57. številka.
Izdanje zet četrtek 13. maja 1897
(t Trsta, ▼ četrtek zjutraj dne 13 maja 1897.)
Tečaj XXII.
„■dxivobtu Uhaja po trikrat na teden ▼ lettifa i«, danjih ob tovklh, 6at»thl)i
t« oobotah. Zjntranje izdanje h-haja ob 6. nri zjutraj, večerno pa ob 7. ari Tofer. — Obojno isdanj« stanu; ca Jeden mwea . f. 1.—, izvan AvutnJ« I. 1.60 ■» tri meseo. ..3,— , , .4.50 ta pel let* . . „ «.— , , ! to vte loto , . . 12,— . , ,18.-
«ar*oal«a le plačevati Naprej aa aaraAhe
priložen« nnroonlne m uprava ae •zlra.
f « .viičr-n itoTilke io dobivajo ? pro-laj.,;nlr^h tobak.*> v lrstu po S nvd, i*ver. Trsti po * »vi.
EDINOST
•j
Oglati ee radnne po tarlfn v petita; i* naslove s debelini Jrkansi te plačnjf prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale. do« mafti oglasi itd. le računajo po pogodbi
Tli dopisi naj se poAlljajo urednlfctrn alioa Cmernt St. iS. Vsako pitno mori
biti fr^nkovano, ker nefrankovana te ne
sproi?m»jc<. Rokopisi *e re vrnila}*.
Naroćnnn, roklftmaona in oglase sprf jean tipt aviiiitvo ulioa Molino pit * celo hftt. S. II. nadst. Naroinino in oblast je pla&evnti loco Trst. Odprte reklam« H'*ije so proste poStniue,
61
J* m—'
Razmere na Primorskem.
Zbornica poslancev je v svoji seji dne 8. maja jeU razpravljati o nujnostih predlogov glede na razmere na Primorskem, in rficer o predlogu pilane*-.? dr. Laginje, Spinčida in tovarišev, s katerim se opozarja vlada na abnormalne razmere na Primorskem ter ae poživlja ista, da v tej deželi uveljavi vsestranski v državnih temeljnjih zakonih zajamčene pravice, sosebno pa, da strogo preišče, da-li so bila potrebna in zakonita mnogoštevilna areto-vanja v politiškem okrajn poreškem od druge polovice meseca narca sem? — in potem o predlogu poslancev dr. Oregorčida, grofa Coroninija in tovarišev, jednake vsebine glede Goriške in t r-ž a š k e okolice.
Prvi je došel do besede posl. dr. Gregorčič, in je nastopno utemeljeval nujnost svojega predloga:
»Iz besedila predloga je razvidno, da je isti tudi nujen. Tu gre za mnogoštevilna aretovanja, ki so se izvršila v Primorski, a to ne »me biti, da bi se takim predlogom postopalo po poslovnem redu, ampak je potrebno, da se istega lotimo vsemi možnimi krajšanji. Le obžalovati je, da morem še le danes ntemeljiti ta predlog, dasi je bil uložen se pred jednim mesecem. Ni mi navada, da bi nadlegoval visoko zbornico z nujnimi predlogi, kajti v vsej XI. sesiji sem predložil le dva nujna predloga, ki sta govorila o bedi in ki sta se tudi rešila t kratkem času. Ako torej prihajata sedaj • nujnim predlogom politiške važnosti, more biti uverjena visoka zbornica, da imam dovolj razloga za to. (Tako je 1)
Po letošnjih državnozborskih volitvah je bilo v tržaški okolici neredov in nezakonitostij, katerim, žal, ne moram oporekati; obžalujem le, , da se more kaj tacega dogoditi med mirnim slovenskim ljudstvom, vsikdar zvesto udanim državi, in ki vsikdar spoštuje zakone; ako pa pri*
100
PODLISTEK
Fromont mlajši & Risler starši.
roman.
- Francoski tpital Alphoaas Daudet, preložil Al. B. —
Obe sti imeli v življenju le to nnlogo, delati za slavo velikega moža ter ga tolažiti v preziranju njegove nadarjenosti. Vse drugo je bilo nič. Nikdar ni opazila gospa Delobelleova, kako je Deairće najedenkrat zarndela, kadar je Fran stopil v sobo, nikdar ni opazila na to, kako je ljubeča deklica znala o vsaki priliki po čudnih ovinkih govor navesti nanj, vedno njegovo ime vpletati v razgovore, s katerimi sti se kratkočasili na delu. In vendar se je to godile že nekaj let, od tistih davno minolih dnij, ko je Fran na vse zgodaj, ko sti mati in hči prižgali svetilnico za svoje delo, odhajal v Ecole Centrale. Tudi za tisto sanjarsko ■olčanje se ni zmenila nikdar, v katero se pogrezaj« srečna, zaupna mlada srca s svojimi na-dami za bodočnost; ako je tam pa tam, čudeča se, da je Desirće najedenkrat umolknila, mimogredć vprašala: .K^j pa ti je?-, je bilo treba deklici samo odgovoriti: .Prav ničg, in ža trenotje pretrgane misli materine so bile zopet na prejšnji ; priljubljeni poti.
Tako ta žena, ki je znala citati v srcu svojemu možu ter razlagati sleherno gubo olimpijskega, nevažnega čela njegovega, za ubogo svojo Zizi
haja do izgredov in nezakonitosti med takim pobožnim ljudstvom, tedaj se moram vprašati: Kaj se je moralo vendar dogoditi vsega, da se je raz-dražilo to ljudstvo in da se je dalo zavesti do kaj tacega P (Prav res I na desni.)
V manji meri so se take stvari dogodile tudi V Gorici in nje okelici, česar ne bi bili vsikdar pričakovali poprej. Jaz ne morem tajiti resničnih neredov, toda izjaviti moram, da je na teh neredih in nezakonitostih ljudstvo le po malem deln krivo iz lastne inicijative, nasprotno moramo pripisati vladi krivdo, v kolikor bo se neredi in nezakonitosti vršile na italijanski strani, ker je ona ali odobravala ali dopuščala iste; ako bi bila po* stopala drugače, ne bi se bilo dogodilo vse to. In na drugi strani — v kolikor so se neredi vršili od slovenske strani —, je Ie-t6 večinoma pripisati nemodremu, nepolitiškemu in nezakonitemu postopanju vlade. (Čujte I Čujte 1)
Jaz ne tožim italijanskega ljudstva radi tega, krivo je toliko kolikor Slovenci, glavna krivda pa je na vladi in nje organih na Primorskem. (Prav res 1) —
Da pa balje dokažem nujnost svojega predloga in da prepričam visoko zbornico, da je dobro, da se vaprejme ta predlog, dovoljujem si, poseči malo nazaj in se omejujem bolj na mesto in deželo goriško, ker ne poznam tako dobro razmer v Trstu in v Istri. (Poslanec Spinčid: To storimo že mi!) Zato bodo skrbeli že drugi gospodje. In tu moram poseči za nekoliko let nazaj, ko je namreč imel v Gorici veliko besedo mož, ki ne živi več danes. Nikakor se nočem dotikati njegovega spomina, ako trdim, da se ni nikdar trudil za te, da bi veljal avstrijskim patrijotom. (Čujte 1) Nikdar ni zatajeval svojega političnega mišljenja in vsikdar je govoril povsem odkrito, kar želi in namernje, di, bil je eel6 preodkrit, tako, da je zašel v navskrižje s kazenskim zakonom radi politiškega delovanja svojega in bi bil skoro moral prebiti trdo kazen;
niti trenotje ni gojila tiste bistrovidne nežnosti, s katero se v toliko pomlaja^tudi poštama, ocvetela mati, da lahko postaja prijateljica svojega otroka, zaupnica in svetovalka njegova.
To je najpogubnejši upliv nezavedne sebičnosti moža, kakoršen je bil Delobelle; s tem vzbuja sebičnost tidi v drugih v svojem obližju.
Navada nekaterih družin, da vse podrejajo jedni sami osebi, ima neizogibno posledico, da se popolnoma prezirata veselje in žalost, ki nimata ničesar opraviti z iste. — A v kaki zvezi naj bi bila britka ljubavna bol, katera mlado dekliško srce polni s solzami, s slavo velikega igralca?
In vendar je bila Desirše zelć nesrečna.
Nekako jeden mesec od tistega dne, ko je prišla Sidonija po Frana s svojim vozom, je ve« dela revica, da ni več ljubljena in znano jej je bilo ime tekmice. Srdila se ni nad njima, marveč ju je pomilevala prav za prav. — A zakaj je prišel nazaj? — Zakaj je tako lahkomiselno vzbudil v njej to krivo nadejo? Kakor se nesrečni ujetnik navadi temne ječe, ozkega prostora, ki ga obkroža, a se mu potem, ko je bil za hip pod milim nebom, celica zdi dvakrat tako žalostna, temota dvakrat tako neznosna, tako je tudi jasna svetloba, ki je najedenkrat posvetila v življenje ubogega otroka ter baš tako hitro zopet izginila, njeno življenje naredila le tem temnejše in pustejše. Koliko solz je pretočila med tem na skrivnem I Koliko hudega
na tem je imel zahvaliti sveje prijatelje, da je ubežal iz preiskovalnega zapora, in potem, ko je bil obsojen in contumaciam na šest let, pripisati je imel le Najvišemu pomiloščenju, da je mogel zopet priti v Gtrico,
Popred ga je bilo videti v družbi drugih gospodov, od katerih so morali trpeti nekateri, dočim se je jeden njih pravočasno potegnil iz feanjke. Mož je bil v mestni službi in ko se je povrnil v Gorico vsled pomilelčenja, vsprejeli so ga tam s veseljem in namestili ga zopet kakor mestnega uradnika. Mož ni bil naklonjen Slovencem posvojen politiškem mišljenju.
Toda to treba pripoznati, da je bil v uradnem občevanju se Slovenci uljuđen in prijazen, brižen v službi in pravičen, V tem pogledu mu ni smeti očitati ničesar. Ni se dal motiti v svojih politiških nazorih in je štel leto, v katerem bi se dogodile take politiške spremembe na Primorskem, da ne bi trebalo, zlasti v mestu goriškem, biti veščim nemškemu jeziku. Tudi mu ni bilo do tega, da bi ae njegovi otroci priučili temu jeziku. On je odgovarjal za svoje ideje, ki, kakor rečeno, niso bile avstrijske, in v toliko je bil značaj, poštenjak. On je trpel za svojo idejo, potegoval se je za isto in je pozneje moral prebiti marsikaj; v tem pogledu se ugodno razlikuje od mnogih druzih iz sedanje dobe, ki sicer časte in nosijo njegovo ime, a nimajo toliko srčnosti, da bi mu sledili kakor v mišljenju tako tudi v izjavah mišljenja. (Poslanec dr. Rosenstock: Kdo je to ? — Klici: Favetti I) On je bil resnični vodja politiškega gibanja v Gorici in za časa tega vodstva njegovega se je dogodila marsikoja demonstracija. KojJ je avstrijsko prebivalstvo slavilo leko patrijotiške slavnost, odšel je se svojimi somišljeniki preko meje v Palmonovo in je tam praznoval po svoje. Na povratku so se tej družbi postavili nasproti ljudje, ki niso bili Slovenci, vendar pa zvesti cesarju; ti so bili ogorčeni na tem, da se uhaja preko mejo in se uga-
trpljenja je že potožila ptičicam svojim I Kajti, tudi sedaj jo je dvigalo delo, naporno, neprestano delo, Čigar jednakomernost z vedno vračajočimi se nalogami je nekako omejevala tudi njene misli.
Kakor so se v njenih rokah nekako oživljale male mrtve ptičice, tako so tudi njene zamorjene nade in želje, ovevane od fioejšega, ostrejšega strupa, nego je bil tisti, ki se je dvigal z delavne mize, tam pa tam razprostirale svoja krila, plašljivo hoteče se dvigniti. Fran ni bil zanjo izgubljen za vedno. Dasi je sedaj že redkokrat prihajal, je vedela vendar, da je v bližini, slišala ga prihajajočega in odhajajočega, nemirno po sobi bodečega sem ter tja ter včasih skozi na pol odprta vrata lahko videla ljubljeni obraz njego e, kadar je naglo stopal preko veie. Srečen ni bil videti... kake sreče naj bi se tudi nadejal... žena, katero je ljubil, je bila soproga njegovega brata.
Dobro je vedela, da Bejej nikdar ne povrne kakor ljubimec; a mislila si je, da nekega dne smrtno ranjen stopi v sobo, da sede na nizki pod-nožnik, položi glavo v njeno naročje ter bode prosil ihteče : „Utolaži se !u
Že tri tedne je živela o tej revni nadi; za življenje je irebelo tako malo 1
Sedaj pa jej je bilo vzeto še to. Fran je odšel, ne da bi jo bil pogledal še jadenkrat ali poslovil ae od nje... Najprej jo je prevaril ljubimec, a sedaj prijatelj: te je bilo grozno... (Pride še.)
njajo politiške barke, ia jo dobro naklestili to dražbo. V istem časa se je v goriškem gledališča dogodila grda demonstracija v navzočnosti pre-jasnega člena Najviše cesarske hiše. (Čujte I Čujte I) Postopal je na tak in sličen način, in žal, da no* ramo pripozaati, da se je veliki del mlajšega rodu vzgojil v duhu in pod perotmi tega moža. Nastopila je v Gorici tudi nasprotna stranka; prebivalstvo goriško se nikdar ni zlagalo s tem, nasprotno, nezadovoljno je bilo s tem in žugal je poraz občinskemu tajniku in občinskemu svetu, ki ga jn vzdrževal. Ko se je približala ta nevarnost, ko so se bali, da bi o novih volitvah utegnila biti izvoljena druga veČina, ki bi morda odslovila tega občinskega tajuika, požuril se je občinski svet goriški, da je že v naprej določil penzijo svojemu uradniku in za penzijo so mu računali tudi tisto dobo, ki jo je živel v inozemstvu. Slednjič je umrl mož pred nekoliko leti, po kiatki bolezni, skoro nagloma. Tedaj je bila velika žalost v občinskem svetu goriške«, in sklenili so, da se na mestne stroške pokoplje toli proslavljeni mož. Pokopan je bil torej z veliko slavnostjo in pompom. Ulične svetiljke so bile opremljene črno, v sprehodu so bili mestna godba in gasilci in občinski svet je spremljal in corpore dražega pokojnika.
Povdariti pa moram, da v občinskih stvareh niso posebno hvalili moža, to je, ozirom na vodstvo občinskih poslov. O tisti priliki se je posebno odlikoval neki mladi odvetnik, ki je v občinski seji pel hvaluo pesem pokojniku in je na tega moža kazal kakor na idejal, katerega naj posnemajo mladi Goričani, in ta mladi odvetnik je danei župan v Gorici. (Čujte I Čujte I)
Dva sina pokojnikova se nista predstavila, ko sta prišla v dobo vojaške obveznosti, ampak popihala sta io v Italijo. Tretji sin se je predsta-vil sicer, toda med službovanjem se je udeležil neke demonstracije v Vidmu; vedć, kaj ga čaka, je zapustil zastavo in je odšel v Italijo. Kako je to, da se v občinskem svetu goriškem predstavlja kakor idejal, katerega naj bi sledili drugi, mož, ki je bil poštenjak v mnogokaterem pogledu, ki je bil značaj, katerega pa ni možno hvaliti v po-litiškem pogledu ?
Dozdeva se, žal. da one besede niso ostale brez učinka, kajti letos se je dogodilo zopet, da sin prvega meščana goriškega ni došel na nabor, ampak je doposial spričevalo, da je bolan. V resnici pa so ga videli na ulici istega dne. Tu seveda ni hotel zaostajati tudi siu druzega podžupana. Na nabor ni pi.^l, pač pa se je bavil v prodajalnici. Tudi v drugem pogledu se dozdeva, da mlajši rod goriški sledi onemu možu. Toda, to hočem povdariti v poznejšem delu svojega govora. V Gorici io se spremenile razmere. Voditelj politiškega življenja je umrl, med tem pa so se dogodile druge spre-membe. Vojno leto 1866. je bilo za nami, odnošaji bj se zjasnili in vuanje razmerje Avstiije do Italije je postalo drugo. To je nekoliko vplivalo na notranje življenje in dandanes ni opaziti tako lahko, da bi v Primorski tako očitno grešili zoper avstrijsko misel. Izdali pa so drugo parolo, po ka< teri delajo. Sosebuo kar se d »staje Gorice, pov-darja se veduo iu vedno, da treba Čuvati italijanski značaj mesta.	(Pride še.)
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 12. iiuj* IB07.
Državni zbor. V včerajšnji seji zbornice je odgovoril ministerski predsednik na interpelacijo italijanskih poslancev radi izgredov v Primorski. Priznal je, da je bilo izgredov tudi pioti Italijanom v Poreču, v Trstu, Gorici in Puljn. Slovansko prebivalstvo da je bilo razburjeno za io, ker se je širila govorica, da Slovani zgube svoja prava in se odstranijo iz uradov. Oblasti so takoj poseguile vmes energično in objektivno. Poizvedovanja se se poverila posebnim preiskovalnim sodnikom ia ista niso podala nijednoga slučaja, da bi bile državne oblasti in državni uradniki podpirali katero stranko. Min. predsednik je rekel nadalje, da ob asti tudi v bodoče store vse, da se ohrani red; vendar se priporoča previdnosti in podpori dotičnih krogov obeh narodnosti.
Na to je odgovoril ministerski predsednik na interpelacijo poslancev Spinčičain Laginje radi dogodkov v Kopru Min. predsednik jn »likal izgrede, ki so jih promočili novinci in ji pridoda], da je razburjeuje v Kopru naraslo potem,
ko so novinci razvili slovensko trobojnico. Orožniki so napravili mir. Na Slovane se je motalo kamenje. Min. predsednik je dokazoval, da so pripadniki obeh narodnosti provzročali izgrede, toda oblasti so storile vso za vzdržanje miru, radi česar so neopravičeni napadi interpelantov. Sicer pa je dobil namestnik nalog, da nvede nova poizvedovanja, da se primejo krivci.
V tem zraislu se je gibal odgovor grofa Ba-denija na omenjeni interpelaciji. Razsežni in jako obširni bi motali biti, ako bi hoteli pisati svoje pripombe k temu odgovoru. Na srečo pa nam ne treba to, ker se bode itak jutri nadaljevala razprava o razmerah na Primorskem iu vemo, da naši poslanci storč svojo dolžnost v polni meri. Stvar bode jasna še le potem, ko se bosti čuli obe plati zvona.
Za tem je sledila razprava o vladni predlogi o cesarski naredbi od dne 18. februvarja, t'čoči se podeljevanja podpor v slučajih draginje in bede. Predloga se je izročila posebnemu proračunskemu odseku 48 členov. Istotako se je izročila posebnomu odseku 48 členov predloga o krnet, zadrugah. Minister za poljedelstvo je izrabil željo, da bi se kmalu završilo parlamentarno postopauj.4 o tej predlogi, ki je začt-tek in temeljni kamen socijalno-demokratiškemu gibanju v poljedelstvu. — Dopis ministerskega predsednika izraža zahvalo cesarjevo na izrazu sožalja od strani parlamenta povodom smrti vojvodinje Alengon.
K položaja. In tako je prišlo, kakor so sodili razsodni politiki: veliko načelo neizprosnega boja do moža, ki so je proglasili Nemci, načelo obstrukcije, načelo škandalov, je bilo v rabi le nekoliko dni in sedaj že kaže jako sumuih razpoklin.
V	soboto so še gromeli, v soboto je še veljala parola, da temu ministerstvu ui smeti dovoliti nobene stvari, a v ponedeljek že so glasovali za vladno predlogo, za pogodbo z Bolgarsko. Zakaj ? Od kodi taka hitra sprememba ? Ako hočemo odgovoriti na to vprašanje, moramo povedati zopet, kar smo rekli že večkrat, namreč: vse rohnenje nemških liberalcev zoper jezikovno naredbe je bilo hlinjeno, neiskreno, prisiljeno. V sedlo so se hoteli dvigniti zopet na podstavi jezikovnih naredeb, to je bilo vse, v temu grmu )e tičal zajec. Sedaj pa, ko vidijo, da so zgrešili svoj cilj, glasovali so tako, kakor zahteva oni, ki je jedini njih gospodar — veliki kapital. Veliki kapital je želel, da se odobri pogodba z Bolgarsko in pred to željo se je hipoma porušila parola, da temu miuisterstvu ni smeti do-dovoliti ničesar; pozabljeno je bilo nasprotstvo do ministerstva, pozabljene jezikovne naredbe iu pozabljen tudi tisti strašni zevajoči prepad, ob katerega robu stoje baje sedaj Nemci vsled jezikovnih naredeb — pozabljeno je bilo vse in glasovali so — za vlado I Ako primerjamo ropotanje minolega tedna s krotkostjo v tem tednu, vidimo, da je res le mal korak od velikega do — smešnega!
Tudi iz ,Neue Freio Presse", tega zlega duha Nemcev, je razviduo, da so navstale resne diference med Nemci z ozirom na vprašauje, ali naj se nadaljuje obstrukcija? Rečeni list pika člene nemške ljudske stranice, ker so storili formalni sklep, da o gosp. vprašanjih ne bodo tirali obstrukcije. Očita jim, da so nezanesljivi in nezvesti. Sklep neoaške ljudske stranke znači vsekako odmikaujeod poti obstrukcije. Se bodo ropotali, še bodo žugali z oostruk-cijo — aii to stoji vendar, da so nemške vrste že jele omahovati. — Za vlado in za skupine na desnici pa tiči v tej nagli spremembi dragocen pouk : ne plašite se pred ropotom 1
Včeiaj se ni nadaljevala razprava o predlogih, učečih se razmer na Primorskem, ampak nadaljevala se bode jutri iu najbrže tudi završila. —
V	petek bo.le še seja, poteui pa se posvetovanja baje odluže za 10 dni. Med tem časom bode poskušala vlada priti do sporazumljenja z ogersko vlado radi obnovijenja pogodbe, oziroma glede kvote.
Iz razprave o predlogih za obtožbo ministrov. V imenu „Slovanske krščansko - narodne zve«e* je podal poslanec Šusteršič nastopno izjavo:
„Mi smatramo te predloge le činom parlamen-tariške taktike. Vzlic temu nočemo s tega stališča razpravljati teh predlogov, marveč se postavljamo nasproti istim na ono stališče, ki je jedino opravičeno nasproti obtožbi, katere predmet je povdar-jeno kršenje zakonov, ua stališče pravice iu zakona. S tega otal šča ne prihajamo seveda do onih zaključkov, katere bi hoteli izvajati tožit<»lji. Pač pa
smo trdnega prepričanja, da se ni kršil zakon po inkriminovanih naredbah, marveč, da je vlada zadostila svoji ustavni dolžnosti z izdanjem onih naredeb. (Prav dobro). Prvi in najvišji zakon je državni temeljni zakon, katerega sestavni del je Člen XIX. temeljnega zakona o splošnih pravicah državljanov, in vladi je zaprisežena dolžnost, da preskrbi praktično veljavo temu členu v vseh kraljestvih in dežehh domovine nase. (Pohvala na desnici.) Zato pozdravljamo zadoščenjem te naredbe in poživljamo vlado, da vztraja na poti, katero je nastopila toliko srčnostjo, energijo in močjo, in da preskrbi praktično veljavo sosebuo določilom navedenega č 1 e u a XIX. v onih kraljestvih in deželah (Čujte 1 na levi. — Živahna pohvala in ploskanje na desni. — Klici na levi: Kako narašča poželjivost!), v katerih bivajo Slovenci, Hr-vatje in Malorusi (Ponovna pohvala iu ploskanje na desuici. — Klici na levi: Malorusi, to je dobro 1 To povejte Poljakom I — Hrup traja. — Poslanec Spinčič: Naši vojaki so dobri in tudi na! denar! — Nemir nadaljuje),kajti zahtevamo polno in jednako narodno pravo za vse narode naše d o m o v i u e. (Klici na levi: Malorusi I)
Le po energičaem izvedenju te jednakoprav-nosti bode (Klici na levi: Tudi od strani Poljakov?) možno dobiti prostora za velike gospodarske in socijalno-politiške naloge države. (Prav res! na desni.)
Slednjič izražamo svoje posebno zadovoljstvo na tem, da je po inkriminovanih jezikovnih naredbah bratski narod češki došel do malega dela svoje dobre pravice. (Živa pohvala in ploskanje na desnici.)
Glasovali bodeno za jednostavni dnevni red. (Ponovna živahna pohvala in ploskanje na desnici.)"
Gospod poslanec Šusteršič je govoril iz srca ne le nam Slovencem, ampak vsakomur, ki imale količkaj zmisla za to, kolik blagor in sreča bi bila za državo, ako bi se vendar enkrat rešilo v pravičnem zmislu jezikovno vprašanje. Gospodje naj vsklikajo vmes, kolikor hočejo, ali z vsem kričanjem in nabijanjem z germanskimi pestmi na pisalne mize, ne spravijo se sveta dejstva, da pri nas ne bode prostora za socijalno-reformatičuo delo, dokler ne bode rešeno narodno in v prvi vrsti jezikovno vprašanje. In kdor je nasproten izpolnitvi tega pogoja za pričetek socijalno-refornatoričnega dela in dela saniranje navskrižij v človeški družbi, o tem rečemo lahko, da dela za socijalno — revolucijo. Nevaren je torej, skrajno nevaren'
Dobro je zasolil nemškim srditežem poslanec dr. D a n i e 1 a k, ki je o priliki stvarnih popravkov v omenjeni razpravi s par besedami do tal porušil teorijo Nemcev o jednakopravuosti in jednako-veljavnosti narodov. Njegova izvajanja so pomembna tem bolj, ker mož ni člen gospodovalne strauke v Galiciji, ampak je opozicijonalen — pristaš znanega patra Stojalovskega — in ga torej ui v«zal nikak strankarski interes, da je nastopil zoper one, ki bi hoteli postaviti grofa Badenija ua zatožio klop radi jezikovnih naredeb ; njegovo izjavo mu je narekovala le narodna pravičnost in 9 tem se je mož pokazal pravega patrijota. Izjava p osi. Danie-laka se je glasila: „Kakor zastopnik naroda poljskega sem prisiljen, da stvarno popravim v imenu opozicijonnluih poslancev poljskih, da v Avstriji ni več in manj vrednih narodov, kakor si jim je zlja-bile trditi od anmško-ljudske stran: v z a s m e h pravi k u 11 n r i in civilizaciji (Poslanee Hofmann pl. \Veilenkof: Kaj pa je z Malorusi v Galiciji ?)
Popravljam nadalje stvarno nasproti čudni teoriji o superijoruosti in inferijornostji narodov v Avstriji, da je taka trditev drzna prevzetost, kajti jednako obremenjeni avstrijski narodi morajo imeti tudi jednake pravice (Klici: Tudi Malorusi!)
Mi ne poznamo v Astriji nikakih superijornih in inferijornih narodov. Mi zavračamo z ogorčenjem to narodno farizejstvo tem bolj, ker, kakor Poljak moram imeti vedno pred očmi, kako je bila Galicija sama napeta na narodno natezalnico skozi desetletja, v dobi birokratskega gospodarstva pod prokletstvom superjornosti nemškega jezika; ker si kakor Poljak moram predstavljati nadalje, kaka vuebovpijoča krivica je to, ako se narodu barbarski ropa materiui jezik in se mu cel6 prepoveduje, v svojem narečju povzdigati do Boga
daha svojega ; icakoi Poljak kazati m .ram tuli na odnošaje v obeh sosednjih državah, kjt-i se poljskemu narouu odrekajo božja in človcšta prava, kjer ni dovoljeno 14 milijonom Poljakom, da bi imeli jedno samo državno šolo, niti jedno narodna šolo s poljskim ufinim jezikom, kjer se v čisto in prvotno poljskih deželah, v katerih je tekla zibel poljskega naroda, ob zatonu 19. stoletja in v cvetni dobi namišljene .najviše" kulture prepoveduje govoriti poljski na poljskih »hod h.
Prava kultura in nravstoenost ne posezata po ptujih pravicah \ Govoril sem 1"
Gosp. poslanca Danielaku se najbrže niti ne sanja, kako pravično sodbo je izrekel s temnad našimi Italijaui. Tudi v nas se v imenu »kulture" — le s to razliko, da se o tej »kulturi* le govori in je v resnici nikjer ni — vrši najgrše nasilstvo in tista „vnebovpijoča krivica", obsežena v dejstvu, da se „jednako obremenjenemu narodu" jemlje njega materiui jezik.
Grško-turSka pogajanja. Zadnjič smo zabeležili, da bi vojaški turški krogi hoteli staviti med pogoje miru tudi tega, da bi morala grška izročiti Turčiji svoje brodovje. Lepa misel je pač to, posebno, ako se uvaži, v kakšnem stanju se nahaja turško brodovje in kakć po ceni bi si praktični Turki opomogli z grškim. Toda, iz te moke menda ne bode kruha! Že se cuje glas, da kaj tacega Rusija uikdar ne prepusti, a Rusija in Angleška da bodeti gledali na to, da Turčija ne stavi protirauih zahtevan j
Predvčerajšnjem so poslaniki izročili grški vladi odgovor velesil glede posredovanja. Velesile so pripravljene potegniti &e za to, da Turčija privoli v premiijp) z Grško; potem hočejo velesile poravnati tppi zapreke, ki obstoj'6 danes med Grško iu Turčijo, vse to pa le s pogojem, da Grška umakne svoje vojake s Krete, <ta privoli v avtonomijo otoka in da vsprejm^ brezuvetno nasvete velesil. Dasi turnim srcem, je vendar Grška vspre-jela vse te pogoje, posebno grenki pogoj gledć ostavljenja Krete. Nekoliko voja ov je že odpo-zvanih, ostali i>a se vrnejo v štirih oddelkih po 600 mož tekom 14 dnij. Včeraj zjutraj je ruski poslanik v Atenah — kakor starosta poslancev ostalih drŽav — predložil grški vladi, naj zaupanjem poveri velesilam svoje interese. To ponudbo je grška vlada vsprejeh definitivno. Poslaniki so brzojavno sporočili to v Cirigrad tamošnjim poslanikom, ki so nemudoma priobčili turški vladi sklep '<i'Ake v! ade. Neposreden nasledek t°mu koraku bode : ustavljanje sovražnega postopanja na bojišču. Kajti Turki korakajo sedaj, o osvojitvi Domokosa, na Almyros, od koder pa so se Grki že umaknili.
Najnovejša vest o tem se glasi :
Atene. Premirje je sklenjeno. Grški vojaki se umaknejo s Krete in Grška je izročiia varstvo svojih interesov velesilam.
Dodajemo še kakor kurijozirum, da je — kljubu v«ej mizeriji! — sultan povodom te vojne zasnoval kolajne v spomin, katere dobć v srebru ali v zlatu (!) val, ki pripadajo turški vojski. — Mar bode Grška morala plačati te kolajne z vajno odškodnino vred ? !
Različne vesti.
Državuuzborske volitve na Primorskem pred zbornico poslancev. Vet iti kaci j ski odsek je včeraj nastopno razdelil referate o državnozborskih volitvah na Primorskem. Poročilo o volitvi Hortisa seje izročilo dru. L a g i u j i; poročilo o izvolitvi Laginj« h» Bartelija dru Fer j a uči Ču, ki je, kakor je zuano, poročal Hvojr.'dov»:so tudi o famozni volitvi Vergottinija ; poročilu u volitvi M a u-r o n e r j a ae je izročilo dru. L a g i n j i in ono o izvolitvi Verzegnaasija Čehu dr. O y k u.
„Piccolo" pravi, da je ta razdelitev napravila »disguatosa impressione", neprijeten utis. Verujemo. Tudi to verujemo, da so italijanska gospoda živo protestovali. Mi pa se nadejamo, da smemo smatrati to razdelitev znamenjem, da hoče večina zbornice dati zadoščenja žaljeni in teptani pravici. „Piccolo" pa naj bode le — disgustiran!
Osebna veet. Včeraj je dospel z Duoaja v Trst poveljuik mornarnice, admiral baron Ster-neck. Ekscelauca se je ukical takoj na vojno ladijo »Pelikan", ki je bila došla ponj v naše pristanišče iu je odplul v Dalmacijo.
Gospod župnik rojanski postaja zaree —
smešen! Iz Rojana nam pišejo : Gospod urednik! sedaj pa ras treba, da začnemo gospoda župnika Jurco motriti od — smešne strani. Po maši v ponedeljek zjutraj je nastopno spregovoril iz-pred oltarja: »Molimo najprej očenaš za moje sovražnike — saj vem, da jih ni tukaj 1" — Ko je bila dovršena molitev, je nadaljeval: »Danes in odslej vsaki dan vam bodem moral nalagati pokoro. Vem, da današnja pokora bode težka, posebno za vas ženske." Po tej apostrofi je vsa cerkev postala sila radovedna, kaj pride in vse je poslušalo pazno. In gosp. župnik je spregovoril: „Danes morate vsi molčati ves dan in nič govoriti, ali pa le za veliko i otrebo. Za jutri vam pa naložim drugo pokoro l*
Gosp. župnik more biti povsem zadovoljen z efektom svoje odredbe. Efekt je bil prav za prav drugačen, nego si je mislil župnik; ljudje res niso molčali, kajti še taki, ki sicer malo govore, govorili so mnogo istega dne o njegovi odredbi. Glavno pa je, da ni bilo ni kraja ni konca smehu po vsem R«-jauu. Nestrpno je čakalo vse, kaka pokora pride naslednjega dne.
V torek zjutraj je torej g. župnik naložil novo pokoro, rakci je namreč: »Danes popoludne ne sme nikdo —• kave piti!!" Upam, da bodete trdno izpolnjevali pokoro, ki vam jo nalagam! Jutri naložim zopet drugačno pokoro !*
In prišla je pokora tudi v sredo ! Gosp. žnp-uik je spregovori! izpred oltarja: „Danes se ne sme nikdo pogledati — v zrcal«! Vsakdo naj izmoli petkrat „češena si Marija* za one, ki pišejo o mehi v ,Edinost".•
Take so bile torej pokore nam Rojančanom prve tri dni; kaka bode pokora naslednje dni, vas j hočemo obveščati točno. Dozdeva se nam, da ima j g. župnik z,1 a naše rojanske ženske še posebno s »piko", kajti nalaga same take pokore, ki najhuje \ deuejo ženskam : molčati morajo, kave ne smejo \ piti in v zrcalo se ne sinejo gledati!
Ali g. župnik nas ima vendar-le rad, kajti , čuli smo, da je obljubil neki žeuski, da bode med i tednom propovedoval tudi slovenski, ako — ne ' bode bolan. Čudno konstituci o ima naš župnik: j ko treba propovedovati italijanski, je vsikdar zdrav kakor riba, ako pa treba propovedovati slovenski, ga dosledno zasLduje — bolezen, tako, da nikdar j ne ve za gotovo, ali bode mogel propovedovati t slovenski ali ne ? !
Za danes dovolj! Saj nismo hoteli drugega, i nego konstatovati, da je g. župnik sdločno prestopil mejo, kjer se pričenja — smešnost!
Kdo izziva ? Minole nedelje je bil zopet zna- j ten pretep pri sv. Ivanu. Na podlagi povsem za- j nesljivih poročil smo vedeli, da so tudi ta izgred provzr«čili Lahi. Ker pa nas je poučila zadnja za-plena, kako previdnim nam je biti o poročanju o dogodkih po okolici, smo hoteli počakati navlašfi, kaj poreko drugi listi. In glej, še cel6 poročilo „Triesteiice* potrja v glavnem poročilo, ki smo je dobili mi. In nemškemu listu gotovo ne prihaja na misel, da bi hotel Italijanom podtikati izgrede, ki so jih storili drugi. .Triesterica" piše torej:
»V nedeljo ob 10. nri zvečer se je vračalo več mladih ljudij — med istimi tudi 271etni mesar Polacco — domov od sv. Ivana iu so peli, nekoliko natrkani, pesem »Nella patria de Rossetti*. Petje so spremljali vsklikanjem »Evviva Hoitis!* iu drugimi vskliki, žaljivimi za slovensko narodnost! Blizu „boschetta" je reagovalo nekoliko dečakov vsklikanjem »Živio Nabergoj 1" Na to so hoteli meščani nasiljem primorati neko prodajalko tobaka iu nekega moža, da bi vsklikala .evviva Hortis!" Ko se jim to ni posrečilo, odšli so pevaje iu kričaje. Ta dogodek je opazilo uekaj Slovencev, sedečih v bližnji gostilni; le-ti so prišli na <psto in so napadli meščane, a poslednji so se branili kamenjem. V nastavšem spopadu je dobil Polacco v trebuh dve lahki rani z nožem, potem rano na nosu iu krojaški vajenec Josip Sila rano na glavi, provzročeno kamenom, na kar so oni nagi« ostavili bojišče. Radi udeležitve na tem izgredu so zaprli brata Josipa iu Duilio De Castro, oba me sarja, in trgovskega agenta Emila Cesca. Nadalje so zaprli težaka Ivana Petrino, ki je na sumu, da je ranil Polacca."
Tako poroča »TriestericaV Razsodnemu čitatelju ne bode težko pogoditi vse resnice, ako je že naš nemški list povedal — toliko.
Pomnoženje sodnijskega osobfa. V sjiIsIu novega zakona o civilom postopanju itna se število viših sodnijskih uradnikov v področju prizivnega sodišča tržaškega pomnožiti za: 1 podpredsednika tukajšnjemu deželnemu sodišču (VI. pl. razr.); 13 svetovalcev deželnega sodišča (4 na deželnem sodišču, 1 na trgovinskem sodišču v Trstu 3 na okrožnem sodišču v Gorici in 3 v Rovinju) ; 20 tajnikov 13 pri deželnem sodišču, 1 na trgov, sodišču v Trstu, 3 na okrožnem sodišču v G »rici in 3 v Roviuju) ter 7 sodnijskih pristavov. Število okrajnih sodnikov v VII. pl. razr. (svetovalci-voditelji) ima se pomnožiti od B na 15. Nova mesta je popolniti že sktobra meseca t. 1., a natečaji bodo razpisani v kratkem.
Za udovo Ličen: Med odhorniki „Tržaškega podpornega in bralnega društva* nabralo se je v zadnji seji 6 gld.
Ta zares potrebna družina priporoča se darežljivim Slovencem.
Slovanska Čitalnica v Trstu vabi na izlet, ki ga priredi v nedeljo dne 16. maja v žardinerak preko Bazovice in Lipice v Sežano. Odhod ob 6. nri zjutraj pri kavarni Commercio (via della Ca-serma). Prihod v Trst zvečer. Voznina: kje in nazaj gld. 1*20 za osebo. — Ako bode vreme neugodno, se prenese izlet na prihodnjo nedeljo dne 23. maja. — Ker je treba pravočasno naroČiti potrebne žardinere, so naprošeni p. n. gg. členi in gostje, ki nameravajo udeležiti se izleta, da to naznanijo odboru v društvenih prostorih (ulica S. Francesco 2) vsaj do petka dne 14. maja t. 1. ob 7. uri zvečer.	Odbor.
Premog v Hercegovini. Pijonirski poročnik Šulc, ki je miuolo zimo vodil v Josinovi dolini zgradbo raznih mostov, je o tej priliki našel plasti premoga. Stvar ga je zanimala z geologiškega stališča in preiskoval je svet dalje, ter se osve-dočil, da je res zadel ua izdatno ležišče premoga, kar je velikega gospodarskega pomena za ta kraški svet, ki v kratkem dobi svojo železnico. Uzorci tega premoga ho se predložili bosensko-hercegov-ski deželni vladi in ista je odredila, da je ležišče preiskati po strokovnjakih. Nadejati se je, da je ležišče res bogato in obširno.
»Sramožljiva* Madjarka. Iz Aracsa v to-rontalski županiji javljajo ta le gracijozen slučaj: K tamošnjemu župniku je došla še-le pred par dnevi poročena mlada in krasna seljakinja ter mu izjavila, da se želi ločiti od svojega soproga. — »Za Boga!, a zakaj vskliknil je župnik presenečen. »Saj si ^e poročila še-le prwd par dnevi, in, kakor si trdila, iz ljubezni do onega, od katerega se hočeš sedaj zopet ločiti !" — , Je že vse prav, toda moj mož ima jedno črno in jedno plavo oko in tacega moža jaz nočem, pa ga nočem !* — »Za Boga", hotel je župnik pomiriti razburjeno žensko, »saj to si že prej videla, kakšne oči ima, a si se vendar zaljubila vanj!?u — „Nič nisem videla, prav nič, on me je ogoljufal s svojimi očmi dvojne barve. Kako naj bi to vidila, ko sem bila tako sratuožljiva, da se mu niti nisem upala pogledati v oči!' — Ta neverojetna trditev pokazala je župniku pravi značaj te ženske in poslal jo je domov.
Sneg majnika meseca v Italiji! Tudi tu pri nas je duhteči in poetični majnik letos preobrnil par kozlov, ter nas v obče iznenadja ter nas je že par-krat pahnil iz poletja nazaj v januvar, toda jako grdo je postopal v Bresciji in v obče po severni Italiji. Taui je poslednje dni padlo do 30 cm. snega 1 Sadns drevje je povse n uničeno vsled tega.
Zakaj je Kreta nesrafina zemlja ? Na to, prav aktuvalno vprašanje, odgovarja naslednja legenda: »Ko je bil Bog svet ustvaril, napolnil si je predpasnik s cvetlicami in kamenjem. Cvetlice so značile srečo zemeljsko, kamenje pa trpljenje, žalost in nesrečo, In ko je Bog plovil nad deželami, spuščal je cvetlic« in kamanje v jeduaki meri na zeuljo. Tako so narodi misli in deloma vedno še najdejo — v svojem življenju prilično jednako sreče in pa trpljenja. Toda, ko je Bog plovil nad Kreto, utrgala se je jedna stran predpasnika — baš ona, kjer je bilo kamenje. Vse kamrnje se je vsulo na zemljo, na ubogo Kreto! Bog pa se ni domislil, da bi bil stresel za kamenjem tudi cvetlice. Zato je Kreta vedno nesrečna!
Velik požar v Rusiji. V Grosnijtu, ob Tereko se nahajajo viri nafte (petroleja) družbe Rusanov. V jedni zgradbi te družbe navstalje te dni ogenj
ki'm je razširil jako naglo ter n lotil tndl soie-dni h poslopij dražbe Addaverdov. Ogenj je napravil ogromno škode. Pogorelo je 7 poslopij, v katerih no bili itroji in poleg tega je isgorlo 6 redervoirjev ▼ katerih je bilo pohranjenih 4 milijone pudov nafte I
Koledar. Danes (13.): Servacij, Škof; Glicerina, mučenica. — Jutri (14.): Bonifacij, mučenec; Pahomij, opat — Prvi krajec. — Solnce iside ob 4. uri 35 min., zatoni ob 7. nri 13 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 12 5 stop., eb 1 pop. 15'5 stop. C.
Narodno-gospodarske stvari.
Kako naj ae brani proti peronospori.
Dvogovor mej učiteljem in vinogradnikom.
Spisal I. S. F o j a 2 e CD*U*0
Obramba proti peronaapori.
Vinogradnik. Prosim vas sedaj, kako moramo prav za prav početi ta boj proti peronospori ?
Učitelj. Najpopred vam moram povedati, da mora biti zdravljenje ali boj „preventiven", to je, začeti moramo Škropljenjem, predno se pokaže peronospora.
Vinogradnik. Vi mislite torej, da, ako je peronospora tu, se je ne more več uničiti.
Učitelj. Da, da, tako je 1 Kadar se nam prikaže ona, je to znak, da je že omehkužila notranje dele peresa in hranila se je ub njihovem seku. Ako jo pobijamo, ko se je že prikazala našim oi?em — zabrauimo morda lahko, da se ne razširja na dalje, ali tam, kjer se je že vgnezdila, ni je moči več uničiti, ne da bi ae nničilo tudi omehkuženo mesto. Kdor ae hoče torej obraniti temu največemn škodljivcu, mora polagati največo skrb v to, da zapreči njeno vgneidenje in sicer s tem, da zastrupi vodo, roso, v kateri najde seme prilike, da začne kliti. Ako škropimo namreč z raztopljenim vitrijolom. se posuši tekočina na peresu, t. j. voda izhlapi in na peresu ostane mala jako tanjka škorijca, ki je razprostranjena po vsem peresu in ki zaprečuje tako, da seme peronospore, ki je padlo na gornji del peresa, ne more preklijti skozi istega.
Vinogradnik. Čujete, gospod učitelj, ali ono staro bolezen, katero imenujete vi oidium, ono uničujemo se žveplom; ali bi ne mogli tudi peronospore uničiti na ta način.
Učitelj. Ne, dragi prijatelj. Ti dve ple-snobi si niste jednaki, radi česar mera biti različno tudi postopanje nasproti njima. Oidium raste na površini zelenih delov trte in se ukore-niči v iste še le potem, ako se nisme zmenili zanj, ako nismo delali na to, da ga uničimo; peronospora pa se je že pošteno vkoreničila, in preplela vas notranji del peresa, predno se nam je prikazala; ono, kar vidimo od zunaj, t. j. na dolnjem delu peresa, ni nič druzega, nego male vejice peronospore. Radi tega uničujemo oidium lahko potem, ko se nam je pokazal, med tem ko moramo za-prečiti pri peronospori, da ne prodere gornje kožice peresa in se tako ukoreniči v notranjih delih istega; kajti, ako se je ona že vgnezdila v meso peresa, ako se je tam dobro vkoreničila, potem je ne moremo uničiti, ne da bi nničil! s tem vse pero, ali ves zeleni del. Peronospora nam lahko omeh-kuži cvetje grozda, ne da mi opazimo to; seveda, posledica temu je, da odpadejo omehkuženi deli, ki se posuše vsled tega, ker mu peronospora iz-sesuje sok koreninice. Po vašem bi se morala zdraviti se le potem, ko je bolnik umrl.
Vinogradnik. Da, da, podaj razumem popolnoma. Prosim vas sedaj, kako naj se začne boj proti peronospori.
Učitelj. Mi se bodemo branili samo z jednim orožjem, to je, samo z jednim zdravilom, ki bode pripravljeno različno; določilna za to različno pripravo bode doba leta in razvitek trte. Te zdravilo je: ali da semeljemo vitrijola, pomešanega z žveplom, torej prah vitrijola in žvepla, ali pa rabimo v vodi raztopljeni vitrijol, kateremu se primeša ogašenega apna.
Pripomoček v prahu.
Vinogradnik. Kedaj pa moramo rabiti vitrijol in žveplo v prahu?
Učitelj. Najpopred vam moram povedati, da se mi branimo s tem prahom zoper dve bolezni in sicer zoper takozvani oidium in zoper pe-
[ ronoaporo. Koper prvi delaj« žveplo, zoper dragi vitrijol.
Prvikrat treba žvepljati, dokler m pereaa Še jako mala. Navadnemu žveplo, ki ga rabimo sa žvopljanje, ae doda do 3 postotke vitrijola, to je 3 kg. vitrijola na 100 kg. žvepla. Ali ta mešanica •e da jako težko pripraviti od posamičnika; radi tega je najbolje, da se jo kupi pripravljeno. Seveda mora prodajalec jamčiti za njeno veljavnost. Žveplja se ali po dežjn, ali pa rano v jutro, predno je izhlapila rosa, to je v takem času, dokler so še mokra peresa in drugi zeleni deli, da se more razstopiti vitrijol, ki je v prahu in da se napravi tako, ko je voda izhlapela, mala škorijca na peresu.
Žveplja se, kakor navadno, z malimi žakljiči ali pa z mehi za žvopljanje.
(Pride še.)
G. kr. dvorna tovarna orgeU
bratov Bieger v Jagerndorfti avstr. Silezija. Zastopstvo v Budimpešti, VII., Garay-utcza št, 48
v lastni hiši. Dobre, cene cerkvene orgije pod jako ugodnimimi pogoji.
Katalog za orgije zastonj.
OLJE.
Najnovejie vesti.
Atene 11. Zapadno brodovje je bombardo' valo v ponedeljek Stkio na bregu Epira, kjer se nahajajo posamične tnrAke zaloge živil. Danes iti mkake vesti o kaki akciji ni iz Domokosa ni iz Halinyr<js)i Smolenski brzojavlja, da se uadaljujejo rekogiiosciranja. V Lamia in Domokosu je mir. Vojaki so v dobrem stanju.
Carigrad 12. Oficijelno razglasilo o upravi zasedenega grškega ozemlja, pravi, da se v La riso odpošlje bataljon sestavljen iz orožnikov in črnovojnikov. Prejšnji turški konzuli v Larisi, Volo in Tri kala ostanejo na svojem mestu kakor kaj-makarai. Urediti jim bode občine, administracijo, krajno policijo in carinarstvo
Pariz 12. Večina listov izraža nado, da Turčija ne bode stavila pretiranih zahtev, kajti dolžnost bi bila evropskemu koncertu, da ae postavi po robu takim zahtevam.
Za slabotne
bolehavo vsled pomanjkanja krvi na živoib, blede in sla-slabotne otroke ; izvrstnega okusa in preiskušonega učinka jo
železnato vino lekarja Picoolija v Ljubljani.
(Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdrnvnikov. — Polliterska steklenica velja 1 gld., pet polliterskih steklenio 4 gld. 50 kr.
Tr^ovlnaka bvaojavka lam v ia«l.
iinalmeeflta. PAenion /.»jesen 6.96 6 97 PSenica sa maj-juni 1897 7.41 do 7.49 Oves za jesen 5.81—5.33. — Ri v a spomlad —. — .—. koruza za maj-juni 1897. 3.41*3.48
PSenica nota od kil. f. 7-85 7 90 ><i 76 kilo.
7-90 7-95 od 80 kil. f. 8.--8*05.. od SA. <ii. f. 8-05
810 , od 89 kil. for. . . Ječtnon 6* —8 — promi 5-80- -6-25.
Pšenica: Ponudbe sredne povpraševanje neomejeno.
E Prodalo se je 20000 met, st., trg malo bolje Vreme : lopo.
ratfa. N«raimir»ii! sladkor tor. 11.70 do -• —. llovl po f. 11.76 zopet mirno.
Pruga. Centrifuga' nori, po«tnvljn. v Trst s vre<! »(ftfofiiljatev prečki f. 30*50 31'25 Conoans« 32 75—33'— <Vvorn*'83*50* 33.75 V glava <o.iih 36-
Favrp. Knva Rftntos good AVprnpM za maj 49.— tn. september 50.— mirno.
a>uuDUr<f. »Hotos Koud average zn maj 49*50. ar. september 41.—, za december 49.-— za mare 43.76. mirno.
i> borita 12. maja	SSJMf.
danos	včerai
Državni dolg v papirja ... 101.80	101.96
„ „ v srebru .... 10180	101.90
A v atrijska renta v zlatu . . . 122.66	12^.65
„ v kronah . . . 101.20	101.16
Kreditno akcijo ....... 361.50	861.40
London 10 Lit........ 119 60	119.60
Napoleoni.........9.62'/,	9.52'/,
iO mark .......J 1.72	11.72
100 italj. lir . 46.30	46.27
Zahvala.
Podpisani se v svoji strašni hšdi, ko je ohromel popolnoma in je postal nesposoben za vsako delo, zahvaljujem najprisrčneje blagim udom in udinjem slavnega „Del. podp. društva*, ki so mi včeraj na občnem zboru zopet dovolili »esečno podporo za jedno leto in mi s tem omogočili preživljati svojo nesrečno družino. Bog Vsegamogočni poplačaj to plemenito delo krščanskega usmiljenja slavnemu „Del. podp. društvu*. Ker drutrače ne morem skazati svoje hvaležnosti, hočem pa moliti za blage dobrotnike svoje.
V Trstu, dne 10. maja 1897.
Ivan Zadnik.
Pošilja se od 5 litra naprej in na debelo.
J\
flneje olje
Pošilja se od 5 litrov naprej in na debelo
Acqnedotto št. 9. (nasproti „Latteria Svizzera")
Ima se veliko korist in velik trud se prišpara, ako se poslužuje pri I. špediciji in slov. firmi za olje, kis in milo. Postrežba je točna, hitra in vrči so tralni. Prevzemajo se poailjatve za celo Primorsko, Kranjsko, Štajersko in Trst prosto na dom, ostavši vrč na domu brez are. Jedilno olje 1. 28 ni., fino 32—36 nč. 1., finejše 40 namizno pol fino po 44 — 48 namizno fino po 52—56 in 60 nč. L, ekstrifino 64—72 nč. 1. — Kis vinski in ciparski po jako nizki ceni. Milo kuhinjsko 18 nč. K., fino 24, ft-nejše 26 - 28 nč. K. Velika zaloga mila (žajfe) za toaleto po zmernih cenah.	Udani Anton tlroa
Riunione Adriatica di Sicurtš
24—2	v Trata.
Zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in na morju, proti toči, na iivenje v vsih kombinacijah.
Glavnica In reserva društvu dne 31. decembra 1892
(3 lavni ca druStva	gld. 4,000.000 —
Premij na resorva zavarovanja
na življenjo	„ 13,326 346*98
Premijna resorva zavarovanja
proti ognju	1,632.248*22
Premijna reserva zavarovanja	„
blaga pri prevažanju	49.465.07
Reserva na rnzpolaganje	500.000*—
Reserva r.nvarovanja proti pre-
minjnnju knrzov, bilanca (A) „ 333.822.42 Reserva zavarovanja proti pre-
minjanjn kurzov,bilanca (B) „ 243.331 83 Rezerva specijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje „	600.000*—
Občna rosorva dobičkov	„ 1,187.164.86
Urad ravnateljstva : "Vin Tnldlrlvo	O (v lastnej hlS).
J. KOPAČ
priporoča velcčastitemu avečenstvu, oerkvenim upravam, ter slavnemu občinstvu pristno
Voščene sveče
kilogram po 2 gld. 45 nč
Ha so one bv*či, kojc nosijo pretokolirano tvornično znanko, nepokvarjene, jamčim se svoto 1000 kron.
Sveče nlr bejo vrste za pogrebe in postransko razsvetljavo cerkva dobivaj* se po jako nizkih cenah.
Prodajem tudi tamijan za cerkve:
Laorima na.ifineji.......klgr. po gld. 1.20
„ običajni....... „ „ „
Grams........................„ —,00
Blago pošilja se na vse strani avstro-ogerske monarhijo poštnine prosto.
G. Tonnies
Ljubljana. Tovarna strojev
in
kovačnica za kotle.
Specijaliteta: žage in stroji za obdelovanje lesa.
c. Kr, m avstr. Mitnep zavoaa
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila, v vredn. papirjih na	V napoleonlh na
» dnevni odkui 2'/« I 30-dnevnl odkaz *»° „
„	2 */4 8-mesočni „ T.1/,0/^
, 37o 1 «- . - '-'V,0/,
Zh piainn, katera ho morajo izplačati v sedanjih bankovcih avutr. volj., stopijo nove obrostne takne v krepost z rt nem 5. febrafa, 9. febrara in odnosno 2. marča t. 1. po dotičnih objavah.
Okrožni o d del.
V	vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto.
V	napoleonlh brez obresti.
Nakazmee
za Dunaj, Prago, Pežto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Grnd-iC Sibinj, Inomost. Gelove«, Ljubljana, Line, 01omuo| Reichenberg, 8aaz in Solnograd, — brez troAko^
Kupnja in prodaja
vrednoMtij, diviz, kakor tudi vnovčonje kupouov
proti odbitku l0/^, provizije, lnkaao vseh vrst pod najumestnejdimi pogoji.
Predujmi.
na Jamčevne listine pogoji po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu Parizu, iiero-linu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokeli mesto.
Vložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, Inozemski bankovci itd. — pa pogodbi.
Naia blagajua izplačuje nakaznice narodne banko italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnavneia oursu. Trat, 2. febrara 1896.
Lastnik kensercij unta .Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.