh prepovedan. V seznamu je navedeno orožje vseh vrst, letal, ki se morejo uporabiti ko vojna ter plini. Ni pa v seznamu sirpvin.
{ <Dcbaive-rliciiacij&
Komanda pomorskega zrakoplovstva Divulje sprejema do 8. oktobra |K>nudl>e o dobavi jeklenih akumulatorskih baterij.
Direkcija državnega rudnika Knkanj
sprejema do 10. oktobra ponudbe o doba-
vi	žebljev za krovno lepenko.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 10. oktobra' ponudbe o dobavi 7500 vreten sukanca, 420 m satina in 750 m organtina; do 19. oktobra pa o dobavi 550 kg sive lepenke, 1000 kom. omotnega papirja, 50m širting-platna, 550 m vrvice, 15 klopčičev knjigoveškega. sukanca, 500 kartonov za fasciklje, 6000 etiket itd.
I.	oddelek Vojno-tehnirnega zavoda v Sarajevu sprejema do 9. oktobra ponudbe
o	dobavi glede 1 električne peči. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih komandah.)
Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani, sprejema do 8. oktobra ponudbe o dobavi tovotne masti, mila, lesenih spojk, raznega lesa, železa, vijakov, groverjevih obročev, žice, jekla, žaginih listov itd. — (Pogoji so na vpogled pri oddelku.)
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 9. oktobra ponudbe o gobavi 40.000 kg portland-cementa.
Direkcija drž. rudnika Kukanj sprejema do 10. oktobra ponudbe o dobavi delov za bencinske svetiljke,- 3000 kg bencina in raznih potrebščin za kotle.
Komanda pomorskega zrakoplovstva Divulje sprejema do 14. oktobra )>onudbe o dobavi ventilatorja; do 24. oktobra, pa o dobavi rokavic in kap za avijatičarje.
Oddaja generatorjev v preizkuševanje. se bo vršila s pismenimi ponudbami, katere je vložiti do 10. oktobra pri Direkciji drž. rudnika v Kaknju. (Razpis je na vpogled v pisarni Zbornice TOl v Ljubljani.)
Dne 8. oktobra bo pri Korhandi III. ar-mijske oblasti v Skoplju licitacija za dobavo pisarniškega materiala. — (Pogoji so na vpogled pri komandi.) fazopor.žiZizz
Pri ekonomskem oddelku prometnega, ministrstva v Beogradu bodo naslednje ofertne licitacije: dne 11. oktobra za dobavo 873 kožuhov; dne 16. oktobra za dobavo 1 trofaznega sinh ronskega motorja; dne 17. oktobra pa za dobavo 3243 kg jeklene pločevine, 3615 kg okroglega peresnega jekla in 2553 kg jeklene žice. — (Predmetni pogoji so na vpogled pri strojnem oddelku Direkcije drž. žel. v Ljubljani »Ljubljanski dvor«, soba St. 194 vsak delavnik med 10. in 12. uro.)
Prodaja starega jekla in železa. Dne 23. oktobra bo pri 1. oddelku Vojno-lehnične-ga zavoda v Sarajevu ofertna licitacija za prodajo 280.000 kg starega jekla in 20.000 kilogramov starega železa. (Pogoji so na vpogled pri oddelku.)
Oddaja adaptacijskih del na zgradbah vojašnice »Kralja Petra L« v Ljubljani, vojašnice »Vit. kralja Aleksandra I. Uje-dinitelja« v Slov. Bistrici in voajšnice »Vojvode Mišiča« v Ljubljani se bo oddala z ofertnimi licitacijami dne 7., 9. in 22. oktobra pri referentu inženjerije Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
Dne 7. oktobra bo pri Dravski radioriiei v Ljubljani pismena licitacija za dobavo 5000 kg nafte, 60 kg komprosorskega olja, 30 kg dinamo-olja, 100 kg petroleja, 100 kg bencina.
Dne 11. oktobra bo pri Upravi 1. oddelka Vojuo-tehničnega zavoda v Sarajevu pismena licitacija glede dobave bakrenih cevi. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.)
Dne 8. oktobra bo pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu pismena licitacija za dobavo 30.000 kg svinjske masti.
Dne 8. oktobra bo pri Vojno-tehničn nn zavodu v Kragujevcu ofertna licitacija za dobavo 750.000 kg jekla; dne 28. oktobra pa o dobavi 11.500 kg papirja. Dne 12. okt. bo pri Javni borzi dela v Splitu ofertna licitacija za dobavo inventarja za delavska prenočišča.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOl v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Davčne zadeve zdravnikov, zobozdravnikov in dentistov
se bodo razpravljale pred davčnimi odbori dne 11. oktobra. Seznami o njih odmeri pridobnine so razgrnjeni do vštetega dne
4.	oktobra.
O	predlogih davčne uprave bo razpravljal davčni odbor po vrstnem -redu.
Univ. prof. dr. M. Škerlj:	3
Žzmi/sUc fneftuhc Icohveftciie
b) Naš sedanji zakon breme tega dokaza izrečno nalaga onemu, ki imetniku očita nepoštenost v omenjenem smislu. Novi zakon o dokaznem bremenu ne govori naravnost, vendar v tem ne vidim spremembe. Načelo je, da mora nasprotnikovo nepoštenost dokazati oni, ki jo trdi, ne pa obratno. Sicer pa tildi slog nove določbe kaže, da naj velja to načelo.
c) Naš zakon določa, da naj načela o prigovoru nepravilne izpolnitve blanko-menice veljajo tudi takrat, kadar bi se v menici, ki velja za menico vpoglednico, ker v nji dospetek ni nikakor označen, pozneje z&pisal drugačen dospetek, ali bi se v menici, ki naj se, ker ni drugače določeno, plača v kraju, ki je imenovan poleg trasa-tovega imena, pozneje zapisal drug plačilni kraj, ali kadar bi se v menici, ki velja, da je izdana v kraju, zapisanem pri izdateljevem imenu, pozneje zapisal drug kraj izdaje. EMZ te določbe nima. Take spremembe bo torej presojati kot predrugačitve; vsak podpisnik bo zavezan po onem besedilu, ki ga je menica imela, ko jo je on podpisal.
Ii. Indosament.
6.	Cl. 12. (§ 11). Naš zakon določa, da je indosament »na prinosnika« ničen, EMZ smatra tak indosament za blankoindosament. Dosledna ta sprememba ni; da bi bila, bi se bila morala priznati tudi menica »na prinosnika«, _t. j. menica, v kateri remitent ne bi bil določen z imenom. Tega koraka pa EMZ ni storil. Za teorijo je sprememba prav važna, za prakso ne: imeli bomo poslej pač dve vrsti blankoindosamenta mesto dosedanje ene.
7. Cl. 1*. (§ 12). Po našem zakonu se more blankoindosament, dan samo s podpisom, veljavno zapisati samo na hrbet menice ali na hrbet alonže (ali kopije). Po EMZ bo tak indosament veljaven tudi na licu alonže. Ker se alonža pri nas redko rabi, sprememba za prakso ne bo važna, sicer je pa prav dvomljivo, ali je koristna. Doslej bi se bilo dalo trditi — naš zakon ni povsem jasen — da sam podpis na licu alonže pomeni aval za trasanta, poslej ne. Pravni položaj indosanta je lahko prav različen od položaja trasantovega avalista, ki je v regresu plačal menico; indosant ima lahko več zavezancev, trasantov avalist samo trasanta in, če je menica akceptirana, še akceptanta.
8. Cl. 16. (§ 15). V 1. odstavku je sedaj rečeno, da se pri preskušnji vrste indosamentov (radi formalne legitimacije imetnika menice) prečrtani indosamenti smatrajo kakor da jih ni. EMZ pravi »da — se v tem pogledu« — torej samo kar se tiče preskušnje legitimacije, smatrajo, da jih ni. S tem je stvar bolje izražena, učilo se je pa že doslej isto. Namen določbe je samo ta, da se plačniku olajša preskušnja legitimacije; težko bi mogel poizvedovati, ali je bil indosament po pravici črtan, t. j. od osebe, ki je to smela storiti, težko bi mogel presojati, ali ni z neupravičenim črtanjem kdo oškodovan, zato mu zakon odvzema to breme. Nikakor pa niti sedanji zakon s tem noče reči, da vsak imetnik menice po svoji volji briše in črta indosamente; samo indosant, ki je menico izku-pil (plačal) v regresu, sme že po zakonu črtati svoj in naslednje indosamente.
Da je v 1. odstavku sedanji 3. stavek postavljen pred
2.	stavek, ne pomeni stvarne spremembe; prav tako je sprememba v 2. odstavku zgolj stilistična.
9. Cl. 17. (§ 16., odst. 1.). Jako važne so spremembe glede prigovorov zoper menični zahtevek. Po sedanjem
| zakonu more prejšnji zavezanec prigovor, ki ga ima zoper kakega imetnikovega prednika, zoper imetnika menice uveljavljati le, če je imetnik menico od svojega prednika pridobil po lokavem sporazumu. To se n. pr. pravi: Tra-sant bi bil remitentu lahko prigovarjal pobotanje; remitent se tega. boji, pa indosira menico A.ju, zoper kogar trasant nima prigovora pobotanja, tako da bi mu menico moral plačati. Če si A menico da indosirati vedoč za trasantov prigovor zoper remitenta in z namenom obrez-rspešiti prigovor, ravna »lokavo« v smislu zakona, in če je remitentu znano, da A tako ravna, gre za lokav »sporazum«. Ako se trasantu posreči ta sporazum dokazati, A-ju lahko prigovarja lokav sporazum in mu ne bo moral plačati menice. Samo znanje remitentovo ali A-jevo ne zadostuje, oba morata vedeti za prigovor, biti mora namen obrezuspešiti prigovor, remitent mora vedeti za A-jev namen. Na ta način je uporaba prigovorov silno omejena, s tem je kroženje menice krepko zavarovano. Moralni čut pa nam nekako pravi, da stvar ni povsem v redu, da marveč že oni ne ravna pravilno, ki bodisi brez sporazuma z indosantom, dolžniku zavestno onemogoči obrambo zoper menični zahtevek svojega indosanta. V tem smislu določa čl. 17., da osebe, zoper katere se postopa na temelju menice, zoper imetnika ne morejo uveljavljati prigovorov, ki so osnovani v njihovih osebnih odnošajih s trasantom ali s katerim prejšnjim imetnikom, razen če imetnik pri pridobitvi menice ni zavestno ravnal v dolžnikov kvar.1
1	»n’ait agi sciemment au detriment du debiteur«; uradni prevod »osim ako iinalac pri pribavljanju menice nije svesno postupio na štetu duinika« ni povsem točen; »detriment« je širši pojem od »štete« (škode). Nemški prevod »Nachteil« je toenejši; jaz bi rekel »kvar«, srbohrv. morda prav tako »na kvar« ali »na uštrb«.
(Se nadaljuje.)
| fVcve knjige
Monumenta artis Slovenicae
X. snopič: Svetniške legende.
Zaradi tarifnega gibanja grafičnega delavstva se je X. snopič monumentalnega dela nekoliko zakasnil, a bo Akademska založba poskrbela, da zamudo nadoknadi. Ker so bile med tem odkrite v Crngrobu vprav senzacionalne freske, bo 11. snopič
i	.večen tem freskam.-. Monumenta artis Slovenicae so s temi freskami silno pridobile.
Deseti snopič obravnava prizore iz legend svetnikov, kakor so jih opisovale srednjeveške zbirke svetniških legend, zlasti Jacoba a Voragine Legenda aurea. Posebno so se obravnavale pri nas legende sv. Ladislava, sv. Jurija, sv. Urha in Kornilijana, sv. Nikolaja, sv. Martina in sv. Florijana. Spomeniki segajo nazaj v leto 1389 (Legenda sv. Ladislava v Turnišču), ter segajo do srede petnajstega stoletja. Zgodovinsko ozadje ter umetniški pomen vseh slik je krasno podan v uvodu urednika dr. Steleta, dovršeno popolno reprodukcijo fresk pa nazorno pojasnjuje tekst.
XII. snopič: Oltarne slike.
Kakor je omenjeno, bo 11. snopič, ki izide v začetku oktobra, posvečen novo odkritim crngrobskim freskam.
V	uvodu pravi urednik dr. Stele, da je Slovenija v primeri z izrednim bogastvom stenskih slik naravnost. uboga glede posesti oltarnih slik. V celoti sta se ohranila le oltar v Ptuju in krilni oltar v cerkvi pri Sv. treh kraljih pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. Od zanesljivo stare slovenske posesti slikanih oltarjev, ki gotovo ni zaostala za sosednjimi alpskimi deželami, pa se je ohranilo: 1. dvoje slikanih kril glavnega oltarja župne cerkve v Kranju, ki sta bile prodane na Dunaj, 2. oltar iz krstne kapele proštijske cerkve v Ptuju,
3.	slika Oljske gore v cerkvi sv. Miklavža nad Čadramom, 4. troje slik na balustradi iste cerkve in 5. slika Jezusovega vstajenja v knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani.
Kakor so redki ti ohranjeni spomeniki, pa vendar zadostno pričajo o visoki stopnji, ki so jo dosegli takrat slikarji. Reproducirane slike jasno kažejo, da se nekatere teh slik ponašajo tudi v dunajski Nacionalni galeriji.
Prvi zvezek Monumenta artis Slovenicae bo kmalu zaključen in vsi dosedaj izšli Snopiči dokazujejo, da v slovenščini še ni bilo tako monumentalnega dela, kakor je fo delo dr. Steleta. Kar smo že enkrat napisali, ponavljamo znova. Ne sme se ponašati slovenska hiša s svojo kulturo, ki nima tega izrednega dela. Na častnem mestu t vsaki premožni hiši morajo biti »Mo-numenta artis Slovenicae«.
| 2)oznainposveiu
Nov mestni svet je imenovan za mesto Maribor. Od prejšnjih 48 članov je ostalo v novem svetu samo 24.
Za izboljšanje železniških prog je dovolila vlada 17,7, ne 12,7 milijonov Din, kakor smo poročali v zadnji številki. Od tega kredita pa dobi ljubljansko ravnateljstvo samo 0,7 ne pa 1,2 milijona Din.
Uredba o znižanju prejemkov državnih nameščencev se bo popravila, kakor sta izjavila trgovinski minister dr. Vrbanič tu minister za gozdove Gjura Jankovič.
5. razred na gimnaziji v Murski Soboti se letos vendarle otvori. Dosti dela in potov je bilo potrebnih, da se je izpolnila ta nad vse upravičena zahteva Prekmurcev.
5.	razred pa ne bo državni, temveč samoupravni.
K našim manevrom v okolici Breka so
prispeli vojaški atašeji skoraj vseh glavnih evropskih vojaških sil. Manevri potekajo odlično in so nov dokaz velike pripravljenosti naše vojske. Tudi narod je dokazal, da je z našo vojsko eno.
Na 15 dni zapora je bil obsojen načelnik jaseniškega okraja, ker je dal na dan volitev protizakonito zapreti nekega Gjorgje-viča.
V celjski cinkarni so začeli zopet redno delati, ker so delavci prenehali s stavko. Uspeh stavke je zelo majhen. Podjetje bo izplačalo delavcem dve božičnici, in siejr eno takoj, drugo pa v božiču.
Nove cigarete je izdala naša monopolska uprava. So to cigarete »Mirjana«, ki se prodajajo v zavojčkih po 22 cigaret po 7 Din. Naše skromno mnenje je, da bi mo-nopolska uprava mnogo bolje storila, če bi skrbela, da bi bile njene cigarete vedno enako dobre in potem ne bi imela prav nobene potrebe, da vedno z novimi eksperimenti preseneča kadilce.
Natečaj za podelitev lekarniške koncesije v Vučitrnu je razpisala uprava Moravske banovine.
Abesinski cesar je izdal edikt, s katerim se odpravlja v vsej Abesiniji suženj-stvo.
V Abesiniji je nastalo kot posledica konflikta z Italijo močno gibanje proti vsem tujcem brez razlike.
Fran Kellog je odstopil kot član mednarodnega razsodišča v Haagu, da s tem poudari, da se Amerika noče niti najmanj mešati v evropske zadeve.
Ena največjih tvornic za umetno svilo v Angliji se bo pretvorila v tvornico za torpede.
Stavka ameriških rudarjev je končana.
Delodajalci so pristali na povišanje mezd, delavci pa so odstopili od svoje zahteve po uvedbi 30-urnega delovnega tedna.
Vsi britanski državljani, ki so bili nameščeni v italijanskih podjetjih se postopoma odpuščajo.
Janka Pusta je na prodaj, ker prejšnji zakupnik ne plačuje zakupnine. Lastnik zahteva za Pusto 65.000 pengov, a ne najde kupca.
V	Ratiborju v Nemčiji je gostovalo poljsko nogometno moštvo. Gledalci pa so zvedeli, da je med poljskim moštvom neki Zid. Začeli so glasno klicati v govorilnih zborih: Crkni Žid! Sodnik je dvakrat prekinil igro, da bi preprečil nerede. Nato pa so gledalci vdrli na igrišče, pretepli poljsko moštvo, dotičnega Zida pa tako pobili, da je obležal v krvi, ter kmalu nato umrl v bolnišnici.
Strahovit tajfun je razsajal na Japonskem. Štirje rušilci so zašli v tajfun in sta dva resno poškodovana. Dosedaj so ugotovili 230 človeških žrtev tajfuna, poleg tega pa je utonilo 54 častnikov in mornar-
jev vojne mornarice. — Na Kubi pa je divjal silen ciklon, ki je zahteval nad 50 človeških žrtev.
Radio Ljubljana
Sreda, dne 2. oktobra: 12.00 Pesmi donskih kozakov na ploščah — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Cas, obvestila — 13.15 Operetni venčki na ploščah — 14.00 Vreme, borza — 18.00 Otroška ura — 18.40 Kulturna kronika: Svetovni nazor in javno delo (prof. France Vodnik) — 19.00 Nac. ura — 20.00 Prenos z Dunaja: Vokalni koncert Erne Sack — 22.00 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Sedaj pa nekaj — za oddihi (Radijski orkester).
Četrtek, dne 3. oktobra: 12.00 Narodne na ploščah — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Čas, obvestila — 13.15 Radijski orkester — 14.00 Vreme, borza — 18.00 Radijski orkester — 18.40 Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00 Čas, vreme, poročila — 19.30 Nac. ura — 20.00 Prenos iz Beograda — 22.00 Čas, vreme, poročila
Iz zadružnega registra
Vpisali sta sej Kmetijska zadruga, r. z. z o. z. v Ljutomeru ter Zdravstvena zadru-g i v Ponikvah v kočevskem okraja
Stev. 9958.
Nabava
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 9. oktobra 1935 neposredno pismeno pogodbo za nabavo 40 ton cementa. Ostali pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 26. septembra 1935.
Brez posebnega obvestila
Bridka usoda nam je iztrgala iz naše srede ljubljenega brata, strica In svaka, gospoda
Staneta Seuniga
dne 29. t. m.
trgovca
v 30. letu starosti.
Na zadnji poti ga spremimo v torek, dne 1. oktobra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti TyrSeva cesta 15 na pokopališče k Sv. Križu, kjer gapo« ložimo v rodbinski grobnici k večnemu počitku. Prosimo tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 30. septembra 1935.
Vera por. Ulepič, jožc, MatJad, V ital, sestra in bratje, Rado UlcpIČ, svak, Nives, TjaSa, nečakinji, ter vse ostalo sorodstvo.
Veletrgovina kolonijalne in Špecerijske robe
J ver n Jelačin
£/ub2jana
Zaloga sveie pražene kave, mletih dišav m rudninske vode. ločna in solidna postreSbal — Zahtevajte ceniki
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja m tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.