9-mesečni obračun pri koncu Ob ocenjevanju sedanjih dosežkov pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije ugotavljamo, da smo uspešni pri gibanju oz. porastu osebnih dohodkov in skupne porabe, zaposlovanju, hitrejši rasti akumulacije, zunanje-trgovinski menjavi s porastom izvoza, skupni in splošni porabi izkoriščanju delovnega časa in porastu produktivnosti. Slabše pa realiziramo prizadevanja v investicijski po- Izmed temeljnih organizacij na celjskem območju sta v prvem polletju letošnjega leta TOZD Grafika in TOZD Transport prekoračila možno rast osebnih dohodkov, glede na rast dohodka. Ob tem je Izvršni svet občine Celje na seji 24. septembra 1980 sprejel sklep, da te temeljne organizacije in še nekatere druge, ki so kršile družbeni dogovor, uskladijo rast dohodka in sredstev za osebne dohodke z dogovorom, kot so to tudi same pismeno predlagale ob obrazložitvi težav pri svojih naporih za stabilizacijsko usmeritev, do 30. septembra. Izvršni svet ocenjuje, da delavci celjskih organizacij in skupnosti vlagajo velike napore za doseganje dogovorjenih stabilizacijskih učinkov. To je razvidno med drugim tudi iz tega, da celjsko gospodarstvo , kot celota več kot izpolnjuje dogovorjeno politiko delitve o- rabi, gibanju cen, hitri rasti življenskih stroškov, odgovornosti in planiranju. Pomemben instrument te aktivnosti pomeni ocena gospodarjenja ob 9-meseč-nem obračunu poslovanja, ki se je moramo lotiti še bolj poglobljeno. Ob tej priliki moramo realno oceniti in biti pošteni do svojega dela in svojih rezultatov, pretehtati stanje in se odločiti, da tam, kjer ugotovitve niso dobre, najde- sebnih dohodkov. Ob doseženi polletni rasti dohodka z indeksom 131, bi lahko izplačalo 21,36 odstotkov točk več sredstev za osebni dohodek kot v prvem polletju 1979, dejansko pa je izplačalo le 20,09 odstotkov točk več, kar pomeni 1,27 odstotnih točk pod dovoljeno rastjo. Izmed gospodarskih dejavnosti v občini Celje so presegli dogovorjeno rast osebnih dohodkov samo Promet in zveze ter Gostinstvo in turizem, za približno 5 %. Iz obrazložitev gospodarskih organizacij je razvidno, da se pri uresničevanju usmeritev resolucije in dogovora srečujejo s številnimi težavami, ki izvirajo iz sedanje gospodarske situacije. Dejstvo je, da borba za stabilizacijo ni in ne bo enostavna, da se večina organizacij srečuje s podobnimi problemi in da velika večina celjskih organizacij navkljub težavam izpolnjuje določila dogovora. mo poti in oblike, za njihovoJ^boljšanje Ustvarjalno se vključujmo 'v javno razpravo! Po prvih ocenah, izdelanih v finančno računovodskem sektorju in plansko analitski službi, so vse temeljne organizacije v Cinkarni v obdobju devetih mesecev, zaključile svoje poslovanje pozitivno in boljše od planiranega, ter doseženega v istem obdobju lanskega leta. Enotnost kolektiva Vedno kadar se znajdemo pred problemom, ki bi ga bilo potrebno rešiti, pridemo do spoznanja, da zopet nismo enotni. Vsak misli, da je njegov predlog najboljši in neizpodbiten. In vedno znova se sprašujemo ali se bo vendarle nekaj uredilo in premaknilo na bolje. Smo pred veliko odločitvijo-sprejemom kategorizacije delovnih nalog in opravil. Zopet smo neenotni, ker vidimo samo svoje lastne interese. Nihče noče popustiti, vsak se bori za uveljavitev svojega mnenja. A kam nas to vodi, se nihče ne vpraša. Marsikdo je že vrgel puško v koruzo. Nekateri pa še vedno čutijo dolžnost, da opravijo delo do konca. In kje je vzrok, da smo neenotni? Nekaj je gotovo v raznolikosti proizvodnega procesa. Tudi naši različni pogledi na novosti, ob še vedno prisotnih bremenih iz preteklosti, niso edini vzroki. Največ resnice je bržkone v znani pravljici. Oče je sklical svoje sinove in vsakemu naročil, naj zlomi sveženj palic. Nobenemu se to ni posrečilo, dokler sam ni zlomil vsake palice posebej. »Vidite«, jim je rekel,»prav tako je z vami. Če boste složni, vas nobena težava ne bo zlomila, medtem ko ji en sam ne bo kos.« Zavedati se moramo, da slaba organizacija dela in slaba izrabljenost delovnega časa vodita k slabšim pogojem pridobivanja dohodka. Solidarnost in pomoč sosedu nam bosta edina pomagala prebroditi težave in priplavati na kopno. OBISK NA DEDINJU V soboto, 11. oktobra 1980 smo člani sindikata organizacije Cinkarne obiskali Beograd. Na naporno pot z vlakom, se nas je odpravilo preko sto petdeset delavcev. Ogledali smo si nekaj beograjskih znamenitosti in se poklonili spominu velikana naše epohe, tovariša Tita. Obisk hiše cvetja nam bo vsem ostal v živem spominu. Del vzhodnega (novega dela) Cinkarne foto: Pavle Žele Razporejanje dohodka v gospodarstvu Svečano zasedanje DS DO V ponedeljek, 29. septembra, se je na svečanem zasedanju sestal delavski svet delovne organizacije Cinkarne in tako obeležil spomin na 6. september 1950, ko so delavci prevzeli upravljanje kolektiva v svoje roke. Uvodoma je spregovoril o pomenu 30-letnice samoupravljanja v delovni organizaciji Cinkarne, sedanji predsednik delavskega sveta Branko Cmok. Vabljeni so bili vsi dosedanji predsedniki tega organa, upravnega in poslovnega odbora, dosedanji sekretarji zveze komunistov, predsedniki sindikata in dosedanji direktorji delovne organizacije. Na zasedanju je bilo tudi okrog 50 predstavnikov sedanjih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter sekretar občinske konference zveze komunistov, Aleš Ilc. Predsednik delavskega sveta Branko Cmok,je v uvodnem govoru kritično orisal dosežke razvoja samoupravljanja v Cinkarni, kjer smo delavci 6. septembra pred tridesetimi leti začeli uresničevati Titovo misel, izrečeno 26. junija 1950 v Ljudski skupščini: »tovarne delavcem - zemljo kmetom«, saj je tega dne prvič zasedal delavski svet Cinkarne in prevzel upravljanje v svoje roke. S prevzemom upravljanja tovarne pa delavci nismo dobili samo pravico in moč, dobili smo tudi veliko odgovornost, ki nas obvezuje, hkrati pa nam mora dajati novih moči pri uresničevanju naših nalog. Naš samoupravni sistem se je v tem času bistveno dopolnil. Ne moremo gledati samo delavskih svetov, kot edine kazalce uspešnosti našega samoupravljanja, saj je samoupravljanje širok pojem, ki zajema odločanje na vseh področjih našega življenja. Uvedba delegatskega sistema omogoča najširšim množicam, da uveljavljajo svojo voljo preko svojih delegatov vse od lastne sredine pa do najširše družbe, v kateri živimo. Če se ozremo na prehojeno pot, moramo žal ugotoviti, da so se v množici pozitivnih, naprednih dejanj pojavila tudi slaba. Gospodarska situacija, o kateri letos toliko govorimo, ni posledica samo svetovne gospodarske krize, temveč je tudi odraz lastnih napak. Naša naloga je, da napnemo vse sile za premostitev nastalih težav. Složno z roko v roki delavci za strojem, vodilni in vodstveni ter družbeno politični delavci, bomo kos še tolikšnim težavam. Ob koncu svojega govora je čestital k jubileju delavskega samoupravljanja in se zahvalil kolektivu za vložene napore pri krepitvi samoupravljanja in s tem utrjevanju naše socialistične federativne republike Jugoslavije. Besedo je zatem povzel predsednik kolegijskega poslovodnega organa delovne organizacije Cinkarne Maks Bastl, dipl. oec. Svoje misli je strnil na razvoj tovarne, tako glede razvoja materialnih dobrin kot razvoja samoupravljanja. Cinkarna je v teh tridesetih letih prehodila dolgo pot svojega razvoja. Večkrat se je znašla tudi v situacijah, ki so mejile že na brezupnost, vendar jih je kolektiv Franjo Klinger, dipl. ing., predsednik PO nato generalni direktor Jožica Farčnik - Mrvar, dipl. ing., predsednica CDS, sekretar TK ZK, predsednica zbora proizvajalcev skupščine občine Celje. Ivan Vičič, predsednik upravnega odbora Adolf Urbančič, predsednik delavskega sveta (1954). Na pobudo Simona Leška (na sliki) so udeleženci slavnostne seje delavskega sveta počastili spomin na cinkarnarje, ki so darovali svoja življenja za svobodo. vedno znova premagal. Znotraj sedanje Cinkarne je prihajalo do integracijskih gibanj, saj se je takratni Cinkarni že leta 1952 znova priključila Kemična tovarna, ki se je po drugi svetovni vojni, leta 1945 odcepila od nje. Leta 1961 se je Cinkarni pridružila tudi Tovarna organskih barvil, nato pa še kemija Mozirje. Vse to je dajalo Činkarni specifičen položaj heterogenosti proizvodnje, saj se je poleg barvne metalurgije razvijala tudi organska in anorganska kemija. Ta heterogenost povzroča, da so posamezne dejavnosti v različnih obdobjih v različnem materialnem položaju. Zato je izredno pomembno načelo solidarnosti in vzajemnosti, ki omogoča kolikor toliko normalno poslovanje tudi tisti proizvodnji, ki ima občasno neugodne rezultate. Tega so se naši delovni ljudje, zlasti pa samoupravni organi in družbeno-politične organizacije v Cinkarni ves čas zavedali in zato težili h krepitvi enotnosti, kar je zelo pomembno tudi sedaj. Cinkarna ni v celoti realizirala začrtanega razvojnega programa iz leta 1962, pač pa je posamezne dejavnosti nadomestila z drugimi rešitvami. Tako ni prišlo do izgradnje nove, sodobnejše topilnice cinka z vsemi spremljajočimi predelovalnimi obrati, temveč je bilo leta 1970 potrebno, zaradi pomanjkanja cinkovega koncentrata, slabega izkoristka na tehnološko zastarelih napravah in zaradi težkih pogojev dela, topilnico skupaj z nekaterimi stranskimi obrati suk-cesivno ustaviti. Odločitev ni bila lahka saj smo se dobro zavedali, da se je s tem Cinkarna v bistvu odrekla proizvodnji cinka, poskrbeti pa je bilo potrebno tudi za veliko število delavcev, ki so ostali brez dela. Kolektiv je z visoko stopnjo solidarnosti rešil tudi te probleme, čeprav je nekaj časa prejemal samo 80 % osebne dohodke. Izpad proizvodnje cinka je bil nadomeščen z izgradnjo novih obratov grafike, ki je bila ves čas investicijsko zelo aktivna. Prav tako je bil storjen velik premik v prestruktuiranju proizvodnje z izgradnjo titan dioksida, čeprav je imela TOZD TiOa vrsto let velike materialne tehnološke, kadrovske in druge težave. Danes je nedvomno ta TOZD ena najpomembnejših v Cinkarni, zlasti še z vidika izvozne aktivnosti. Cinkarna je investicijsko aktivna, kar potrjuje dinamična rast TOZD grafike, aktivizacija pred leti ustavljenih obratov, pred zagonom je tudi nova valjarna cinka, v TOZD vzdrževanje in energetika se ugodno razvija proizvodnja teflona in gumiranja, TOZD TiO? pa intenzivno pripravlja možnostintenzifikacije z namenom da se poveča proizvodnja na obstoječih kapacitetah. Svojo dejavnost razširja tudi kemija Mozirje, medtem ko se kemija Celje pripravlja na izgradnjo železovih pigmentov. To so le pomembnejše dejavnosti, ki so v teku na področju investicijske izgradnje oziroma se načrtujejo za prihodnje srednjeročno obdobje. Ob tem pa je potrebno opozoriti, da Cinkarna še V dneh, ko smo šteli trideseti rojstni dan temeljev naše družbene ureditve, smo se pogovarjali s sodelavci, ki so bili člani prvih samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij. Vprašali smo jih, kako so pričeli samoupravljati in kako so se samoupravni organi uveljavili. ŠPAT Vili je v poboju že vrsto let. Po poklicu je metalurg. Delal je v planskem in operativnem oddelku, nato pa je bil prvi vodja transportne službe. Sicer pa je še zelo aktiven v gasilskih vrstah, saj je podpredsednik gasilske zveze Slovenije in predsednik občinske gasilske zveze, aktiven je še v socialistični zvezi in krajevni skupnosti Gaberje. Dne 6. septembra 1950 je bil izvoljen za prvega predsednika delavskega sveta. Rad nam je pripovedoval o začetkih samoupravljanja v Cinkarni. »Takrat se nismo v polni meri zavedali, kaj pomeni ta korak v naši družbi. Pri prehodu upravljanja tovarne iz rok direktorjev v roke delavcem je bilo še precej težav. Vodilni delavci niso razumeli te naloge in so v začetku podcenjevali sklepe delavskega sveta. Nekatere odločitve so hoteli izpeljati mimo delavskega sveta. Lastne napake pa so pripisovali delavskemu samoupravljanju. Po enem ali dveh letih se je stanje spremenilo. Takratni direktor, tovariš Kokol je bil velik družbeno-politični delavec in je dajal silno oporo samoupravljanju-Pomagal in vzpodbujal nas je, da smo lažje delali. Od delavcev v tehničnih oddelkih je zahteval, da spoštujejo odločitve delavskega sveta ter, da na preprost način prikažejo probleme v tovarni. Delavci niso bili dovolj izobraženi da bi razumeli vsa poročila in druga gradiva za obravnavo na delavskem svetu. Preden sem prišel v Cinkarno, sem bil tajnik na občini. Sprva sem mislil, da ne bom zmogel tako odgovorne funkcije, toda sedaj, ko se spominjam nazaj, mislim, da smo delo kar dobro opravili. Leta 1954, v času poplave v Celju - je bil naš arhiv o samoupravnih zadevah popolnoma uničen. S sodelavcem tovarišem Stadlom, pravnim referentom, sva kasneje po spominu naredila sezname 41 delegatov delavskega sveta, obnovila posamezne seje delavskega sveta, dnevne rede in glavne zaključke. Prve seje delavskega sveta so imele bolj organizacijski značaj, ker smo se morali spoznavati z nalogami in odgovornostmi delavskega sveta. Nato smo se morali temeljito seznaniti s finančnimi uspehi poslovanja, z doseganjem planov, obravnavali smo kvalifikacijska in kadrovska vprašanja, saj je bilo veliko pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Dali smo pobudo za ustanovitev metalurške šole, ki še danes dobro dela in se razvija. Težave so bile tudi pri postavljanju planov in razvojnih programov. Dosti dobrih načrtov se ni uresničilo, kot na primer nismo uspeli zmanjšati onesnaževanja z elektrolizo in odpraviti težaškega dela v topilnici in pražarni. Pevski zbor France Prešeren in recitatorka Frida Jalšovec Slavnostna seja DS DO je bila v sindikalni dvorani vedno nima celotnega dolgoročnega programa razvoja, zato bo njena prioritetna naloga, da čimprej pristopi k izdelavi le-tega. Razvojni program bo moral nujno opredeliti vlogo Cinkarne v celjskem, republiškem in državnem prostoru, utrditi najoptimalnejše rešitve bodoče usmeritve delovne organizacije ter predvideti vire sredstev za realizacijo programskih nalog. Ob koncu je Maks Bastl potrdil dejstvo, da usmeritev v samoupravljanje pred tridesetimi leti ni bila slučajna. Odpirala je možnosti ekonomske osvoboditve delavca v združenem delu ter krepila njegov političen in družbeni pomen. Ta usmeritev se je zelo hitro potrdila v praksi, saj je samoupravljanje sestavni in neločljivi del našega vsakdana. Vedno bolj so osamljeni tieti, ki skušajo samoupravljan- ju naprtiti krivdo za vse slabosti, ki se pojavljajo v razvoju naše družbe, kajti nesporno je, da bo le dobro organizirano in čvrsto samoupravljanje sposobno učinkovito odpraviti tudi protislovja, ki se pojavljajo v naši dinamični družbi. Zatem je predsednik DS Branko Cmok podelil vsem, ki so sodelovali v tridesetih letih samoupravljanja, spominske knjige in se jim zahvalil za njihov prispevek k razvoju samoupravljanja v naši tovarni. Nato so z enominutnim molkom počastili spomin tistim cinkarniškim delavcem, ki so padli med vojno. Za zaključek so pripravili kratek kulturni spored, v katerem so sodelovali recitatorji iz delovne organizacije Cinkarne s samostojnimi recitacijami in pevski zbor France Prešeren iz Celja. Prvi predsednik delavskega sveta Cinkarne Vili Spat. Franc Grabar prejema priznanje IMS POBOVIH Pri odločitvah na delavskem svetu smo bili vztrajni in smo dosledno zahtevali njihovo izvrševanje. Dostikrat smo zaradi doslednosti prišli v konflikt s posameznimi tehničnimi delavci. Spominjam se, da so bili pri združitvi Cinkarne s kemično tovarno, veliki odpori zaradi lokalističnih gledanj. Med tovarnama je bila žična ograja. Hodili smo do ograje in drug drugega prepričevali o združitvi. Zanimivo je, kako so se delavci upirali novostim in novi mehanizaciji, čeprav je bilo to njim v korist.« Še in še bi lahko klepetala o takratnih časih, pa smo njegove spomine raje prihranili. Obljubil nam je, da nam bo pomagal sestaviti kronološki pregled razvoja samoupravljanja od leta 1950 dalje. Ivan VIČIČ je bil predsednik upravnega odbora, izvoljen na prvi seji delavskega sveta. Devetčlanski upravni odbor je imel takrat vlogo izvrševalca sklepov delavskega sveta. Medtem, ko je delavski svet zasedal enkrat v dveh mesecih, je upravni odbor imel več sej. Ivan je delal v skladišču gotovih izdelkov. Hkrati s funkcijo v samoupravnem organu je bil tudi sekretar komunistične partije. »Partija je imela vodilno mesto v družbi. Vse kar je bilo dogovorjeno na sestankih, se je izvršilo. Direktor in veliko vodij ter obratovodij je bilo včlanjenih v komunistično partijo. Za neizvršene naloge so izvajali sankcije. Partija je bila močno povezana s sindikatom in uspešna pri vseh akcijah.« Simon LEŠEK je bil pred tridesetimi leti predsednik sindikata. »Sprva še nismo imeli razvito zaupanje. Po nekaj uspešnih akcijah pa je sindikat postal močna organizacija. Največ smo se srečevali s problemom oskrbe. Nismo imeli dovolj plaščev in čevljev, ni bilo koles in drugega. Ker sem hotel skrbeti za dobro počutje delavcev v tovarni sem se napotil v Borovo in priskrbel obutev. Delavci so bili zadovoljni in me niso nikdar zapustili.« Simon je bil topilničar, navajen težkega dela. V tovarni je pustil 39 neutrudnih let. Plin namesto mazuta V programu ekološke in ekonomske sanacije Cinkarne je ena izmed nalog tudi plinifikacija oziroma prehod iz kurjenja mazuta na zemeljski plin. Plinovodno omrežje zemeljskega plina od merilno regulacijske postaje do potrošnikov, je zgrajeno, napolnjeno s plinom, ter pridobljeno uporabno dovoljenje, za vzhodni (novi del) in zahodni del (stari del) Cinkarne. Smo eni izmed prvih uporabnikov zemeljskega plina v Sloveniji. Najprej je bila realizirana predelava na peči za žganje dimnih tuljav. Le-ta je začela poskusno obratovati septembra 1979. Prav tako obratuje na zemeljski plin rotacijska peč BaS v TOZD Kemija. V vzhodnem delu Cinkarne v TOZD Titan dioksid pa sta pripravljeni obe kalcinirki. Ena izmed teh je začela obratovati z zemeljskim plinom 15. oktobra kot največji porabnik plina v Cinkarni. Prehod na kurjenje z zemeljskim plinom pa se pripravlja tudi v cinkovem belilu, na preostalih pečeh v obratu žganja dimnih tuljav, ter NIRO-atomizerju. Merilno regulacijska postaja, kot napajalna točka zemeljskega plina za Cinkarno, je grajena za pretok 1000 m3 plina na uro. Obratovalni tlak omrežja je en bar, medtem ko je dovodni tlak plina iz magistralnega plinovoda tri bare. Postaja je opremljena z dvolinijsko reducir-no rampo, filtri, varnostnimi napravami, registracijo pritiska, temperature in porabe plina. Dobavitelj zemeljskega plina je SOZD Petrol Ljubljana - delovna organizacija zemeljski plin, ki ga uvaža preko plinovodov Češke in Avstrije in nato preko Ceršaka po Sloveniji. Zemeljski plin vsebuje minimalno 92 % metana, maksimalno 6 % etana, nekaj ogljikovodikov, dušika in ogljikovega dioksida. Poleg tega m3 plina vsebuje največ 100 mg žvepla, kar je pomembno za tehnologijo, kjer se uporablja, ter tudi z ekološkega vidika. Z uvajanjem zemeljskega plina nadomeščamo v zahodnem delu Cinkarne generatorski plin, v vzhodnem delu pa kurjavo z mazutom. Mihael Burnik, dipl. ing. Delavci v TOZD Titanov dioksid, ki bodo nadzorovali in upravljali s kurilnimi napravami na zemeljski plin se praktično usposabljajo za delo s temi napravami Stanovanja V letošnjem letu je bilo dodeljenih kar 47 stanovanj, nekaj iz VI. natečaja, nekaj je bilo zamenjav, dve kadrovski in 11 investicijskih stanovanj. Dvajset prosilcev pa čaka na solidarnostno stanovanje. Dodeljena so bila stanovanja po redni prednostni listi, ki je bila sprejeta februarja 1980 in jev skladu z novim samoupravnim sporazumom o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev Cinkarne. Stanovanjski problem so rešili: Šporič Franc, TOZD Metalurgija - rabljena garsonjera; Mastnak Alojz, TOZD Metalurgija - novo enosobno; Kukič Krs-tan, TOZD Metalurgija - rabljeno dvosobno; Pavšner Vinko, TOZD Metalurgija -rabljeno enosobno; Radulj Drago, TOZD Titan dioksid - rabljeno enosobno; Arku-lovič Vlado, TOZD Titan dioksid - rabljeno dvosobno; Kukič Radomir, TOZD Titan dioksid - rabljeno garsonjero; Gargali-jevič Dorde - rabljeno dvosobno; Marjan Dušan, TOZD Grafika - rabljeno dvosobno; Mohorko Dušan, TOZD Grafika - novo enosobno; Hranič Mirko, TOZD Metalurgija - novo enoinpolsobno; Poklšek Mirko, TOZD Vzdrževanje - novo dvosobno; Skutnik Marija, DSSS - rabljeno garsonjero; Petrišič Srečko, DSSS - rabljeno enosobno; Horvat Cvetka, TOZD Transport - novo enoinpol sobno; Dikosavič Živorad, TOZD Metalurgija - rabljeno dve sobe (baraka); Počivalšek Vinko, TOZD Vzdrževanje - novo enoinpol sobno (so-fin.); Tandjanovič Sivilka, DSSS - rabljeno enosobno; Šinko Franc, TOZD Titan dioksid - dvosobno (sofinans.); Luksare-vič Stevan , TOZD Kemija - rabljeno enosobno. Stanovanja so zamenjali: Vok Marija, Škornik Ivan, Slapnik Leopold, Florjančič Franc, Kumer Alojz, Koštomaj-Avser Marija, Vrbnjak Alojz, Rozman Jože, Kačičnik Marko, Kostič Rade, Bukvič Peter, Kačičnik Marinka, Hiršman Jože, Planinšek Janez. Dodeljeni sta bili dve kadrovski stanovanji: v tozdu Titan dioksid Vandi Bric-man, v tozdu Grafika Ramu Selimoviču. Stanovanja, kupljena iz sredstev za investicije so koristili: tozd Metalurgija (Dokler, Milosavljevič, Podlesnik), tozd Kemija (Iveljič, Molner), tozd Vzdrževanje (Žagar, Kolar, Vučko), tozd Titan dioksid ima rezervirani dve stanovanji za strokovni kader in tozd Grafika enega. Na prednostni listi stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v letu 1980/ 81 so naslednji sodelavci, ki so uvrščeni tudi na prednostni listi prosilcev stanovanj Cinkarne: Kerec Karolina, Kimidikič Dragutin (že dobil), Simič Borivoj, Kuku-ruzovič Karmen, Bosanac Stevo, Mitev-ski Mito, Runjak Zlatko (že dobil), Kranjc Adolf, Jalševec Frida. Na prednostni listi stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v letu 1981/ 82 pa so: Šalej Zlatka, Uršič Cita, Jankovič Živko, Brdar Dragan, Smajlovič Meh-med, Zubičer Borislav. Rezerve za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v letu 1982 so: Kranjc Marta, Alibašič Ahmed, Jankovič Dragiša, Potočnik Erika in Ungurjanovič Ljubiša Družbeni standard Življenjski stroški naraščajo Skupni življenjski stroški štiričlanske delavske družine, ki živi na življenskem minimumu, po košarici, izdelani v letu 1977, so v septembru 1980 znašali 9612-din in so bili večji od avgusta lani za 2191.-din, oziroma za 29,5 %. V tem času so se absolutno najbolj povečali stroški za nabavo hrane in sicer za 842,- din, kar je 38,4 % vsega porasta življenjskih stroškov. Na tak skok so vplivale tudi zadnje podražitve nekaterih osnovnih živil, kot so kruh, moka, testenine, olje, sladkor in meso. Za obleko in obutev je letos v septembru porabila štiričlanska delavska družina v povprečju 369.- din, ali skoraj tretjino več kot lani avgusta. Vidno so se v tem času povečali tudi stroški za kurjavo in razsvetljavo (za 253- din, oziroma za 58,7 %). Letos smo namreč zabeležili kar dvakrat podražitev električne energije (februarja in septembra), cene drv in premoga pa naraščajo iz meseca v mesec. Od lanskega avgusta do letošnjega septembra so se vidno povečali stroški še za izobrazbo in kulturo (podražitev televizorjev, radio aparatov, naročnine za RTV, šolskih knjig in drugih šolskih potrebščin ter časnikov) ter za stanovanje (stanarina, komunalne storitve), promet (mestni in medkrajevni) in za nabavo higienskih potrebščin (pralni praški in čistilna sredstva ). DELO SAMOUPRAVNIH 00GAN0V Poslovni odbor Na svoji zadnji seji 2. oktobra, je Poslovni odbor razpravljal o prošnji krajevne skupnosti Gaberje za finančno pomoč pri izgradnji etažne centralne kurjave in za to dobil 4.000,00 din sredstev iz sklada skupne porabe (humanitarne dejavnosti). Odobrili so tudi stroške napeljave telefonskih priključkov s 20 % lastno udeležbo trinajstim sodelavcem. Cinkarna bo prevzela pokroviteljstvo nad petindvajsetimi igrami bratstva in enotnosti. Naša tiskarna bo izdelala 500 map, 1000 vabil s programom in 1200 brošur s kronologijo iger. Odobrili so študijske dopuste petim sodelavcem, plačilo vpisa v nadaljevanje šolanja osmim sodelavcem ter štipendije in plačilo 2/3 stroškov v internatu, učencem poklicnih šol (52). Na morju precej prazno Letošnje počitniške kapacitete so bile slabo zasedene. Na morju je bilo nezasedenih kar 71 ležišč, prav tako je zaskrbljujoča zasedenost v Logarski dolini. Polno zasedena so bila zdravilišča in avtomobilske prikolice. Letošnje poletje ni bilo posebno vroče, prav zato dopust za nekatere ni bil prijeten. Precejšnje pa je bilo nezadovoljstvo v nekaterih počitniških kapacitetah. Morda je iz omenjenih dveh razlogov ostalo praznih v sezoni kar 71 ležišč. Na Pagu, kjer je bilo najetih največ ležišč (98) je ostalo nezasedenih 24 ležišč v sedmih dekadah. Cena enega ležišča na Pagu je 80,00 din, kar v skupnem seštevku pomeni 19.200,00 din izgube na tem otoku. V Umagu je bilo nezasedenih 5 ležišč (cena ležišča 94,00 din), na Rabu 9 ležišč (cena ležišča 130,00 din), v Primoštenu 2 ležišči (cena ležišča 100,00 din), v Vodicah 14 ležišč (cena 110,00 din), v Supetarju 7 ležišč (cena 70,00 din). Cinkarna je plačala samo za nezasedena ležišča 57.900,00 din. Torej se nismo obnašali prav nič stabilizacijsko, saj smo skoraj šest starih milijonov vrgli proč. In kaj je vzrok tako veliki nezasedenosti v kapacitetah? Pred začetkom sezone, ko smo jih razdeljevali, jih je bilo premalo saj je bilo povpraševanje zelo veliko. V oddelku družbenega standarda pravijo, da je krivo vpisovanje oziroma sprejemanje prijav po temeljnih organizacijah. Na primer: zakonca, oba zaposlena v Cinkarni, sta se prijavila vsak v svojem tozdu po dvakrat, torej skupaj štirikrat. Kako je to izvedljivo, je povsem jasno, saj so zbirali prijave posebej za sobe in prikolice. Komisije za spremljanje poteka razdeljevanja pri osnovnih organizacijah sindikata, niso stvari vzele dovolj resno. Tudi to, da so se v temeljnih organizacijah prijavljale štiričlanske družine v dvoposteljne sobe ter družine pod tujimi imeni, je verjetno ušlo komisijam. Premajhna povezanost in enotnost temeljnih organizacij, pa premalo iskrenosti v ljudeh, se čuti tudi na tem področju. Ob prijavi so morali interesenti plačati akontacijo v znesku 800,00 din. Tako je bilo zapisano v objavi kapacitet. Kako pa so se tega lotevali, je težje odgovoriti. Delavci tako pri prijavljanju, kot tudi pri plačevanju akontacije niso bili resni, kljub telefonskim opozorilom uslužbencev družbenega standarda. Celo tisti, ki so se v zadnjem trenutku odjavili, so uspeli dobiti akontacijo vrnjeno na podlagi zdravniškega potrdila ali kakšnega drugega prepričujočega dokumenta. Osemsto din le ni kar tako. Delavci, ki so naknadno spraševali oddelek, če je kaj prostega, so seveda dobili negativne odgovore. Ljudje smo različni in vsem ustreči je skoraj nemogoče, pa če se služba in sindikat še tako trudita. Brezplačno je letovalo štirinajst krvodajalcev. Na predlog osnovnih organizacij sindikata tozdov Vzdrževanje in energ., Transport, Kemija in DSSS, so brezplačno koristili kapacitete štirje sodelavci. V otroški koloniji je bilo 22 otrok. V zdraviliščih Čateške toplice, Atomske toplice, Radenci in Rogaška Slatina, kjer je bilo najetih skupno 63 ležišč, je bila zasedenost polna. Na predlog oziroma zahtevo zdravnika je letovalo petnajst sodelavcev v obmorskih krajih. Presenetljivo pa je, da na zahtevo zdravnika nihče od sodelavcev ni letoval v Logarski dolini. Logarska dolina, kjer im^mo lepo urejen počitniški dom, je bila izredno malo obiskana. V letošnjem letu je bilo zabeleženih 2176 nočitev, kar pomeni 34,45 % zasedenosti. Ob tej številki se lahko upravičeno zamislimo, saj je vprašljivo nadaljnje vzdrževanje doma. Ker je v domu počivalo precej tujih gostov je bilo pridobljenih 145.590,00 din sredstev. Največja zasedenost planinskega doma je bila v mesecu januarju (85,9 %) zaradi otrok, ki so imeli šolo v naravi, v mesecu marcu le 0,2 %, aprilu 2,5 % in juniju 9,4 %. V juliju in avgustu je bila zasedenost nekoliko večja 53,3 % in 44,2 %. Prikolice so bile v sezoni polno zasedene, izven sezone pa so bile prazne štiri. Mnogi so se pritoževali nad slabim vzdrževanjem le-teh. Prepričani smo, da bi se z malo dobre volje lahko naredilo vse potrebno, saj v naši delovni organizaciji ne manjka delavcev, ki znajo priviti tudi kakšno žarnico ali vodovodno pipo. Da bi bilo v prihodnji sezoni več zadovoljstva, bi morali pri najemanju kapacitet za potrebe delavcev po letnem počitku, vložiti več napora vsi, ki so za to odgovorni. M. Gorenšek Nasmejmo se a; - Nace, naši sindikati pa nimajo povsem čiste vesti. - Ja, kako si pa upaš reči kaj takega Jože? - Kar poglej, skoraj vsi celjski sindikati so za svoje delavce nabavili pralni prašek, samo naš ne. No in iz tega sklepam, da si še vesti niso mogli »oprati«. o Na slavnostni seji delavskega sveta je bilo vse lepo in prav. Manjkalo je edino glasovanje. Morda bi z dvigom rok potrdili samoupravljanje še za naslednjih 30 let. o Kljub temu, da je naša rekreacija dovolj razgibana, so nekateri člani kolektiva v smislu akcije, vse za vitko telo napravili še korak naprej. Predlagali so naj bi prejemali bloke za malico samo za tiste dneve, ko resnično malicajo. Tako bi se izognili odtegljaju za malice, pa še vitki bi postali. o Trenutno se zdravi v bolnici osem naših alkoholikov. Ni kaj, zares pohvalno. Napravljen je prvi korak k odpravljanju tega razširjenega zla. Če upoštevamo še množico članov kolektiva, ki se zdravijo v samopostrežni restavraciji ali pa na delovnem mestu samem, potem je vsa stvar še bolj »pohvalna«. Šola za delegate Stalna šola za delegate se bo pričela 6. oktobra 1980. V lanskem šolskem letu se je šole za delegate udeležilo 170 cin-karnarjev. V celjski občini vseskozi posvečajo veliko pozornost družbeno-političnemu usposabljanju delavcev. Pri tem so dosegli pomemben napredek in dobre rezultate. Z načrtnim delom, predvsem pa z razumevanjem delovnih okolij so doslej uspeli usposobiti okrog 4300 delegatov. Vendar z doseženim še ne moremo biti povsem zadovoljni, saj je še mnogo delovnih in krajevnih okolij, iz katerih ni bilo zadostnega odziva. Zato bi morali v bodoče vsem delegatom zagotoviti obisk šole za delegate in ostale oblike družbeno -političnega usposabljanja še pred iztekom mandatnega obdobja. Učinkovito usposabljanje delegatov v stalni šoli za delegate, kakor tudi v vseh ostalih oblikah izobraževanja, bo nedvomno močno vplivalo na uspešnejše samoupravno in proizvodno delo in pomemben prispevek k učinkovitejšemu razvoju samoupravnih odnosov in s tem stabilizacijskim prizadevanjem. Zato si moramo, skladno s stališči OK SZDL Celje, kakor tudi vseh ostalih družbeno-politič-nih organizacij, skupno prizadevati za razmah in višjo kakovostno raven družbenega usposabljanja. Ko gre za humanost Krvodajalstvo ie akcija, razširjena po vsem svetu. Brez krvi ni življenja, samo ljudje, ki dajejo kri sočloveku vedo, kaj pomeni rešiti življenje. Samo trije decilitre krvi že lahko preprečijo smrt. Tisti, ki še niso nikoli poskusili dati kri, bi se morali vsaj zamisliti, ali jo morda le ne bi dali. Simo Petkovški je že 27 let zaposlen v naši delovni organizaciji. Na sliki ob obrezovalnem stroju za cinkovo pločevino. V Cinkarniški evidenci krvodajalstva je zabeleženih 215 oseb, ki redno darujejo kri. V zadnji akciji dne 19. septembra 1980 je sodelovalo 111 krvodajalcev -naših sodelavcev. Ob teh številkah se lahko kajpak zamislimo, saj pomenijo komaj 9,9 % z ozirom na število zaposlenih. Pohvale in priznanja si zaslužijo štirje sodelavci, ki že vrsto let redno darujejo kri. Po številu krvodajalcev v Cinkarni vodijo: Franc Dečko, ki je dal kri že 68 krat, Simon Petkovški 61 krat, Viktor Bračko 53 krat in Janez Storgelj 52 krat. Objavljamo tudi seznam krvodajalcev, ki so dali kri od 25 do 50 krat a se istočasno opravičujemo za morebitne napake, ker še nimamo usklajene evidence s celjsko bolnišnico. Anica Korošec je darovala kri 25 krat, Pavel Suhel 25 krat, Franc Vršnik 25 krat, Martin Preložnik 26 krat, Martin Žibert 28 krat, Jože Hrovatin 28 krat, Marjan Cimerman 29 krat, Andrej Meze 29 krat, Tomo Žolger 29 krat, Slavko Kalafatič 30 krat, Peter Vinder 30 krat, Karl Ramšak 31 krat, Jakob Novak 43 krat. -O Pogovarjala sem se s tovarišem Simonom PETKOVŠKIM, ki redno daruje kri že od 1956. leta. Na odsluženju vojaškega roka v Novem mestu je bolnica poslala vabilo za udeležbo v krvodajalstvu. Takrat se je prvič prijavil. Ko je leta 1953 prišel v Celje, je tudi celjska bolnišnica potrebovala kri. Odzval se je in tako postal redni krvodajalec. Doslej je že 61 krat oddal dragoceno tekočino. Njegove misli o krvodajalstvu so zanimive in pritegnejo tudi še tako nezainteresiranega človeka. »Humana akcija, ki jo organizira Rdeči križ, je prvobitna za življenje. Nobena znanost, ne stroj, nikakršna kemikalija ne more nadomestiti življenjske tekočine. Vsak državljan bi se moral zavedati dejstva, da ob tako velikem številu nesreč v današnjem času lahko preživi le ob pomoči sočloveka. Nekateri ljudje se bojijo slabosti, druge je strah ob pogledu na kri. Vendar je vsak strah popolnoma nepotreben. Dajanje krvi ni škodljivo, je čisto naravno in brez posledic. Poleg samega dajanja krvi, si človek s tem kontrolira tudi kri in sledi svojemu zdravju. Če nima zdrave krvi, mu je ne vzamejo. Videl sem primer,' ko je prišel na pregled mlad, korajžen -fant. Ko mu je bolniška sestra zasadila iglo v žilo, kri nikakor ni hotela priteči. Strah v njem je deloval tako močno, da je povz-zročil zmanjšan krvni obtok. Da ga ne bi razočarali in mu odvzeli voljo, so mu priznali oddajo krvi in ga zapisali v seznam krvodajalcev. Nekateri pravijo, da se človek, ki redno daje kri, redi. Vendar to ni res. Poznam prijatelja, ki je oddal kri 126 krat, pa se ni zredil niti za kilogram. Pred leti je bilo krvodajalstvo plačano. Ker pa so nekateri hoteli od tega živeti, so se preveč izčrpali. Zato so prešli na prostovoljni odvzem. Od enega do drugega odvzema mora preteči najmanj 3 mesece. Kri se nadoknadi že v 24 urah s primerno hrano. Izjemoma odvzamejo kri tudi v krajšem razdobju, če pride do naravne nesreče ali nesreče v družini. V delovnih organizacijah imajo krvodajalci posebno mesto, saj jim nudijo srečanja in praznovanja na dan krvodajal-(nadaljevanje na 7. strani) TEDEN DOMAČEGA FILMA-CELJE Tudi osmo leto Teden domačega filma prinaša gledalcu, torej vsem nam, celovit vpogled v jugoslovansko filmsko proizvodnjo in ponuja že po tradiciji tudi pogled na platno filmske proizvodnje držav v razvoju. Teden domačega filma je kulturna in politična manifestacija tiste vrste, ki posreduje ob samem filmskem programu še vrsto drugih informacij o filmu in za film. Ima torej širši okvir delovanja, ki v svoji osnovi služi podružabljanju filmske kulture in kulture nasploh. Ni potem naključje, če pri organizaciji, oziroma pri izvedbi Tedna domačega filma tako močno in prepričljivo sodeluje ob vseh organizacijskih in vsebinskih strukturah tudi gospodarstvo, saj od tam priteka tudi delavčev dinar za film - ki pa je seveda namenjen njemu. Da bi bolje poznali film kot eno najbolj množičnih umetnosti, da bi bolje vsrkavali vase njegove vsebinske estetske, človeške, sporočilne in spoznavne vrednote, temu služi Teden domačega filma kot manifestacija vseh, ki jih film zanima in priložnost za tiste, ki jih bo zanimal od danes dalje. Jugoslovanska kinematografija beleži svoj učinkovit razvoj šele po koncu druge svetovne vojne. Slovenska prav tako. V primerjavi z drugimi kinematografijami (nacionalni vidik) v svetu smo zelo mladi. Iz leta v leto moramo na novo spoznavati tisto, kaj smo naredili in ugotavljati, česa še nismo. Da bi se bolje spoznali med seboj filmski delavci in občani, ki polnijo kinodvorane, prinaša TDF 80 novost v pogovorih pa tudi druge novosti, ki so razvidne iz samega programa. V letošnjem letu stabilizacije TDF ni skrčen, je vsebinsko opredeljen tako, da bo zvest svoji tradiciji: utirati pot filmski kulturi k človeku in človeka vabiti v kinodvorane, kjer filmska kultura domuje. V Celju smo ponosni, da je pri nas tako. Osmi teden domačega filma se bo odvijal v celjskih kinematografih od 10. do 18. novembra 1980. Ker je Cinkarna med pokrovitelji te manifestacije, saj smo prispevali 50.000,00 dinarjev, si bomo tudi mi ogledali filme ! Zvrstili se bodo naslednji filmi v premiernem sporedu: Prestop, Petrijin Venec, Kdo tam prepeva, Splav meduze, Skrivnost Nikole Tesle, Poseben postopek, Partizanska šola in Nasvidenje v naslednji vojni. V dneh od 12. do 18. novembra bo v dvorani kina Metropol izbor filmov za spored »Titovi filmski dnevi« - to je 37 dokumentarnih filmov o življenju in delu tovariša Tita. Lani si je filmske prireditve v okviru TDF ogledalo 35 tisoč Celjanov To pomeni, da je šel v povprečju vsak celjan vsaj enkrat v kino, da bi videl domače filmsko delo. Letošnji spored obeta nov rekorden obisk. TEDEN DOMAČEGA FILMA-CELJE cev 4. junija, Pri nas teh srečanj ni, vendar pa lahko krvodajalci brezplačno letujejo v kapacitetah, kar je zelo lepa nagrada, Hvaležni smo za to. Predlagam pa, da bi tudi v našem kolektivu po finančnih zmožnostih tudi organizirali srečanja vsaj enkrat letno, predvsem pa bi bilo prav, da bi sindikat dal pobudo za ustanovitev odbora krvodajalcev v Cinkarni, Odbor bi sodeloval z družbeno-političnimi organizacijami in pripomogel k večjemu številu krvodajalcev v tovarni. Vodil bi lahko Teden od 20. do 26. oktobra je v tem letu posvečen požarni varnosti. Posvečen je ljudem, ki so nesebično in požrtvovalno pripravljeni priskočiti na pomoč. Tudi gasilsko društvo v naši delovni organizaciji deluje že vrsto let. V tem času smo preprečili 8 začetnih požarov, zahvaljujoč dobro organizirani dežurni službi. Člani društva delujejo s preventivno propagando med člani naše delovne organizacije. Na žalost ugotavljamo, da je največ požarov še vedno zaradi malomarnosti in neprevidnosti. Gasilsko društvo v naši delovni organizaciji se otepa z velikimi prostorskimi in kadrovskimi težavami, ki pa jih uspešno premagujemo z zagnanostjo svojih članov. V svojih vrstah imamo le tri poklicne gasilce. Služba posluje v izmenah in tako pride na eno izmeno en poklicni gasilec, kar je za tako zahtevno in odgovorno delo občutno premalo. Drugi planinski kolesarski maraton Tudi drugi kolesarski maraton planincev pobratenih planinskih društev, od Celja do Logarske doline in nazaj, je pod organizacijo PD Železničar Celje ponovno uspel. Iz lanskoletnih izkušenj naše planinske sekcije in ob pomoči lepega vremena, je bil maraton izveden tako kot je bil zamišljen. V soboto, 20. septembra ob 7. uri je karavana 90-tih planincev na kolesih, v spremstvu miličnikov, prve pomoči in mehanikov, krenila izpred hotela Merx, Naš Adi in Tone Florjančič štev. 64 sta vodila kolono maratoncev točno evidenco članstva in predlagal najbolj zaslužne za brezplačni počitek v kapacitetah. S tem bi zvečali zadovoljstvo pri dosedanjih krvodajalcih in na tak način pomagali sočloveku. Vzpodbuditi bi morali predvsem vodstvene delavce, da bi se vključevali v to humano akcijo, saj bi pomenili dober zgled ostalim delavcem v Cinkarni. Predvsem moramo pridobiti v svoje vrste mlade, ki bodo z roda v rod nadaljevali pomagati ohranjati življenja.« Zato smo že pred leti uvedli dodatno dežurno službo, ki jo opravljajo ostali člani gasilskega društva v svojem prostem času, po opravljenem delu na delovnem mestu. Dežurni gasilci opravljajo delo v gasilskem domu po vnaprej določenem razporedu. Vzdržujejo orodje in opremo, kontrolirajo hidrante, gasilske aparate, jih polnijo in nameščajo po obratih, črpajo vodo, ter opravljajo nujne prevoze v ambulanto in bolnico. Poleg tega opravljajo redne obhode po tovarni. Vsak član gasilskega društva mora imeti tudi ustrezno izobrazbo - obvezno mora opraviti tečaj za delo v gasilskem društvu oz. tečaj za varnost pred požari. Stroške tečaja mora poravnati vsak sam. Da bi razbremenili delo naših članov, bi nujno potrebovali 12 poklicnih gasilcev. Člani društva pa bi pomagali v primerih največjih nesreč. V Logarski dolini jih je čakalo okrepčilo: gobja specialiteta z ajdovimi žganci. V nedeljo so se maratonci vrnili v Celje, kjer so napravili še častni krog po Čopovi, Trubarjevi in Malgajevi ulici, kjer je bil cilj pri dijaškem domu. Tudi naši veterani so se udeležili planinskega kolesarskega maratona Na sprejemu v dijaškem domu, kjer jim je organizator pripravil kosilo in podelil zaslužene značke, je vse prisrčno pozdravil predsednik občinske skupščine in jim čestital. Med udeleženci so bila izžrebana tudi 4 kolesa, ki so jih prispevali: Občinski sindikalni svet, komisija za športno rekreacijo Cinkarne, ZTKO in Aero. Iz naše delovne organizacije se je maratona udeležilo 20 planincev zaradi omejenega števila prenočišč. Prav bi bilo, da bodoči organizator, Planinsko društvo Aero, razmisli o postavitvi šotorov in tako omogoči udeležbo vsem zainteresiranim. Maratonci so pripravljeni za start, v ospredju spremstvo z ansamblom PD Železničar Orientacijski pohod V soboto, 27. septembra je bilo organizatorjem orientacijskega pohoda vreme naklonjeno. Pohod smo organizirali v počastitev praznovanja strelske sekcije. Prijavilo se je 14 ekip, vendar se jih je udeležilo le 9. Ekipe so se zbrale v parku, kjer je bil start Uspešni start ekipe DSSS Pot je potekala iz mestnega parka, kjer je bil start, preko mostu splavar, po levem nabrežju Savinje do levške viseče brvi , preko Savinje in po markirani gozdni poti do Grička, kjer je bil cilj. Vsaka ekipa, ki jo je sestavljalo 5 tekmovalcev, je morala med potjo opraviti na treh kontrolah intelegenčni test, na Gričku pa še met bombe v cilj in streljanje z malo-kalibersko puško. Seštevek vseh točk je določil vrstni red, ki je bil naslednji: prvo mesto ekipa Mira Gorenšek Težave v gasilski službi Stanko Leskovšek D TiC>2 z 217 točkami, drugo mesto Transport 203 točke,tretji Ti02-stranski obrati 202 točki,četrta strelska sekcija 196 točk, peti Ti02 - tretja ekipa 189 točk, šesti ARM 179 točk, sedmi DSSS 163 točk, osma metalurgija 140 točk in deveta Grafika 124 točk. Po končanem tekmovanju je bilo tovariško srečanje, razglasitev rezultatov in podelitev praktičnih nagrad. Ekipa ARM po razglasitvi rezultatov očitno ni bila zadovoljna z uvrstitvijo. Druga ekipa Ti02 je osvojila 3. mesto in zaboj piva Ekipa Ti02 I. je za osvojeno 1. mesto prejela praktično nagrado - šunko Dvonadstropno torto je za 2. mesto osvojila ekipa Transporta Šah Šahovska ekipa Cinkarne se je tudi letos udeležila šahovske olimpiade, ki je bila od 19. do 24. septembra 1980 v Puli. Pravico udeležbe so imele vse šahovske ekipe podjetij in ustanov, katerih člani so v delovnem razmerju in igrajo šah le kot amaterji. Na tej olimpiadi je bilo prvič uvedeno, da člani, ki imajo naslov mojstra, mednarodnega mojstra ali celo velemojstra nimajo pravice nastopa. Tekmovanja se je udeležilo 178 ekip iz raznih podjetij Jugoslavije. Vsaka ekipa je štela 4 člane in največ dve rezervi. Tekmovanje se je odvijalo po švicarskem sistemu tako, da se je igralo devet kol. Čas igranja je bil določen in sicer dve uri za partijo. Ekipo Cinkarne so zastopali DEČKO Franc, JANČIČ Jože, ing. RUŽIČ Vojislav in MEŽNAR Mirko. Skupno smo osvojili 15 točk in smo delili 141 do 150 mesto. Prvo mesto je osvojila ekipa Energoinvesta iz Sarajeva z 27,5 točkami. Za to ekipo so igrali samo mojstrski kandidati. Člani naše ekipe so imeli naslednji uspeh: DEČKO Franc je osvojil 4 1/2 točke od 9 možnih, po trikrat je zmagal, remiziral in izgubil. JANČIČ Jože je osvojil 2 točki od 9 možnih. Brez zmage - štirikrat remiziral. Ing. RUŽIČ Vojislav je osvojil 4 1/2 točke od 9 možnih. Štirikrat zmagal, ravno tolikokrat izgubil in enkrat remiziral. MEŽNAR Mirko je osvojil 4 točke od 9 možnih, trikrat zmagal, dvakrat remiziral in štirikrat izgubil. .. .. Debeli klonili proti suhim Tudi letos smo organizirali tradicionalno nogometno tekmo med debelimi in suhimi. Sam potek igre je takoj pokazal, da se je tokrat telesno lažja ekipa mnogo bolje gibala in tekala po igrišču, medtem ko je pri debelih pokazal največ vratar-naš humorist Poldek. Tekmo smo odigrali na igrišču Glazija, rezultat pa je bil 3 proti 1 za suhe. Vse člane delovne organizacije, ki so težji od 90 kg pa vabimo da se prihodnje leto udeležijo enakega srečanja v večjem številu in odigrajo povratno tekmo sebi v prid. Mirko Poklšek Debeli in suhi pred tekmo na Glaziji 30-letnica strelske sekcije V letošnjem letu strelska sekcija Cinkarne Celje praznuje 30 let aktivnega delovanja. V počastitev obletnice so bila organizirana razna tekmovanja: z ma-lokalibersko puško v konkurenci posameznikov, z zračno puško med temeljnimi organizacijami in delovnimi organizacijami mesta Celja ter orientacijski pohod. Na strelišču na Gričku se je zbralo 12 strelcev in 3 strelke, ki so se pomerile med seboj za najboljša mesta v streljanju z malokalibersko puško. Od 300 možnih krogov so dosegli naslednjo uvrstitev: Članice - prva Umek Helena 153 krogov, druga Špacapan Darinka 149 krogov, tretja Mlinarič Marija 126 krogov. Člani -prvi Pečnik Maks 206 krogov, drugi Smeh Franc 193 krogov, tretji Gobec Miro 188 krogov, četrti Mraz Rudi 179 krogov, peti Kranjc Ivan 177 krogov, šesti Po-čivalšek Ciril 167 krogov, nato Pohole Ivan 143 krogov, Pungeršek Vinko 134 krogov, Plankar Peter 126 krogov, Plohl Marjan 118 krogov, Legvart Ivan 109 krogov in Žolger Tomo 104 kroge. Tekmovanje med tozdi je bilo na strelišču pri ambulanti. Udeležilo se ga je 42 tekmovalk in tekmovalcev. Največjo udeležbo so priskrbeli organizatorji (animatorji) v DSSS (14), Metalurgiji (10), Titan dioksidu (7), Vzdrževanju (6), medtem ko so se tekmovanja iz Transporta udeležili le trije tekmovalci, iz Grafike pa dva. Tozd Kemija nadaljuje s tradicijo in se tekmovanja ne udeležuje. Pravila tekmovanja so bila taka, da je za vsak tozd streljalo neomejeno število tekmovalcev za ekipni plasman pa se je upoštevalo pet najboljših rezultatov. Vrstni red: Prva tozd Metalurgija 705 krogov, drugi Titan dioksid 660 krogov, tretje Vzdrževanje 660 krogov četrti DSSS 643 kroge, peti Transport 334 krogov (nepopolna ekipa) in šesta Grafika 214 krogov (nepopolna ekipa). Prve tri ekipe so prejele praktične nagrade. Rezultati tekmovanja med delovnimi organizacijami Celja so bili: Ženske ekipe: Prva Cinkarna 439 krogov, druga Kovinotehna 425 krogov, tretja LIK Savinja 410 krogov, četrta Metka Celje 390 krogov in peta Libela 388 krogov. Moške ekipe: Prva Cinkarna 842 krogov v sestavi: Kukovič, Smeh, Kranjc, Kramarič in Pečnik, druga Klima 829 krogov, tretji Ingrad 809 krogov, četrti Avto Celje 804 kroge, peta LIK Savinja 707 krogov, šesta Metka Celje 764 krogov, sedma Kovinotehna 757 krogov in Libela 320 krogov (nepopolna ekipa). Naše ekipe so se tokrat izredno izkazale, saj so v obeh konkurencah osvojile prvo mesto in prejele lepe pokale v trajno last. Vsem tekmovalkam in tekmovalcem čestitamo. M. L. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, se iskreno zahvaljujeva sodelavcem za darovani venec in spremljanju na zadnji poti. Pregled faktorjev, ki vplivajo na obračun OD v mesecu septembru Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti del je 1,38 din Ivica in Anton Arčan ZAHVALA Stroškovno mesto lil 2 5-6 In® s |i o. 2 c m Jsl S« 8- O. £ 3 H Ob nenadomestljivi izgubi dragega sinka se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Metalurgije, posebno sodelavcem obrata Žlebarne ter OOS za darovan venec in denarno pomoč. Iskrena hvala tudi tov. Jošovcu, Žilgerju in tov. Kolarjevi za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoča mama Cvetka Ovtar z možem in hčerko ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, hčerke in očeta, se zahvaljujem za pomoč in darovano cvetje kolektivu pražarn in kislin ter vsem, ki se vozijo na progi Cinkarna -Nova Cerkev. Janez Valant ZAHVALA Ob tragični smrti našega očeta, snahe Marije, ter Nataše, se iskreno zahvaljujemo za pomoč in vence TOZD-u Titan dioksid ter žvepleni kislini. Prav tako se zahvaljujemo vsem sodelavcem in sodelavkam, ki so naše pokojnike spremili na zadnjo pot, ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Žalujoča družina Valant ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža Jožeta Krauthakerja, se najiskreneje zahvaljujem osnovni organizaciji CINKARNE, za darovani venec, govorniku za poslovilne besede ter vsem sodelavcem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Angelca Krauthaker OZIMNICA '80 V prejšnji številki Cinkarnarja smo vas obvestili o ponudbi SOZD Dobrine Celje o prodaji ozimnice. Na zadnji seji konference 00 ZS Cinkarne prejšnji teden so se dogovorili, da bodo osnove organizacije sindikata po TOZD in DSSS organizirale dobavo ozimnice interesentom. O cenah smo vas že obvestili, potrebna je le vaša prijava predsedniku sindikata v vaši temeljni organizaciji oz. DSSS. Čebelarska zadruga ponuja tudi med, vendar le v pakirani količini 6 kg. Cena je 480,00 din. Konferenca OO ZSS Cinkarne 100 Splošna uprava 101 Služba za varno delo in varstvo okolja 102 Center za org. in AOP 103 Fin. računov, sektor 104 Kadrovski sektor 105 Samski dom 106 Splošni sektor 107 Družbena prehrana 108 Pralnica in šivalnica 109 Zunanja trgovina 110 Počitniške kapacitete 111 Osebni avtomobili 2,01 2,01 2,01 2,01 2,01 * ' 2,01 2,01 2,01 2,01 2,01 2,01 2,01 2,01 2,01 2,01 1,99 0,02 2,01 2,01 2,01 2,01 2,01 2,01 2,01 TOZD METALURGIJA 213 Investicijska služba 215 Skupne službe metalurgije 216 Keramika 217 Sušilnica ferosulfata 218 Žveplena kislina PIK 219 Žvepl. kislina s piritno pražarno 220 Pražarna ferosulfata 221 Žvepl. kislina iz ferosulfata 222 Cinkov prah 223 Sekundarna proizv. cinka 224 Baterijske čašice 225 Žičarna 226 Žlebarna 227 Valjarna TOZD KEMIJA CELJE 330 Skupne službe Kemije Celje 331 Barvila Celje 332 Soli in pigmenti 333 Litopon 334 Cinkovo belilo 335 Zaščitna sred. - modri baker 336 Rastni substrati 338 Gradbena lepila 339 Betonski elementi 340 Zašč. sred. • modra galica TOZD KEMIJA MOZIRJE 441 Skupne službe Kemije Moz. 442 Barve in premazi TOZD GRAFIKA 545 Skupne službe grafike 546 Tiskarna 547 Tiskarske plošče 548 Preparati za grafiko 549 Tiskarske barve 550 Razvoj grafike TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA 656 Skupne službe vzdrževanja 657 Strojno vzdrževanje 658 Elektro vzdrževanje 659 Vzdrževanje ARM 660 Gradbeno vzdrževanje 662 Energetika skupne službe 663 Kotlarna št. 1 664 Predelava PTFE 666 Plinarna 668 Transformatorske postaje 670 Galvana 672 Embalaža 673 Predelava gume 674 Predelava umetnih mat. TOZD TRANSPORT 775 Skupne službe transporta 776 Železniški promet 777 Interni ostali promet 778 Avtocisterne za kislino 779 Nakladanje in razkladanje TOZD TITAN DIOKSID 990 Glavni laboratorij 991 Skupne službe tit. dioksida 992 Investicijska služba 993 Priprava vode tit. diok. 994 Kotlarna tit. dioksida 995 Transformat. postaje tit. dioksid 996 Nevtralizacija 998 Površinska obd. tit. diok. 999 Osnovna proizv. tit. dioksida 2,15 0,07 2,22 2,15 0,01 0,07 2,23 1,55 0,91 2,46 1,98 0,06 2,04 1,98 0,07 2,05 1,98 0,08 2,06 2,03 0,05 2,08 1,98 0,11 2,09 1,96 0,03 1,99 1,94 0,08 2,02 2,09 0,08 2,17 1,88 0,13 2,01 2,18 0,04 2,22 2,05 0,34 2,39 2,16 0,04 2,20 2,23 2,23 2,40 2,40 1,78 0,02 1,80 1.73 0,56 2,29 1,75 0,03 1.78 1,80 1,80 2,09 0,31 2,40 2,06 0,34 2,40 2,40 2,40 1,90 0,05 1,95 1,63 0,61 2,24 1,89 1,89 1.91 1,91 1,93 1,93 1,90 1,90 1,89 1,89 1,89 1,89 1,85 0,03 0,08 1,96 1,85 0,43 0,06 2,34 1,85 0,14 0,07 2,06 1,85 0,21 0,07 2,13 1,85 0,44 0,08 2,37 1,85 0,07 1,92 1,85 0,07 1,92 1,85 0,67 2,52 1,85 0,08 1,93 1,85 0,07 1,92 1,85 0,45 2,30 1,85 1,85 1,85 0,36 2,21 1,85 1,85 1,95 0,05 2,00 1,40 0,67 0,01 2,08 1,35 0,84 2,19 1,20 0,95 2,15 1,40 0,69 0,01 2,10 1,83 1,83 1,83 1,83 1,83 1,83 1,83 1,83 1,83 1,83 1,83 1,83 1,83 1,83 1,83 1,83 1,83 1,83 Jesen v gorah Dnevi hitro minevajo, postajajo čedalje krajši, hladnejši. Narava se pripravlja k počitku. Za marsikoga je jesen najlepši letni čas. Narava spreminja svojo podobo Zelenilo se umika, barvni odtenki so pestri, od nežno rumenih do ognjeno rdečih. Ta pisana paleta barv je pravo čudo narave, oko se naužije tolike lepote in le počasi prodira misel, da je spet minil čas, ki pomeni planincem višek sezone Ne smemo pa misliti, da je planinsko udejstvovanje s tem zaključeno. Samo prilagoditi se moramo razmeram v naravi in tem primerno načrtovati posamezne izlete. Planinske domove postopoma zapirajo, predvsem tiste v večjih predelih. Zato se bomo podali kam niže. Saj smisel planinstva ni le ta, da se povzpneš visoko, med skale, na najvišji vrh. Tudi manjši, predvsem nižji vrhovi so vredni obiska Planina Konjščica Triglav jeseni Ce pregledamo udejstvovanje cinkar-niških planincev v jesenskem času, vidimo, da ne mirujejo. Udeležba na dnevu planincev v Vratih je bila kljub slabemu vremenu zadovoliva. Še večje pa je bilo zanimanje za drugi planinski kolesarski maraton Celje-Logarska dolina, ki ga je letos organiziralo PD Železničar Celje. Ta akcija je postala na pobudo cinkarniških planincev tradicionalna. Načrtujemo še nadaljevanje pohoda po zasavski transverzali. Zaživel je tudi planinski krožek na osnovni šoli Veljko Vlahovič, kateremu smo mentorji. V letošnjem šolskem letu predvidevamo prehoditi celotno savinjsko pot. En izlet smo že realizirali. Možnosti za planinarjenje je torej dovolj, tudi za krajše dneve. Izkoristiti moramo vsak lep trenutek, ki se nam ponuja. Saj je že sprehod po gozdu pravo doživetje. Treba je samo znati opazovati in prisluhniti. Predvsem bodo prišli na svoj račun planinci, ki se ukvarjajo s fotografijo, saj jesen pričara takšne barve, da te fotografije vedno radi pogledamo. Prav tako pa izlet po predgorju nudi obiskovalcu možnosti nabiranja gozdnih sadežev (kostanj, gobe). Zbor planinskih vodnikov V Sloveniji je že skoraj 200 planinskih vodnikov. Vsako leto se zberejo na enem izmed planinskih vrhov, kjer obnavljajo svoje znanje z novostmi planinske dejavnosti. Predvsem se izvajajo vaje v varovanju, navezovanju in reševanju. Sprejemajo in dopolnjujejo tudi pravila planinskih vodnikov. Vsak vodnik mora imeti pismeno poročilo o izvršenih izletih za podaljšanje registracije vodnika. Letos je bil dne 25. in 26. oktobra zbor planinskih vodnikov na Peci v drugačnih vremenskih pogojih, saj je preko noči v zapadlo okrog 40 cm snega. Iz Cinkarne sta se izmed štirih planinskih vodnikov udeležila dva. Koča na Loki pod Raduho HUmOVtT spada v skupino humusno mineralnih substratov. V vrtnarstvu se tovrstni substrati vse več uporabljajo, ker delujejo ugodno na rast v prvih fazah rastlinskega razvoja in pozneje na kvaliteto in povečan pridelek. Humovit je nadomestilo za zemljo, ki ima za osnovo šoto s primešanimi gnojili, mikroelementi in pomožnimi snovmi Humovitu rečemo tudi rastni substrati kar pomeni nadomestilo za zemljo z vsemi karakteristikami, ki jih zahteva rastlinje, da se lahko ugodno razvija. Je zračen, ima dovolj hrane in je sposoben zadržati in oddati dovolj vlage. Ker ne potrebuje mešanja s prstjo, je priljubljen pri vseh vrtnarjih. Posebno je iskan v večjih mestih. Humovit izdelujemo v petih različnih kvalitetah glede na uporabnost. Humovit P služi v vrtnarstvu kot substrat za sejančke in pikirance ter sajenje nežnih rastlin. Glede na razvojne stadije rastline, vsebuje v potrebni količini vse makro in mikro elemente. Humovit P-plus pa ima dodan hygromull, ki mu daje še boljšo fizikalno lastnost, predvsem je sposoben vzeti nase in enakomerno oddati rastlini vodo. Humovit V je v vrtnarstvu osnovni substrat za vzgojo že dobro ukoreninjenih sadik; cvetja, vrtnin in grmovine. Uporablja se tudi v poljedelstvu, sadjarstvu in vinogradništvu. Tako obogaten z makro in mikro elementi, ima dovolj hranilnih snovi za normalno rast in razvoj rastlin Obogaten s hygromullom se imenuje Humovit V-plus, in ima povečano regulacijo vode. Humovit L je substrat za vzgojo lončnic v gospodinstvu. Nadomešča zemljo pri gojenju cvetlic in okrasnih rastlin. Sajenje vseh vrst okrasnega cvetja in rastlin je mogoče direktno brez mešanja in dodajanja zemlje. Služi tudi za vzgojo rastlin na balkonih. Vsebuje vse hranilne snovi, zato se priporoča dodatno gnojenje, ob zalivanju, šele, ko rastlinje pričenja z intenzivno rastjo. Humovit L-plus ima dodan hygromull. Posebno pri lončnicah in balkonskem cvetju se pokažejo pozitivne lastnosti dodatnega hygromulla, ki čuva vlažnost in zračnost. Humovit K je substrat namenjen izključno za vzgojo kaktej. Vsebuje vse rastne elemente v potrebnih količinah. V tem substratu se kakteje ugodno razvijajo, saj je za njih dobro urejena potrebna zračnost in propustnost vlage. Humovit G je okrasni substrat za dekoracijo grobov. Vsebuje samo organske snovi brez mineralnih dodatkov. Obarvan je s samostojnimi barvami in daje videz intenzivno črne zemlje. Rastline ga dobro prenašajo. »CINKARNAR« - Izdaja Cinkarna Calja, mataluriko kemična Industrija, Celja Naklada 2500 Izvodov. Val člani delovna organizacija Cinkarna In upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Izhaja mesečno. Ureja urednllkl odbor. Glavni In odgovorni urednik: Mira Goreniek, oblikovanje Marjan Bukovec, lektor Jelka Bombač. Naslov: Urednlitvo glasila »Clnkarner«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon: 21-922 Interno 236 Tisk: Tiskarna Cinkarna. Po mnenju Sekretariata za Informiranje v Izvrinem svetu skupičlne SRS |e glasilo oproičeno plačevanja davka (it. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974).