Leto III., stev. SO fr"AUJUJ' B"T4,a,M' V Lfubljant, torek dne 4. aprfla 1922 Pestmtsn« Stev. 75 PIT • 3 R Izhaja ob 4 zjutraj* Stane celoletno . , MO K mesečno. ...... tO m za inozemstvo » * MO 9 Oglasi za vsak mm viiine stolpca (58 com) . t K mali oglasi do 80 mm stolpca (58 mm) . I • Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko^ Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/3. Teteloa it. 72 Upravnlštvoc Ci»»emov» ulica t.6* Telefon it 36. Račun kr.pott.eek.im4* štev. 11.842. Italija vabi na nov sestanek v Rapallu ZADNJI POSKUS DIREKTNEGA SPORAZUMA GLEDE REKE. BEOGRAD, 3. aprila. (Izv.) Danainja »Politika« javlja, da je italijanska vlada predlagala naši vladi, naj bi se v svrho izvršitve rapallske pogodbe vršil pred genovsko konferenco sestanek med dr. Ninčičem in dr. Schanzerjem Sestanek bi pomenil zadnji poizkus, da se doseže med obema državama sporazum glede Reke, predno se obrne naša vlada na Zvezo narodov. Od IL do 12. are je danes zasedal komi tet ministrstva za inostrana dela. V ko-mitetu so gg. Pašič, Pribičevič, Marinko-vlč, Nlnčlč, Krstelj In VHovIč. Na sestan-kn se je razpravljalo o izvršitvi rapallske pogodbe in o italijanskem vabila na sestanek med Schanzerjem in Ninčičem. Po dosedanjih dispozicijah se bo vršil sestanek ▼ sunem Rapallu ln ma bodo poleg obeh zunanjih ministrov prisostvovali tndi ostali člani naše k Italijanske genovske delegacije. Odhod naše delegacije. Beograd, 3. aprila. (Izv.) NaSa genovska delegacija odpotuje iz Beograda v sredo ali četrtek z orientskim ekspre-som. Ni Se gotovo, ali bo odpotoval z delegacijo ministrski predsednik Pašič, ker ie njegovo zdravje zopet malo slabše. Dr. Kramar pozvan t delegacijo. Beograd, 3. aprila. Ministrski predsednik Pašič je pozval kot člana naše delegacije za genovsko konferenco tudi I bivšega ministra dr)a Kramerja. Rumunska kraljica v Beogradu ODUŠEVLJEN SPREJEM. Beograd, S. aprila. (Izv.) Mati nev©. ste našega kralja, rumunska kraljica Marija, je prispela včeraj v Beograd, kjer je bila izredno slovesno in iskreno sprejeta. Vse ulice so v zelenju in zastavah obeh držav. Kljub slabemu vremena je bilo mesto silno živahno in napolnjeno z ljudmi vseh slojev. Vojaike čete so tvorile špalir, na kolodvoru pa je bil postavljen oddelek garde z godbo in zastavo. Na peronu so se zbrali člani vlade z ministrskim predsednikom Pašičem, predsedstvo narodne skupščine, mnogoštevilni poslanci, tuji diplomati, zastopstvo občine, generaliteta in deputacije večjih organizacij. Kmalu po 5. uri »ta prispela kralj in princ Pavle s spremstvom, par minut kasneje pa je že tudi privozil rumunski dvorni vlak, iz katerega je stopila med burnim vzklikali jem množice in sviranjem gardne mu-zike kraljica Marija, ki jo je kralj Aleksander prisrčno pozdravil. Kralj Aleksander je nato predstavil rumunski kraljici vse visoke dostojanstvenike, nakar so zastopnice ženskih društev izročile kraljici kot mat-iri naše bodoče kraljice krasne šopke svo-žeea cvetja, kar je kraljico izredno vzradostilo. Kljub dežju se je kraljica Marija peljala z odprtim avtomobilom v stari dvorec, kar je Izzvalo med narodom nepopisno navdušenje. Za neprestane ovacije sta se kralj Aleksander in kraljica Marija skoraj pet minut zahvaljevala s balkona, proti kateremu se je nepretrgoma vsuvalo cvetje. Po čajanki se je kralj Aleksander odpeljal v novi dvor. Njegov avtomobil se je komaj preril skozi ogromne množice naroda. Zvečer je bila v starem dvorcu na čast romunske kraljice prirejena gala-večerja, katere se je udeleZilo nad 200 povabljenih oeeb, med drugimi razven Članov vlade patriarh Dimitrije, predsednik skupščine dr. Ribar, generaliteta in diplomatični zbor. Med večerjo se je vršil koncert, na katerem je odpel več arij iz raznih oper tudi naž rojak operni tenorist Rijavee. Beograd, 3. aprila. (Izv.) Romanska kraljica si je danes ogledala star! la novi dvor; popoldne )e bila na čaja v romunskem poslaništvu, zvečer pa je posedla oficirski dom. kjer je oficirski zbor njej na čast priredil ples. Jutri ob 8. uri zjutraj bo kraljica Marija v spremstvu princa Pavla posetila beograjskega patrijarha ln patrljarSIjo ter prisostvovala službi božji, na to pa se poda v Sremske Karlovce ln se zvečer vrne v Beograd Državno žalovanie za Karlom na Madžarskem ŽALNE ODREDBE KAKOR OB SMRTI AKTIVNEGA KRALJA. -LEGITIMISTI PROGLASILI KARLOVEGA S1N\ OTONA ZA KRALJA STALIŠČE MADŽARSKE VLADE. Budimpešta, 3. aprila. (Izv.) Madžarska žaluje ob smrti razkralja Karla, kakor da je izgubila svojega aktivnega kralja. Budimpešta je odeta v žalno obleko. Vsa politična zborovanja in prireditve so prepovedane. Legitimisti so pričeli akcijo, da bi spravili rodbino pokojnega razkralja na Madžarsko, da bi bila madžarski vzgojena. Žita le poslala nadškofu-primasu Czernochu depešo, v kateri ga prosi, naj se moli po vseh cerkvah za njenega moža. Na današnji Izredni seji občinskega sveta je bil soglasno sprejet predlog župana, naj se pri merodajnih faktorjih uvedejo vsi potrebni koraki glede prevoza zemskih ostankov kralja Karla na Madžarsko ln da se njegova vdova in otroci naselijo v Budimpešti. Madžarska vlada ie izdala povodom smrti kralja Karla komunike, v katerem naglaša, da se njeno stališče vsled Karlove smrti ni popolnoma nič Izpremenllo, ker se drži člena 47. zakona z leta 1921, po katerem je bila razveljavljena habsburška pragmatična sankcija. Budimpešta, 3. aprila. (Izv.) Na konferenci zastopnikov madžarskih legitimi-stičnih strank je bilo sklenjeno, da se prizna najstarejši sin Karla Habsburga kot Oton IL za madžarskega kralja. KARLOVI ZADNJI TRENUTKI. — PRI PRAVE ZA POGREB- Dunaj, 3. aprila. (Izv.) »Agenoe Ha vas* poroča o zadnjih trenutkih bivšegs avstro-ogrskega vladarja sledeče: Karel Eabsburg je bil do zadnjega trenutka pr> polni zavesti. Njegove zadnje besede se bile: «Moj Bog, v tvoje roke izročam svoje življenje in življenje svoje soproge ii otrok. Svoje življenje žrtvujem za svoj narodi* Karlovo truplo je bilo balzami-rano in bo v pondeljek razstavljeno * cerkvi della Conceptione. Pogreb se b« vršil v torek na pokopališče Camp« Monte. V dunajskih diplomati čnih krogih domnevajo, da se bo Karlova vdova Žito naselila stalno v Španiji Truplo pokoi nega vladarja ne bo prepeljano na Du naj, ker bi znašali prevozni stroški okoli 50 milijonov avstrijskih kron. Sekcijski načelnik dr. Schlager, Karlov intimni za upnik, je odpotoval danes s princem Ho-henlobe v Funchal, kamor se je napoti! tndi pokojnikov brat, nadvojvoda Maks. Svetovno časopisje o Karlovi smrti HABSBURŠKA NEVARNOST ŠE NI ODSTRANJENA. Ljubljana, 3. aprila. Danec se je vršil v Ljubljani protestni shod, ki so ga sklicale oficijelne organizacije slovenskega trgovstva in obrtništva. V Ljubljani in v mnogih dragih krajih so bile zaprte trgovine. Shod je bil zamišljen kot strokovno in stanovsko zborovanje pridobitnih krogov. Po krivdi predsednika Dragotina Hribarja, ki je shod preložil na —■ ulico, so se ga polastili razni hujskači in klerikalni, intriganti. 0 zborovanju moramo spregovoriti nekoliko odkritih besed. Shod kot strogo stanovska in dostojna manifestacija ali če hočete demonstracija pridobitnih slojev, bi bil gotovo koristil mnogim upravičenim težnjam našega produktivnega sveta. Po krivdi predsednika se je izprevrgel r pouličen kraval, ki je po svojem uti-5U in po komentarjih, ki jih je izzval v široki javnosti, napravil trgovcem mnogo več škode, nego bi jo mogle še tako ostre demonstracije konzumen-tov. Ravno tisti, ki so dopoldne hujs-kali trgovce, so popoldne s prstom kazali .na zaprte trgovine: češ, štrajk sitih proti lačnim, šepetali, da Slovenija že ne pomni več zadnjega konkurza in računali, koliko težkih milijonarjev je danes kričalo, da propadajo. Daleč smo od tega, da bi se pridružili hujskačem in demagogom. V pro-cvitu trgovine in obrti, ki se navzlic vsem težkočam pri nas lepo razvijata, vidimo enega največjih blagoslovov, ki jih je Jugoslavija prinesla osvobojenemu narodu. Toda est modus in rebus. Vprašanje davka na vojne dobičke za leto 1920. ni v nobenem oziru pretresujočega pomena. Ta davek bo plačal gospod Dragotin Hribar, plačali ga bodo veliki podjetniki, banke in veliki gospodarski zavodi, ne pa srednji in mali trgovec in obrtnik. Po uradni statistiki je od tega davka prizadetih v celi Sloveniji okrog 700 oseb, odnosno zavodov! Radi njih se ne bo tresla ne Slovenija, ne država in nad naše gospodarstvo ne bo prišla katastrofa. Postopanje naših uradov, zlasti finančne uprave je v mnogih slučajih res prestrogo, toda slovensko uradništvo ni zaslužilo, da ga demagoski govornik označi kot sovražnika slovenskega trgovca in obrtnika in izjavlja, da tuji uradniki ne bi nikdar tako postopali, kakor postopajo domači, češ, »v tem oziru je pri nas mnogo slabše, nego je bilo kdaj poprej.* Naši sodniki so visoko vzvišeni nad kleveto, ki se je raz-rašala, ter je še bolj razgrela strasti: da so se namreč sodniki dogovorili, da bodo zavračali vse pritožbe proti obsodbam radi draginjekib prestopkov. Hujskanje proti oblasti je vedno opas-no za tiste, ki kaj imajo in mnogo manj za tiste, ki nič nimajo. Gospod Hribar in drugi so stoično poslušali litijskega Lebingerja in menda niso mislili na to. kako bodo ravno oni kli-eali na pomoč najbolj srbske bajonete, kadar jim bodo Gosarjevi komunisti naskočili fabrike in trgovine. Klerikalci so za »neodvisnost od Srbov* izvzemši takrat, kadar jih v svetem strahu kličejo na pomoč, kakor svoje-Kisno gospod Brejc, ki je rotil dividj-sko komando, naj da samo srbske vojake, da bodo zastražili njega in Katoliško tiskarao pred komunisti Proti-lraginjski zakon ni idealen in praksa kaže, da obvfce v njegjvih mrežah prepogosto mali ljudje, ki si ne znajo pomagati, uidejo mu pa »t3Ž-ke ribe*. Toda zakon je tu in odobren ie od celega parlamenta. Ali smejo meščanski pridobitni krogi, v katerih interesu je, kakor dan na dan pridiguje-jo socijalisti, cela današnja zakonodaja, tako brezobzirno spodkopavati ugled in spoštovanje pozitivnih zakonov-? Na Slovenskem so uradi zakon napačno tolmačili. Policijska preiskave po trgovinah in branjarijah, ki so se vršile po ukazu predsedništva pokrajinske uprave in so ravno male trgovce Bilno razburile, so bile protizakonite. Proteste proti zlorabi zakona razume vsa javnost, krik proti zakonu samemu pa bodo baš oni, ki so danes med rborovalci bili najbolj glasni, tolmačili Eirokim 6lojem konzumentov kot upor tistih, ki ne marajo nobene kontrole. Shoda se je udeležil tudi poslan ic Kukovec kot zastopnik tiste stranke, ki je v okviru javnih interesov, globoko prepričana, da nas spasi le produktivno delo. vedno ščitila pridobitne kroge Povabljene so bile vse meščanske stranke, prišla je edino JDS, ki ima pravico, da jo respektiiajo tudi oni trgovci in obrtniki, ki ji sicer politično ne pripadajo. Demokrati so baš Ba te sloje dosegli v zadnjem času dva snatna uspeha: kontingentiranje_ obrtnega davka in t>a reviziio davčnih od- Kraljeva civilna lista Posvetovanje klubov. Beograd, & aprila. (Izv.) Na jutrišnji seji parlamenta se določi sledeči dnevni red: Zakon o povišanju kraljeve civilne liste. Suupščina bo še pred veliko noč-jo izglasovala to civilno listo ter dva-najstine za maj in junij ter se bo nato odgodila čez praznike. Ministra Pašič in Kumanudi sta svoje potovanje na genovsko konferenco odložila na dan po sprejetju teh dveh pogojev v parlamentu. Beograd, 3. aprila. (Izv.) Demokratski klub je na svoji popoldanski seji razpravljal o povišanju kraljeve civilne liste. Sklenjeno je bilo, da se o tem sporazume šefi klubov, predno se bo vprašanje razpravljalo v narodni skupščini Potem je klub razpravljal o pomoči onim, ki so utrpeli pri zadnjem potresa znatnejše škode. Radikalski klub je sklenil glasovati za takšno povišanje kraljeve civilne liste, kakor jo je predložila vlada in je obenem sklenil, da izključi iz s-aje 6rede vsakega poslanca, ki bi ne glasoval za to povišanje. mer potom davčnih komisij v obeh instancah. Klerikalni in drugi hujskači so demokrate neštetokrat proglasili za zaščitnike kapitalistov, sluge trgovcev, protektorje podjetnikov, da jih očrnijo pred široko javnostjo. Dr. Kukovec danes svojega govora ni dovršil. Pre-kričali so ga. To je bila manifestacija, za katero bi smeli iz zgolj strankarskih ozirov biti zborovalcem hvaležni. Trgovci se morda ne zavedajo dovolj, kako globok prepad med njimi in ni., o-dom so ustvarili nesolidni elementi in kako težko breme je za demokratsko stranko zastopstvo legitimnih interesov pridobitnih slojev. Obnašanje enega dela zboroval cev proti načelniku JDS pač najboljše dementira laž. da demokratska stranka enostransko ščiti trgovske interese proti interesom ljudstva. To je zadoščenje za politiko JDS. Na shodu so ee čuli klici po ustanovitvi d osebne trgovske stranke. Siriio Hrvatski blok isdal Jadran! Split, 3. aprila. (Izv.) Današnja *Po-bsda* objavlja odprto pismo na hrvatski blok oz. Stjepana Radiča, v katerem zahteva, nal se v desetih dneh izjavi, koliko milijonov lir le dobil od italijanske vlade za časa zunanjega ministra della Torette in ali le res, da le za pro-tiuslugo izjavil hrvatski blok svoj desin-teresma v Jadranskem vprašanju. Pismo le vzbudilo velikansko senzacijo in se pričakuje nova razkritja, REŠKI FAŠISTI PROTI ZANELLI. Reka, 3. aprila. (Izv.) Predsedniltvo reške legije je objavilo, da je sicer sklenilo v interesu mira in reda na Reki, da demobilizira legionarle, da jih pa bo tako! zopet sklicalo, čim bi se Izkazalo, da se namerava vrniti na Reko Riccardo Zanella in da bi ga Italija tukaj trpela Zato poživlja legija italijansko vlado, naj ne pripusti povratka Zanclle In Blasicha, ker bi sicer legija in cela federacija italijanskih legionarjev uporabila vsa in najenergičnejša sredstva, da se iznebi Zanelle. se govorice, da so izveštni krogi hoteli sedanje shode zlorabiti, da na njih pripravijo razpoloženje za tako stranko. Ta misel je kuriozna in tiste, ki se ž njo ukvarjajo, bi morali trgovci proglasiti za svoje naglavne sovražnike. Samo to še manjka trgovcem, da začnejo oni s klicem: trgovec trgovca, ki bi na mah otvoril borbo kmeta in konzumenta proti njim, borbo stotiso-čev proti nekoliko stotinam! Ustanovitev take stranke bi značila pogubno politično izolacijo trgovskega stanu. Ali menijo razni veliki gospodje, da bodo mali njihovi tovariši, katere so danes znali ogorčiti protj davku na vojne dobičke za leto 1920., šli za njimi čez drn in strn? Na današnjem zbora je bilo mnogo trgovcev in obrtnikov. Toda shod za trgovce in obrtnike to ni bil, temveč shod orot' trgovcem in obrtnikom. Beograd, S. aprila. (Izv.) Beograjski listi komentirajo smrt Karla Habsburga v zmislu, da z njo še ni odpravljena habsburška nevarnost, dokler bodo Madžari zahtevali, da naj na njegovo mesto stopi Karlov sin Otto, in da bo v tem slučaja morala Mala antanta ostati istotako budno na straži kakor doslej, ker bi vsak Habsbaržan kot vladar Madžarske ali Avstrije pomenil ie nadaljnjo ogrožanje miru srednje Evrope. NA ČEŠKEM. Praga, 3. aprila. (Izv.) Češko časopisje izraža povodom smrti Karla Habsburga sicer svoje pomilovanje nad žalostno smrtjo, vendar pa je v splošnem jako hladno. »Ceškoslovenska Republika* pravi: Karlova smrt ne more čisto nič iz-premeniti našega stališča. Ne samo on, ampak vsak Habsbaržan pomeni za nas nevarnost, ker izrabljajo Madžari habsburško tradicijo. Zato bomo tudi vnaprej SuječL »Cas* naglaša, da nikakor ni pričakovati, da bi Madžarska po smrti kralja Karla IV. reaignirala na Slovaško in Kar-pat&ko Rusijo, vsled česar se ne sme podcenjevati delovanje madžarske ire-dente. »Narodni Listy» pravijo, da je Karlova smrt najhujši udarec za madžarske le-gitimiste. Radovljica, 3. aprila. (Izv.) V nedeljo je hotel imeti dr. Korošec v Radovljici shod pod milim nebom, pa so mu ga razbili pristaši SKS za revanžo, da so prejšnjo nedeljo farofašisti razbijali shode samostojnih. Prišlo je do poboja in krvoprelitja, pri katerem so se odlikovali dr. Koroščevi katoliški možje. Dr. Korošec se je moral umakniti v dvorano »Katoliškega doma*, kjer je Sele prišel do besede. Shoda Slov. ljudske stranke se je udeležil tndi voditelj Samostojne kmetijske stranke Ažman, katerega so divjaški klerikalci surovo napadli ter ga pretepli do krvi, tako da je moral iskati zdravniške pomoči Ze prejšnji dan so klerikalci najeli osebo, ki naj Až-mana nasilno odstrani s klerikalnega shoda. Ažman je mirno prisostvoval PROSVETNO INVESTICIJSKO POSOJILO. Beograd, 3. aprila. (Izv.) Na danaSnji seji II. sekcije financijskega odbora je bilo sklenjeno, da se Iz proračuna ministrstva prosvete črtajo vse Investicijske postavke ta da se ministrstvo pooblasti, da v sporazumu z ministrstvom financ najame posebno prosvetno investicijsko pošalila V ANGLUL London, 8. aprila. (Izv.) AngleSko časopisje se živahno ha vi s smrtjo zadnjega habsburškega vladarja. »Times* naglaša-jo, da je s Karlom izginil s svetovnega pozorišča sicer trpin, ki pa ni bil nikdat tragična oseba, ker tudi ni imel za tn nobenih sposobnosti Bil je namreč vladar, ki ni niti oddale« ob tako težavni! vojnih časih spadal na tako važno mesto. Vsekakor pa je kot žrtev okoliičb pomilovanja vreden. «DaQy Telegraph* pile: Dokazano ja. da je Kari Hahsburg ponovno prelomil besedo, samo da bi ustvaril zmešnjavo v srednji Evropi in postal vsaj nominel-no zopet madžarski kralj. Prepričani pa smo, da kralja pri njegovih dejanjih niso vodih lastni momenti ampak tuji vplivi o čemer pa bo govorila šele zgodovina. Vsekakor pa Karel nikdar ni bil sam svoj gospodar. V FRANCI Jt Pariz, 3. aprila. (Izv.) Komentarji francoskega časopisja povodom Karlove smrti so v splošnem precej korektni, a obenem 6trogl Samo organi katoliške desnice očitajo Angliji da je ona v prvi vrsti kriva, da je bil Karel transportiran v pregnanstvo ia otok Madeiro, kjer ga je dohitela tako nagla smrt. Organ Cle-menceauja pravi lakonično: Španska bolezen je dokončala delo diplomacije. shodu ter beležil izbruhe klerikalnih govornikov. To klerikalcem seveda n: bilo všeč, ker so se bali primernega odgovora. Nenadoma je ključavničarski mojster Bastl udaril Ažmana s okovano palico po glavi, tako da je ranjenca takoj oblila kri. Z ozirom na divjaški eksces je vladni komisar ra*-pustil shod. Klerikalci so odšli in zborovali potem ▼ zaprtih prostorih Katoliškega doma. (Današnji »Novi Čas* tndi potrjuj« dr. Koroščevo blamažo v Radovljici, dasi jo razglaša kot »veličastno manifestacijo za ljudsko stranko*, ki se jc po njegovem poročilu končala s tem, da so morali dr. Korošec in njegve štab v »Domu* »čakati do pol 4. ure brez — kosila.*) SEJA REŠKE KONSTITUANTE. Kraljeviča, 3. aprila. (Izv.) Včeraj, ob 11. uri, se je vršila druga seja večine reške konstituante, ki je razpravljala o korakih, kl so potrebni za bodočnost. SKIRMUNT V LONDONU. London, 3. aprila. (Izv.) Danes je prispel semkaj potiski zunanji minister dr. Sldcmuat. Razbit Koroščev shod v Radovljici NAPAD NA VODITELJA SKS. ZLORABA STROKOVNIH ORGANIZACIJ V POLITIČNE NAMENE. Ljubljana, 3. aprila. Dan 66 preči poldne se jo v Ljubljani v Mostnem domu vršil shod, ki so ga sklicale trgovske in obrtniške organizacije. Prisotni so bili zastopniki Trgovsko - obrtne zbornice ter trgovskih •^remijev iz Ljubljane, Celja, Maribora, Litije, Kamnika, Kranja. Novega mesta in drugi ti večjih krajev, dalje zastopnik Zveze industrijcev, Gremija slovenskih trgovcev, Zveze obrtnih zadrug itd. Zastopani so bili dalje tukajšnji oddelek ministrstva za trgovino in obrt in delegacija finančnega ministra. Od povabljenih političnih organizacij zo je odzvala jedino JDS, dočim je zastopnik NSS pred Mestnim domom razmišljal, kako da so ga sklicatelji šteli med meščanske stranke, socialdemokratov in komunistov pa niso povabili. SLS se oficijelno ni javila, zato se je pa drugače udeležila shoda, kjer jo je vredno in primerno zastopal g. Le-binger. Predsednik gremija slov. trgovcev g. Jelačin ml. je otvoril zborovanje, pozdravil prisotne, se zahvalil za veliko udeležbo, ki je znak solidarnosti vseh trgovcev in p>meni protest proti soda-uiemn šikaniranju trgovstva. Predlaga Dragotina Hribarja za predsednika in Engelberta Franchettija za podpredsednika zborovanja. Nekateri udeleženci prično klicati, naj se shod (ki je bil le za člano organizacij, ki so shod ^klicale) prenese na ulico pred Mestni dom. kar se je res zgodilo. S tem so dobili dostop že pripravljeni drugi Ijudie, netrgovei. klerikalni agitatorji, ki so se razmestili zelo spretno in kmalu prevzeli »javno mnenje* shoda. Po Hribarjevem uvodnem govoru je poročal gosp. Jelačin o zakonu za pobijanje draginje. Sedanji zakon o pobijanju draginje da je pogodil le trgovca na drobno, ki si v svoji situaciji sam ne more pomagati. Protestira proti zakonu ker draginje odpraviti ne morj, Ostro se izreka proti subvenciji zadrugam kar je po mnenju govornika ko-ruptno. Pritožuje se nad gospodarstvom vlade, ki le izdaja denar za vse mogoče, za uradniške plače itd.,_ itd. — plačati pa mara trgovec, obrtnik. Nato se peča mariborski trgovec Weixl z vprašanjem potrebne reforme obstoječih davkov ter se izreka zlasti za izgraditev sistema direktnih davkov. Gosp Franchetti naglasa solidarnost obrtništva s trgovstvom v stremljenju za davčno reformo, ker zastareli davčni sistem ovira tudi obrtništvo pri delu in zaslužku. Ljubljanski hišni posestnik Stare je nato prvi zavil na politično polje. V naivnih šlagerjih. kakor jih čujes pri čaSi cvička, je govornik sviral pesem, da le trgovec trgovca razume. Ulica, ki je spodaj pričela razgrajati, je pritrjevala njeirovim besedam. Gospod Stare je končal svoj »govor, z obtožbo, da tedanje zastopstvo ne upošteva dovo j trgovskih teženj in da mora pn prihodnjih volitvah trgovec voliti trgovca! Za njim je dobil besedo poslanec dr. K u k o v e c, ki je izvajal: zakonu, na katerem se Je 5e komaj posušil podpis kralja. Je označen ta zakon kot .pesek v oči*. Ce bi tako govorili o kakem zakonu, ki ščiti pridobitne sloie, recimo neuki rudarji, vpili bi mnogi, ki se štejejo za cvet naše inteligence", po bajonetih! Dovoljena nai mi bo tudi pripomba: V imenu oflcijelnih javnih korporaclj, kl nosilo v veliki meri funkcije vlade, je bilo ukazana vsem tr- Pogreb Škofa Napotnika Maribor, 3. aprila. Govor poslanca Kukovca, Na današnji protestni shod sem bil pozvan na nekoliko neobičajen način. Vaš zastopnik K. trgovec Droienik je v Celju v nemški hiši ob glasnem odobravanju nemških trgovcev pretekli četrtek izjavil- »Ce poslancev in celo bivših ministrov (to ie letelo na mene) na ljubljanski shod ne bo, bodo dobili nezaupnico v njihovi odsotnosti.« In pristavil je, da ^ bodo morale 8. aprila zopet obvezno zapreti vse trgovine v Sloveniji, da se -snuje nova trgovska stranka. Zato sem i»z danes tu na Vašem protestnem shodu, ker nikdar nisem odklanjal odgovornosti za svoie javno delo in je tudi danes nočem. . . ,. Glede zakona o pobijanju draginje, Ki H2 more biti resno zadostni vzrok za take vrste protest, kakor je zaprtje trgovin po celi Sloveniji, sprejemam kot svo-iečasni minister socijalne politike polno odgovornost. Trgovci žaiibog niso vsi reelr.I in zlasti ne marsikatera temna ?ksistenca ki ie vsled vojne konjunkture izrabila monopolski značaj prodaje žlv-lienskih potrebščin. Vlada, ki ni mogla dati svojim nameščencem toliko plač, da i>l z njimi pri pretiranih cenah živil mogli izhajati, morala je iskati sredstva v zaščito konsumenta, četudi se je vsako sredstvo pobijanja draginje skusilo spraviti ob veljavo. Stroga naredba od dne 26. junija lanskega leta, katero ie zahteval minister financ proti brezvestnim (in edino te je treba preganjati) trgovcem, bila je pred pretresanjem na-redb v z2koncdajni skupščini preteklo iesen predmet obširne ankete, h kateri sem na najdemokratičnejši način pova-H1 jaz zastopnike vseh pokrajinskih mrav in tudi trgovsko-obrtne zbornice. Vse stroge določbe, zlasti presojevanje s strani porotnih sodišč s sodelovanjem konsumentnih zastopnikov, bile so izločene in nadomeščene z določbo, da nepristranska redna sodišča sodijo redke slučaje, ki jih je še zakon ime! v mislih. Drag n ski zakon za katerega so glasovale vse stranke, v kolikor se niso pro-tivlle češ da je premalo oster e ostal ser.ca prejšnje naredbe, samo d govcem brez izjeme demonstracija zoper ustavno sprejet zakon hi zoper sodbe neodvisnih sodišči Velike so svobod-ščine v Jugoslaviji! Glede davka na vojne dobičke iz leta 1920. jaz popolnoma razumem vznemirjenje trgovskih in industrijskih krogov in odobravam protest zoper mogočo pretirano prakso v odmerjanju tega davka. V ti točki smo vsi danes tu navzoči solidarni. (Ponovno vpitje in razsajanje.) Finančna uprava mora tozadevne pomisleke resno upoštevati, da čuva napredek našega produktivnega gospodarstva Jaz sem v razpravi o deklaraciji sedanje vlade v svojem govoru v narodni skupščini po novem letu z vso odločnostjo zastopal to stališče. Nikdo ni z večjo doslednostjo ln odločnostjo bra nil slovenske industrije pretekla leta in sicer s precejšnjim uspehom nego iaz. To mirno rečem, izvzemši svojega prijatelja dr. 2erjava, ki si je v obrambi interesov slovenskega gospodarskega življenja spodkopal svoje zdravje. Vpitje med Vas zašlih razkrajalnih elementov je menda zahvala za najino delo. Olede dopustnosti zakona o davku na vojne dobičke naj mi dovoli g. predsednik trgovske zbornice Ivan Knez, da podam temu zboru vsebino najinega pogovora na postaji v Vinkovcih pred prilič-no dvemi leti. Gospoda Kneza Je zanimalo, kaj naša vlada misli o pokritju ogromnih potreb in ie vprašal, kdaj se bode pristopilo k oddaji premoženja, da se izogne država polomu. Ko sem mu odgovoril, da bode po mojem mnenju šlo brez oddaje premoženja, dejal je gospod predsednik ljubljanske trgovske zbornice, da odobrava še tako znatno obda-čenje v kateri koli obliki, tudi oddajo premoženja, samo da ne doživimo poloma. Jaz sem to patriotično izjavo prvaka slovenskih trgovccv kot poslanec gi-njen na znanje vzel in o njej pohvalno govoril v parlamentarnih krogih. Kaj Je pa v najhujšem slučaju davek na dobiček iz leta 1920. več nego neka oddaja premoženja preko 100.000 kron čistega dobička! Davek na poslovni promet v današnji obliki je sad kompromisa med finančnim ministrom in trgovskimi krogi. Za proteste je bil čas predno so zakoni bili sprejeti. Takrat niste mogli protestirati, ker so bili zastopniki trgovine načrt novega zakona odobrili. Marsikateri znaki kažejo, da se hoče Vaše gospodarsko gibanje spraviti na politično polje. Jaz sem davno uvidcl nesrečo Slovencev, ki je v tem, da so po zadnjih volitvah razcepljeni v toliko številno slabih strančic in sem na shodu v Središču počel akcijo za koncentracijo narodnih in naprednih sil, katero ie pozdravil narod, ki pa je trn v peti onim mogotcem v Beogradu, ki žele imeti na Hrvatskem slabo politiko združenih Hrvatov a v Sloveniji razcepljenost v mnogoštevilne in neznatne gospodarske stranke. Med izvajanji drja. Kukovca je neprestano ra tel nemir. Videlo se je, kako se v množicj zbirajo posamezne gruče, med katerimi so švigali ljudje, ki niso bili ne trgovci, ne obrtniki. Prvi alarm je dal neki haranger s piščalko. Spočetka so pametnejši elementi mirili, toda ko je predsednik Hribar ostal pasiven, so hujskači dobili korajžo. Od zadaj sta skočila proti govorniku z divilmi krilu znana klerikalca Bahovcc "in Uran. V divjem kričanju harangerjev in elementov, so zašli v strokovni zbor, na ulici je utonil glas govornika. Dr. Kukovec je svoj govor nadaljeval, ker pa kričanje ni ponehalo, ga je zaključil ter je zapustil shod. Predsednik Hribar ni imel hesede, da bi se opravičil in je vodil zborovanje naprej, ki se je po odhodu drja. Kukovca spremenilo v politično farso. Trgovec Zcbal iz Rudnika pri Ljubljani je še navajal nekatere pogreške upravne, odnosno davčnounravne vrste, navajal med drugim nizko produktivnost monopolske uprave glede soli. priporočal splošno šteuenje v državni upravi in navajal še vedno preveliko uporabo avtomobilov pri pokrajinski upravi. Nato so bile sprejete resolucijo, ki jih priobčimo jutri. Po sprejemu resolucij so se ljudje začeli razhajati. Naenkrat se je oglasil k besedi znani klerikalni agitator Lebinger iz Litije. Vpil je: Proč z demokrati, pomesti je treba ž njimi, priporočal je novo orientacijo trgovcev, ki naj se pridružijo — klerikalcem, zabavljal je na državo m Srbe ter je trdil: Mi smo sedaj po lastni inferiornosti srbska provinca! Okrog Lebm<*erja zbrani klerikalni agitatorji, ki jih je pripeljnl seboj iz litijskega okraja, nekaj tudi iz kamniškega, so tuliti, razgrajati in ponavljati Danes dopoldne ee je po določenam redu vrfiil pogreb škofa dr. Mihaela Napotnika. Ob 8. zjutraj je bilo v škofijski {«Iači truplo pokojnika blagoslovljeno in prenešeno nato v stolno cerkev, kjor se je vršil rekviem. Ob 10. do|>oldno so prispeli Blodeči cerkveni dostojanstveniki: zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, ljubljanski škof dr. Jeglič, djakovski škof dr. Akaamorid, bivši tržaški škof dr. Karlin, gra?«i škof dr. Schuster, dravograjski proSt Scrajuik kot zastopnik celovškega škofa d. Hefterja in konjiški arliidiakon Hrast. Nadškof dr. Bauer je daroval pontifikalno mašo, ki so ji prisostvovali: general Dokič kot zastopnik krar lja, pokrajinski namestnik Ivan Hribar, okrajni glavar dr. Lajnšič. župan Gr-čar, general Maister, mestni komandant polkovnik Babič z vsemi častniki, policijski nadsvetnik Kcrševan in številni zastopniki vseh državnih in privatnih institucij in uradov. Navzoča je bila tudi duhovščina nemškega viteškega reda. Po maši je imel ljubljanski škof dr. Jeglič govor, v katerem je proslavljal zasluge pokojnika v cerkvenem, verskem in narodnem oziru Po govoru so se vršili cerkveni obredu Med mašo je pel cerkveni zbor s spremljevanjem orkestra. Ob pol 12. uri se je počel pomikati žalni sprevod skozi Stolno ulico, ki ga je otvorila šolska mladina, nakar so sledila razna društva. Orli, Btrokovne zveze itd. Za voja.ško godbo je Šel voz z venci, nato pa duhovščina. Za krsto so korakali sorodniki pokojnika, mod drugimi njegov brat, zastopniki oblasti in občine itd. Vojaštvo je tvorilo na vsej i>oti šjialir. Ob pol 13. un so prenesli krsto v frančiškansko cerkev, kjer je bilo truplo še enkrat glagoslov-ljeno in položeno nato k večnemu počitku v cerkveno grobnico. Med številnimi venci sta se nahajala tudi venca mestne občine in oficirskega zbora li razširjen, pa izjavlja, da ie dr. Korošee tudi to pot doživel blamažo. ker » njegove ponudbe sploh ui vpoštevalo in to vsled tega, ker Vojvodina ne zahteva nikake avtonomije. Prosvsfa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Politične iieleie Nogometne tekme. V Sloveniji preteklo nedeljo ni bilo izredno zanimivih tekem. V Ljubljani je na igrišču »Ilirije* premagal mariborski cRapid* ljubljansko »Sparto* s 5 : 0 (0 . 0). Začetkoma otvore-na igra. V drugi polovici ljuti napadi »Ra-pida*. Kapid, ki ima nekaj dobrih igralcev, igra požrtvovalno. Zlasti dobri krilci in desna zveza. Obramba in krilci »Pparte* slabi. Brez kombinacije. — Tre-ning-tekma kombiniranih moštev Hermes proti Iliriji 4 : S. Na obtb straneh so igrali mlajši igralci. — Najbolj interesanv < na tekma je bila brez dvoma propagandna tekma med S. K. Ilirija in S. K. Celje [v Celju. Ni bilo dvoma, da zmaga ljubljansko moštvo, vendar pa nismo pnčakrv-vali take goldiferince. Ilirija je z lahkoto zmagala * 11:0 (7:0), koti 9:1. Ilirija kaže lepo kombinacijo. Posamezni prodori celjskega* levega krila. Tempo oster. Zupančič I1L je bil izredno dober v streljanju. ?,e na tekmi z »Gradjan-skim» srno opazili izredno lepe kombinacije Vidmajerja in Pevalka n, ki tudi na tej tekmi niso izostale. Weibl dober— krasni centri. Krilci najboljši dol moštva. Obramba ni imela mnogo dela. — Celjani zelo ambiciozni, požrtvovalni, manjka jim sistem in trening. Vso pohvalo pa zasluži njen vratar, ki je držal, kar je bilo mogoče. Tudi levo krilo — žalibog osamljeno — dobro. Sodnik g. Vodišen na. mestu. — Z ozirom na igrišče, ki leži na ieIo ugodnem kraju in ki bi se dalo z malimi stroški preurediti V prvovrsten športni prostor, je slovenskemu športu t Celju dana možnost, da se uspešno razvija. Tudi ta tekma nam je pokazala, da je v Celju mnogo dobrega materiala, ki bi mogel dvigniti slovenski šport v tej nekdaj nemški trdnjavi. Treba samo dobre volje, in vztrajnosti. Gradjanski v Barceloni. Iz Barcelone javljajo, da je imela tretja tekma Grad-janskega z Barcelono v nedeljo izid 2:4 za Barcelono, polčas 1:4. Zunanje tekme. Važnejše prvenstvene tekme na Dunaju: Sportklub ; Rapidu 3:2 (1:2), Wacker: Vienna 3:2 (3:0), Drama. Torek, 4. aprila: Zaprto. Opera. Torek, 4. aprila: »Bajaja*. A. »ASENETA*. (Camflla Lucerna, Zagreb, 1922, Knjigarna Z. I V. Vasiča. Str. 52.) Zopet legenda, pa ne samo misterij, ampak tudi mistika Podala nam jo je zagrebška profesorica, učena Camilla Lucerna. Ni pa ta priča njena fantazija; stara legenda Je to in Luccr. Jo Je priredila, po »nepisanih, a ipak strogih zakonih jezikovne melodike in blagoglasja*. sveta sanja, ki ji Je ona dala ritem ln zvok. Legenda, najdena najprej pred 1300 leti v Siriji, se je ohranila primeroma popolna v nelti starosrbski pričL Kdo ve, kaj pomeni beseda Aseneta? Morda so jo čull oni, ki so se poročili po pravoslavnem obredu; zakaj tam se omenja Aseneta. Aseneta Je bila hči egiptovskega svečenika v hramu boga Solnca, Putifarja (torej ne onega, čigar žena je zapeljevala krepostnega Jožefa). Pa je priše Uožef, namestnik faraonov, da bi nabiral pšenico. Aseneta ga zavrne; toda prikaže se Ji z neba človek, podoben Jožefu, žareč kakor blisk. In Aseneta je zavrgla oholost ^ ^ ^ ________v___„ ter zasijala poleg Jožefa kakor nevesta V.7simmerinV 6 : 3 (2:2), Hakoah božja. I proti Florisdorfer 2 : 2 (1:1). — V Pragi Jožef in Aseneta sta kakor Bog in nje- j je pra^a »siavija* ne ravno lahko pre-. gova cerkev. Aseneta je kakor duša, ki ma„a]a dunajsko češko moštvo »Sloivan* -f- Seja načelništva Demokratske stranke bo v četrtek, dne 6. aprila, popoldne ob 15. v strankinem tajništvu. -f- Nižji državni uslužbenci in JDS. Zadnji petek je »Novi Ca«* prinesel hujskajoč članek, b katerim je razburjal nižjo državne uslužbence radi draginjskih doklad. Kakor vsak dan, tako je tudi ta dan glasilo katoliških komunistov proklinjalo »centralizem* in seveda ž njim tudi demokrate. Pisalo je meti drugim: »Neznostnost in krivič-nost režima čutijo na svoji koži_ prav posebno nižji državni uslužbenci. Bas te dni so prejeli od Belgrada udarec, ki je celo ostalo javnost osupnil. Tako se tudi na najrevnejših maščuje centralizem, ki ga proklinja danes vse slovensko in hrvatsko ljudstvo. Nam je žal žrtev — ubogih slug. Toda ta žalosten dogodek je zopet en dokaz več. kam jadramo pod sedanjimi razmerami mi vsi na Slovenskem.* Katoliškim boljševikom so se siccr sluge smilili — njih solze so se kar po Ljubi nnici pretakale — a storiti pa zanje ničesar niso hoteli, ker jim .je bilo všeč. da je radi pomote pri redakciji dotičnega zakona katere so klerikalci soknvt, naraslo" pri nas nezadovoljstvo med nižjim uslužbenstvom. Na delo je moral zopet demokrat, posl. Reisner ki je, kakor hitro je zaznal za pogreško, nastopil pri finančnem ministru v prilog nižjih državnih uslužbencev »bovi C as* bo seveda sedaj, ali molčal, ali na bo pisal, da je bila to njegova prekleta dolžnost; saj sta dva demokratka poslanca iz Slovenije menda samo za to tu, da vsakomur pomagata za zahvalo pa vse po demokratih udntaK 32 drugih poslancev, ki hodijo v Beograd le po dijete, nikdo ne vidi. + Vera in šola. Piše se nam: Nedavno je »Slovenec* prinesel notico o slabih uspehih na naših srednjih šolali ter o njihovih vzrokih Ker se je dognalo, da imajo najboljše uspehe ravno klerikalni šolski zavali, kot gimnazija v St Vidu in uršulinski samostan, pn-pisuie klerikalno glasilo to zaslugo verski "vzgoji. Resnica pa je. da Imajo šolarji po zavodih urejeno življenje, odmerjen učni čas in za razvedrilo gibljejo se vedno v učnem miljeju, imajo na razpolago vse mogoče učne pripomočke, so dobro preskrbljeni s hrano in stanovanjem. Vso to drugim dw kom manjka. Vedeti treba pred vsem tudi to. da zavodi vsprejomajo le najboljši materijal. =labe »zločijo. Ako zavodi pod takimi pogoji ne morejo pokazati odličnih uspehov, bi bila prava sramota. Ako pri tem o. verskem vplivu govore, ga moremo priznati v toliko, kolikor tudi zgledi življenja, delovanja in trpljenja duševnih velikanov sploh vzpodbujajo dijake k delu, da pridejo per ampera ad astra. Ce gotovi gostije proslavljajo versko moč, ploskajo naivnega veselja v svet. se jim pame- se spoji z božanskim duhom: mistika ljubezni, simbola vsega človeškega dviganja nad zemljo. Na platnicah elegantne knjige vidimo žensko, ki se je sklonila z obrazom do tal — menda slika Asenete, bitja, ki je spoznalo neko drugo višje bitje iznad sebe ter se mu vdaja od svobodne volje in mu s!užL Legende gredo zopet na dan in literatura postaja mistična — življenje pa prav malo: naši gobavci ne gredo v pečino, ampak so med ljudmi, da tih okužuiejo, in prav malo je grešnikov, ki bi sklonili glave; večina hodi po konci ln zahteva za grehe — plačo. Violinski koncert Slals le bil v soboto zvečer v ljubljanski filharmoniji sicer slabo obiskan, izpadel pa je v umetniškem oziru prav sijajno in občinstvo tudi ni štedilo s pohvalo in je poklonilo obema umetnikoma v zahvalo in priznanje lep venec. Obširnejša ocena sledi. filharmonija v Jugoslaviji. z 2:1. Cross Country za prvenstvo Jngo- slavlje se je vršil r nedeljo popoldne na dva in pol kilometra dolgi progi med Zagrebom in Pes vetrni. Udeležili so se tekme trije klubi, zagrebški Hašk, zagrebški Maraton in beograjska Jugoslavija. Concordia se ni udeležila zaradi zakas-l cnja enegi s*oji članov Prvi je prispel na cilj Stefanovič (Jugoslavija) v 30 min. 44 sek., drugi Schneller (Tlašlc) v 31 min. 8 sek.. tretji Rukavina CHašk) v 32 min. 37 eek., četrti je bil Dobrin (Hašk), peti Tritseh (Hašk), šesti Bulič (Jugosla vija), sedmi Brivora (Maratoy) osmi Markovič (Jug.) itd. Klasificiram so na piv vem mestu Hašk, na drugem Jugoslavija in na tretjem Maraton. Prva Cross-Country kolesarska tek-ma v Sloveniji in menda sploh v Jugoslaviji se je vršila v nedeljo v Ljubljani. Priredila jo je kolesarska »Birija* na progi Šiška (Križ) — Večna pot — Gornji Rožnik _ Večna pot — Podutik — St. Vid — Križ. Dolžina ca. 17 km, od tega lep Češka filharmonija v Kakor nam poročajo, se poda znameniti e „ozdne< za kolo nepripravne orkester Češke filharmonije o ve.iKi no-i . w», , ^ 4—,„ »fc!o/1 ncrrntnv O' či na turnejo v Jugoslavijo in tudi v Ljubljani menda 18. aprila enega svojih sijajnih simfoničnih koncertov. Razpis natečaja. Almanah .Umjet-nost», ki ga izdaja kolegij jugoslovcn-skih umetnikov-graiikov razpisuje natečaj za najboljšo naslovno stran ter poziva vse jugoslovenske grafike v KJLU., kateri se bavijo s ksilografijo. da do-pošljcjo svoja dela do konca aprila t. 1. Naslovna stran mora imeti sledeči tekst: Umjetnost, god. IV. sv. VI. Slovenski graiičarl i ilustratori, Zagreb-Ljabliana /922. Nagiade sta dve. posebej se pa ho-norira še izvirni lesorez. Prva nagrada znaša 1000 K, druga 600 K. Izplača se takol, ko Izbere strokovna iuryja najboljša dc'a. Nenagrajena dela bodo re-produclrana v isti številki pod naslovom »Umetniška oprema knjige*. Natečnjnlki naj pošljejo svola dela na »Urednjuči odbor almanaha »Umjetnost*, Zagreb, Ma-žuraničev trg 13. nriredi I poti. Udeležba je trpela vsled negotovo-sti, ali bo nestanovitno vreme tekmo dovolilo. Bilo pa je »vseeno 12 tekmovalcev v treb skupinah: v glavni z dirkalnimi kolesi in juniorski ter novinski s težkimi kolesi. Najboljši uspehi so bili: v glavni skupini: Janko Umek 46 min 20_ sek in Ljuba Pogačnik 47 min.; med juniorji: Stane Kocrnur 49 min. 30 sek. in Pavel Kobilca 51 min., med novimi pa Slav-ko Cerne 51 min. 45 sek. Interesanlno je tudi za laika, da so prvi kolesarji za pot iz Šiške preko Kos»z na vrh Rožnika • abili samo 13 do 14 min. »Ilirija* jc z včera:šnjo dirko dostojno otvorila svojo letošnjo dirkalno sezono. U ne Izgledak>rda še res sme vse brezjLebing^ gov< kazni za krivce. V pozivu na shod prodoma razhaiaJ. i pričanju in sleDe svet ^ibarski fešai na Bledu Kmetijski oddelek pokrajinske uprave za Slovenijo priredi 11. in 12. t. m- na Bledu drugi dvodnevni tečaj za umetno ribogojstvo po sledečem programu: Dne 11. t m. ob 10. uri dopoldne Cpo dohodu dopoldanskega vlaka): Odg"ja ribjega zaroda z naravno in umetno erano. Isteia dne ob 2. uri popoldne: Nadaljevanje "in demonstracija na mikroskopu o drobnem vodnem živalstvu. Dne 12. t m. ob 9. uri dopoldne: Za-plojevan^e prostih vod z umetno vzgojenim ribjim zarodom in varstvo ribjih ved. Predava znani strokovnjak in ribar-ski konzulent prof. Ivan Franke. Istega dne ob 11. uri dopoldne: Ribarstvo v zakonodaji do danes in v bodoče. Pre- _ ,, . , ,, „ Mnravski dava referent oddelka za kmetijstvo dr. Pokrajinski «let v floMSpiUer.Muys. lstega dne ob 1. uri Ostravi popoldne: Izlet k Savi in praktični polž- oStaTdM vltbj"; kuri z nasajanjem ribjega zaroda v pro- skega vsesokolske a zleu v ^ j , ^ ^ v Radovljico na leTm 'jopokra ji nsk ega zna čaja 'n ob- jkolodvor z udeleženci, ki se odpeijejo v leta. j« ... _ . u I airjcri proti Ljubljani. Zbirališče prvi dan pri ribjem valitfu na Bledu. Prijave sprejema oddelek do 8. t. m.; lahko se pa priglase udeleženci tudi neposredno prvi dan tečaja. Posebne ra ozira vrednim prosilcem bo podelil ed-avlia bratskega če- delek za kmetijstvo in vode podpore z» Podrobnosti glede ude- udeležbo tečaja. Prošnje za podporo « 1 vložiti najkasneie do 12. t. m- hMM Essfiiife Mednarodna tekma tv Ljubljani Za mednarodno tekmo so dosedaj prijavili svo;o udeležbo Francozi, ki javljajo, da se udeleže zleta tudi razni drugi ugledni člani telovadne organizacije gimnastov. med njimi predsednik Cazalet. Od drugih članov mednarodne zveze dosedaj niso došle prijave, sigurno pa je, da se udeleže tekme Cehi, Belgijci, Francozi m Ju-irofclovenL vezen za 8 bližnjih žup. Važnost zleta r smenjirot, Ljubljani, razvidna iz obmejne lege tešmskega o-zcmlja in zaradi industrije v Moravski O-stravL V teh krajih je potrebno začeti z narodno-probudnim delom. Z zletom se proslavi 251etnica moravsko-Sleske sokolske župe. Tudi jugoslovansko Sokolstvo * češkoslovaški poslanik pri Ninči- eo. Češkoslovaški poslanik na našam dvore, gospod Kalina, je obiskal v ■soboto ministra vnanjih zadev, gospoda N i n 2 i d a, b katorim je delj časa kon-furiral. . _ , * Zaključek šolskega leta. Kakor f.nano, je ministrstvo prosvete odredilo, da se predavanja v šolah z ozirom na slavnosti povodom kraljeve poroke zaključijo dne 25. maja in da se izpiti vTŠe Sele po končanih slavnostih. Od poučene strani doznavamo, da velja ta ndredba ministrstva prosvete samo za Beograd, kakor smo mi pravilno komentirali že na5o tozadevno telefonsko poročilo. * Princ Gjorgje izstopi u nase ar snade? »Politika* javlja, da je princ Cjorgje izročil vojnemu ministru ostav-J.-0 na svoje meeto kot rezervni major v naši armadi Službeno »e ta veat Se n f? potrjuje. *13.000 naših grobov v Avstriji. Ministrstvo za vere je zbralo spise o naših podanikih, ki so umrli v letih 1914. rio 1018. v avstrijski republiki. Om, ki tp. interesirajo, lahko dobe potrebne podatke pri ministrstvu za vere. Po spisih je razvidno, da se nahaia v Avstriji -ikoli 13.000 naših grobov. * Izlet hrvatskih kmetov v Srbijo. Kakor čitamo v beograjskih listih, se odpravlja okolu 120 fcivatskih in srbskih kmetov iz virovitiške županije i,rez razlike strank na izlet v Beograd in v Srbijo z željo, da vidijo jugoslovansko prestolico in nekatere kraje v imadiji, da se vpoznajo * življenjem bratskih Bumadinskih seljakov. Sprem-•ialo jih bo nekoliko učiteljev. V Beogradu jim pripravljajo prijateljski sprejem. Izletniki dospejo danee v Beo-sradL * Razprava proti denuncijantu poK Onisiiaa Popoviča. Pred spltskim porotnim sodiščem se je pričela razprava proti Jovanu Bradaši, ke je L 1914. de. uunciral avstrijskim oblastvom pok Onisima Popoviča iz Knina. Kakor je mano, je bil Popovič obsojen in v Sinja ustreljen, a 1. 1917. se je dokazala njegova nedolžnost,, radi česar so mu avstrijske oblasti na grobu izkazale ravnin Rast s — cesarsko poemijo. Med savne aluge, ki bi po beseffihi sakona ne dobili rodbinskih dodatkov če plačajo po 5 Din davka od svojega imetja. Posl Reisner je na to očividno krivico opozoril finančnega ministra in se bo pomota popravila. Sinoči se je vrSila seja Osrednje zveze uradniških organizacij, na kateri je pcsL Reisner podal pojasnila, ki bo bila z zadovoljstvom vzeta na znanje. • Draginjske doltlade za delavce v vojaška zavodih (tovarnah, aizenalih, delavnicah itd.) se bodo po sklepa financijske-ga odbora uredile tako-lo: Kvalificirani delavci s stalno mesečno plačo dobijo dnevno draginjske doklade v L razr. 82.50 Din, v n 81, t m 29.50, v IV. 28, t V. 26.50 Din. Nekvalificirani delavci • »talno plačo v L 17, v IL in IU 16, v IV. in V. pa po 15 Din dnevno. Kvalificirani delavci, ki prejemajo dnevno mezdo bodo dobivali v L 24.35 Din, r O. 23.50. t IIL 22.35, r IV. 21.35, v V. pa 20.35 Din dnevno. • Za češko-jugoslovanskl večer, kl ga priredi češkoslovaško-jugoslovanska liga danes dne 4. aprila ob 20. nri v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru, vlada tako veliko zanimanje, da obeta posuti sijajna manifestacija češkoslovaško-jugoslovanske vzajemnosti Po predavanju o dr. Masarjku bo ustanovljena podružnica Lige v Mariboru. • Is mariborskega občinskega sveta. Mariborski občinski svet je na svoji zadnji seji sklenil, da se mestnim uslužbencem in vpokojencem naknadno od dne 1. januarja 1922 dalje zvišajo draginjske doklade. V ta namen je mestna občina najela začasno posojilo. Pogrebne pristojbine mestnega pogrebnega zavoda »o se zvišale na 15kratni znesek predvojnega časa, vendar pa tako, da ostane pristojbina za zadnja dva razreda neizpremonje-na. Cene so odslej sledeče: za gala-po-greb 12.000 kron, prvi razred 8400, drugi razred 5250, tretji razred 4000. četrti razred 2G00, peti razred 1600, Sesti razred 1200 in sedmi razred 800 kron. Glasbeni Matici se je dovolila podpora ▼ znesku 3000 Din, študijski knjižnici za nabavo revij 2000, slovenskemu obrtnemu društvu v Mariboru pa prispevek 1000 Din za pokrajinsko obrtno razstavo. Izvozna tvrdka Predovič in Prigljevič d. d. je stavila občini ponudbo ca najem mestne klavnice ter ponuja letno 1 milijon najemnine in se zaveže, da prodaja črevesno mast, pljuča, jetra itd. na mariborskem trgu 15 odst pod dnevno ceno. Razen tega poveča mestno klavnico na lastne stroške, če so obveže občina, da ji prepusti v najem za gotovo dobo let. Občanski svet je sklenil, da stopi s tvrdko v tozadevna pogajanja. Tvrdka pa se mora tudi obvezati, da prepusti občini po lasmi ceni letno 1000 do 1500 komadov svinj, s katerimi bi se na domačem trgu lahko uspešno reguliralo cene slanine in masti. • NSSarji so jo zopet polomili. Iz Hrastnika nam poročajo: NSSarji so imeli s svojo »Novo p-avde* dne 1. (sic!) aprila prav nesrečen dan. V eni sapi trdijo, kako velikanske, menda sedemmiljske korake so delali proti neznosnim davkom, naposled pa dobesedno priznajo, da NSS žalibog ni mogla zaenkrat doseči ničesar. Sirote, da niste s tem priznanjem počakali še vsaj en dan, pa bi lahko dejali: Glejte naše uspehe! Danes namreč rudarji že vedo, da se je dosegel uspeh. Kdo ga je dosegel? Nam, ki z ljudstvom resnično čutimo, je to naposled vseeno, da je le doseženo, pa smo z delavci veseli tudi mi. Ce bo vendar od katere strani padel na nas še kak pogled hvaležnosti, bo naše veselje pa še večje. Odkritosrčno vendar rečemo, da bi o tej zadevi danes niti ne omen;ali. le — škodoželjnost nas je k temu prisilila. Škodoželjnost, ko vidimo, da so jo naši ljubi NSSarji zopet enkrat veni J o. Trgovsko bolniško in podporno dnU.ro v Ljubljani namerava svoje delovanja »7 Sirili na vso Slovenijo ter ja svoja društvena pravila v tam smislu i*-premenilo. DruStvn lahko pristopijo odslej ne le nameščenci trgovskih, marveč tudi industrijskih podjetij, denarnih zavodov in zavarovalnic brez ozira na njih starost in zdravstveno stanj«. Kazen nameščenca so xavarovani za slučaj bolezni tudi rodbinski Mani nameščenca, te livi-io znjim v skupnem gospodinjstvu in se ne morejo sami preživljati Ljubljansko bolniško in podporw> društvo deluje ie od leta 1835. • Razpust društev. Ferialno akademsko društvo «8ava» in »Društvo dobrodelnih gospe v pomoč dijakom* sta razpuščenl ker že deset let ne delujeta in zaradi nezadostnega Števila članov nimata več pogojev za pravni obstoj. • Proslava dveletnlce francoskega kluba v Zcmunu. Člani kluba «Les amis de la france* v Zemunu proslavili so prošlo soboto obletnico dveletnega obstoja svojega kluba. Proslave se je udeležil tudi popriptci TA PREGLED IN 2IGO-1 = ™ P°večanJ« proAAefle premega. SKSTtJ&ESK^H^.r.N I« Beograda poročajo: Mimatrstvo sa teme jadnjo čast s — cesarsko poemijo. prebivalstvom Splita vlada za rezultat razprave velik interes. * Napad na komuniste v Pulju. Iz Trsta nam poročajo, da je prišlo v Pulju do krvavih spopadov. Deset komunistov iz Kanfanare je obtoženih, da ro umorili nekega tržaškega fašista. Obravnava je bila zaradi odsotnosti zagovornika preložena. Ko so obtoženi komunisti zapustili sodno dvorano in se nameravali vkrcati na parobrod. ,so ji b napadli tržaški fašisti, ki so bili povabljeni k obravnavi kot priče, s -;?Teljanjem z revolverji. Štirie obtož.m-; t so ranjeni, med temi dva smrtnone-vsrno. * Manifestacijski sbod vojnih oškodovancev v Gorici. Tisoče in tisoče so 7> potrošil! vojni oškodovanci Julijske l.enečije na potih, ki so jih imeli zaradi brezobzirnega ravnanja italijanskih oblasti pri reševanju prošenj za vojno odškodnino. Oblasti in vlada so vedno rbljubljale, da bodo vpoštevale opravilne pritožbe vojnih oškodovancev, a ostalo je le pri obljubah. Zato so se odločili vojni oškodovanci, da bodo govorili na manifestacijskem protestnem shodu, ki se vrši v nedeljo, dne 2. aprila v Gorici na trgu Cesare Battisti, z s iado zadnjo besedo. V discipliniranem nastopu bo slovensko in furlansko ljudstvo izrazilo ves srd in vse ogorčenje nad krivičnim postopanjem vlade z vojnimi oškodovanci. Kakor se poroča '.Edinosti*, prihrumi jutri vse ljudstvo r. dežele v Gorico. Vojne oškodovance vrake občine bodo spremljali župani in pa hr'ez iamere!' občinski svetovalci. * Velika akcija v Sarajeva za pomoč gladujočim v Rusiji. Odsek za zu-tčito dece in mladeži v Sarajevu je sklical te dni sejo radi konstituiranja A/ibora za pomoč gladujočim v Rusiji. Seji bo prisostvovali zastopniki vseh političnih, prosvetnih in humanitarnih 'ruštev v Sarajevu. Odbor se je konstituiral in bo v kratkem izdal apel na i rebivalstvo, da čim izdatneje in po ?vojih močeh podpira akcijo za pomoč gladujočim v Rusiji. * Promocija. Vladni koncipist pri okrajnem glavarstvu v Krškem gospod Josip T o m š i č je bil pretekli petek na zagrebški univerzi promoviran za doktorja Drava. * Imenovanje. Iz Beograda se poroča, Ja je imenovan za predsednika mariborskega okrožnega sodišča, višji sodni svetnik dr. Toplak, dosedanji podpredsednik okrožnega sodišča. * Izpremembe pri mariborski policiji. Poveljstvo varnostne straže v Mariboru v? s 1. aprilom prevzel revirni nadzornik Fran F i n ž g a r, dosedanji poveljnik revirni nadzornik Anton N a j d i č pa je i.»?.iopil bolezenski dopust * Afera Slovanske eskomptne banke. V službeni notici odklanja uredništvo »Slovanskega Naroda* vsako odgovornost za vsebino interpelacije o Slovenski eskom-plni banki, ki jo je »Slov. Nar.» objavil v soboto. Uredništvo naglaša, da je priobčilo dotično interpolacijo le na izrecno šslio interpclanta. a Rodbinski dodatki poduradnikov in slug. Kakor smo že svojčas ugotovili, je francoski poslanik na našem dvoru g. Simon in mnogoštevilni člani francoske kolonije iz Beograda. • Lesene hiše v Beograda. Ministrstvo za socialno politiko je odreddo, da se prične z montiranjem novih leaenih hiš. ki »o bile izgotovljene ▼ neki sarajevski tovarni. Dve taki hiši sta že montirani. Lični sta in razmeroma ceneni V vaaki hiši je prostora za dve stranki • Nesreče in nezgode. Alojziji Olnp, dninarjev! ženi iz Gline, se je pri pomivanju 7^p';čila v levo roko šivanka in je zginila r mesu. — Marija Reven, posestnica iz Hotedršice ee je hotela ogniti mimo prihajajočemu vozu, a je pri tem tako nesrečno padla, da si je zlomila desno roko. — Anton Cvek, delavec v predilnici ▼ Tržiču, je padel po stopnicah in si »lomil levo nogo. • Nesreča pri razstreljevanju skalovja. Posestnika Matijo Ostanka iz Strmca pri Postojni je pri razstreljevanju skalovja zadel strel v desno roko in mu jo raztrgal. • Na kolodvora okradeo. Davčni izvrševalec Josip Berger iz Maribora se je v soboto zvečer vračal z vlakom Iz Gornje- ........___ ga Grada, kjer se je mudil službeno. V j^iinomerl. SANJE UV02ENIH TEHTNIC IN MERIL. Za pregled in kontrolo meril in raznih sprav za tehtanje in merjenje, ki se iz inozemstva uvažajo v našo državo, nam še do danes manjka enotnega zakona in enotnih predpisov. Ne le, da v tem oziru t posameznih pokrajinah Se danee veljar jo zakoni in predpisi, ki so večjidcl starejšega datuma, temveč M ti predpisi po-največ medsebojno jako razlikujejo; nepoznavanje teh številnih predpisov je ▼ mnogom oziru oteževalo delo našim carinarnicam, a še večje neprllike delalo našemu trgovskemu svetu, posebno o-nemu, ki se peča s trgovino • takimi predmeti V trgovinskem ministrstvu ee sicer te pripravlja enoten zakon o kontroli pregledovanju in žigosanju takih sprav in sredstev; dokler pa ta zakon ne stopi v veljavnost veljajo še zgoraj omenjeni zakoni ln predpisi posameznih pokrajin. V 'naslednjem hočemo podati glavne odredbe lz posameznih tozadevnih predpisov v raznih pokrajinah, da bi se Javnost, posebno pa uvozničarjl ki so v tem oziru imeli 2e precej neprijetnosti, mogli Informirati in po njih ravnati Predpisi za Srbijo in Črno goro. Službeno se morajo pregledati in žigosati: Dolžinska merila, merila za tekočine, votla merila za merjenje in tehtanje suhih materij, uteži, tehtnice in vodomeri Meroizkusni uradi (kontrole mera) so za sedaj samo v Beogradu in Skoplju. ki l.ihko žigosajo vsa zgoraj označena merila Izvzemši vodomere, ki se morajo pošiljati na pregled na beograjsko unl-verzo-zavod za elektrotehniko. Za steklenice in čaše za točenje alkoholnih pijač ni predvidena obveznost službenega pregleda in žigosanja, vendar pa morajo biti opremljene z znakom in označbo njihove prostornine. Hrvatska in Slavonija. Bosna ln Hercegovina. Banct. Baika in Baranja. Službeno pregledati in žigosati se morajo: Dolžinska merila, merila za tekočine, votla merila za merjenje in tehtanje suhih materij, uteži tehtnice, vodomeri in njegovem vozu je bilo Se 5 Hrvatov. Ko Na teritorija omenjenih pokrajin se se ie vlak ustavil na kolodvoru, je Ber- morajo službeno pregledati in žigosati »er segel na polico, da bi vzel svojo prt- tudi steklcnlce ln čaše za točenje alko- ijago-To priljko je izceden £ so- Mfcgg^ * ( Hrvatski držav- in rude je dostavilo vsem upravam nafih državnih in privatnih rudnikov, d« je neobhodno potrebno, da se pod vzamejo v* potrebne mere v svrho povečanja prodni eije premoga, ker postaja naš prona«* *»' no večji — Isvoz perutnine. Finančno ministrstvo je sklenilo, da dovoli izvoz perutni ne proti plačilu ▼ zdravi valuti ki bi f* stavila na razpolago Narodni banki. — pri uvozu perja v Italijo je potrebna potrdilo o izvora in zdravttvenostl Koso italijanske obmejne oblasti ▼ zadajam času vrnile več pošiljk 8 perjem, ki bo bile namenjene sa Italijo in ki niso bile opremljene s potrdilom o izvoru in zdrav -stvenosti, je Generalna direkcija carin v sporazumu z ministrstvom za poljedelstvo izdala nalog vsem carinarnicam, da ne odpravljajo za Italijo izvozne aii preves-ne pošiljke pwja, ki niso opremljene t predpisanimi veterinarskimi dokumenti o poreklu in zdrav^tvenostl Ti predpisi veljajo samo za pošiljke s perjem, ki so na-, menjene za Italijo. Za druge dr Save taki dokumenti niso potrebni = Pogajanja o prevozu živine, ld i» jo izroči Madžarska na račun vojne odškodnine. Zastopnik naše vlade Mihajlo Pavlovič ravnatelj železniške direkcije v Subotici je začel z madžanko vlado podajanja o p revo-.: vi živine, ki jo bo Ma džarska začela pošiljati na račun vojne odškodnine. Določil se bo tudi kontingent posameznih transportov. = Naš promet in genovska konferenca-Iz Beograda poročajo: V prometnem ministrstvu so je sestavila, komisija, ki bo zbrala vse podatke o potrebah naSeg* prometa za našo delegacijo na genovski konferenci — Otvoritev dveh ženskih obrtnih tol Ministrstvo za trgovino ia industrijo je otvorilo v Somboru in Novem Sadn Sen-eki obrtni šoli = Naraščanje mesnih een na Dunaja, Z Dunaja poročajo dne 30. inarea: Cece na mesnem trgu naraščajo vsled slabe ponudbe. Danes so dospeli ia Madžarske m Jugoslavije samo trije vagoni i govejim mesom, teleti in svinjino. V veletrgovini so narastle cene: goveji pečenki svinjskemu mesu, jagnjetini in slanini za 50 Ka pri kg, kozličku za do 200 K* pri kg ' = ' . * „.„ „„*;_ :._~Vnil merOlZKUSm uraui IV ui tai- i lxa pn Kg, u ^ - r— potnikov in mu na spreten način izmaKmi ^ baždarskj uredj. v Bosnj in Hercego- itd. En kg mesa za izrezek je dosegel e-e- iz žepa listnino. v kateri je imel poleg raznih listin še 5000 naših in tisoč avstrijskih kron. • Surovina. Jurij Poznajevšek. 81etni sin kočariee iz TenetiS pri Litiji, sc je z otroci igral na nekem hribu. Mimo je pri?el 181ctni delavec Franc Podnebšek, ki je brez vsakega povoda zagrabil Poz vini uredi za mjere: v Vojvodini: kontrole mera) so v sledečih mestih: Zagreb, Osjek, Zemun. Varaždln in Ogulin; Saraievo. Banjaluka, Mostar in Tuzla; Novi Sad. Subotica. VeL Bečke-rek in Vršac. Slovenija in Dalmacija. Pregledanje ln žigosanje Je obvezno: najevška in ga vrgel s tako silo ob tla, Za dolžinska merila, da si je zlomil desno roko. ne. votla merila za merjenje in tehtanje • Pretep. Ignacij Gjura, delavec v pi- merila za tekoči-rjenie in tehtanji uteži, tehtnice in plino ne, vo suhih materij, meri. Meroizkusni uradi {v Dalmaciji baž-darski uredi) so: v Ljubljani. Brežicah. Celju. Kamniku. Kočevju. Kranju. KrSkcm. Litiji. Ljutomeru, Mariboru in Ptuju; V Splitu. Hva-ru. Kotoru, Makarski in Sibeniku. TI uradi žigosajo vsa merila in sprave za tehtanje, ki so omenjene v tej toč • K pripravam za umetnostno razstavo v Beogradu, ki se priredi o priliki kraljeve poroke, smo prejeli od gg. bratov Kraljev in F. Sterleta v imenu neorganiziranih umetnikov protestno izjavo, češ da se lioče pri tem n'organiz.irance preterirati. Ker pa po naših informacijah dosedaj ni bilo še ničesar definitivno sklenjeno ln že tudi dosedanje propozleije omogočajo udeležbo vseh upodabljajočih umetnikov brez ozira na to. ali 6o organizirani ali ne, iz;ave za enkrat ne objavi;amo. Pri tem seveda pričakujemo, da bodo za pri- vovarni Union v Ljubljani je s neko druž-Iio popival v pivovarniSki kantini. V pijanosti so se kmalu sporekli in končno tudi e tepli. Gjura je dobil pri tej priliki tako močno po glavi da je moral iskati pomoči v bolnici • Vlom v prodajalno litijskega konsuma. Doslei neznani storilci so v noči od pet- «. .. ,. , J . „ rirr,,tn«, .n(.i,ide. k izvzemši plinonere. ki se morajo do- ka na soboto vlomili v prostore merolzUusni urad v Ljubljano. mokraUke^konzuma '^juR^Mi^ jn ^ za to5enje alkaho!. zid m so tako pnsh v prodajalnibke p.o- ^ y {eh pckrajinah niso Dodvrže- store. Skoda znaša baje pol milijona kron. ^ siažbenemu pre?ledu in kontroli, ven- • Spoliiraaje poštnih pošiljk. Zagrebška policija je aretirala nekega poštnega uslužbenca, kateremu 6e je dokazalo, da je iz nekega pisma iz Amerike vzel 10 dolarjev ter si jih prisvojil. Na policiji e priznal tatvino ter izjavil, da je pri-pravpen škodo porarvnati. • Morilec Žlvko pcmllcščen. Morilec 2i-vko, ki je bil zaradi umora svoje žene trikrat pred mariborsko poroto in je bil v zadnjem porotnem zasedanju obsojen na smrt. se je proti smrtni obsodbi pri- no S000 Ka. Borza dar pa morajo biti opremljene z znakom mere iu označbo prostornine. • Glede formalnega postopka za pregled in žigosanje meril, kl se uvozijo iz ino-emstva. imajo carinarnice sledeča navodila: Vse iz inozemstva uvožene mere in sprave za tehtanje in merjenje se morajo prijaviti najbližjemu meroizkusnemu uradu. V prijavi se mora označiti ime Zagreb, devize: Berlin 107 — 113-pO, Milan 1663 — 1680. London 1438 — 1453, ček 1435 — 1440. Newyork 323 — 324.50, ček 322 — 323.50. Pariz 2900 — 297a, Praga 615 — 623. Švica 6150 — 6300. Dunaj 4.35 — 4.45. Budimpešta 39.50 --40, Varšava 9.50 — 10. valute: dolar 310 — 320. avstr. krone 4.50 — 4.60. 20 K v zlatu 1000. funti 1420. franki 2750. marke 115 — 117. leji 235 — 240. švic. franki 6200, Ure 1650 — 1655. Banka za Primorje 660 — 690. Trg. obrtna banka 275 — 280. Brodska banka 335 — 340. Hrvat eskomptna banka 795 — 797. Jadranska banka 1100 — 1150. Jugoslovenska banka 48.-> — 487. I iub. kreditna banka 945. Slavenska banka 500 — 505. Praštediona 5150 — 5175. Rečka pučka banka 460 — 475. Slov. eskomptna banka 650. Srpska banka 730. F.ksploatacija drva 550 — 600. Dubrov. pnrob. družba 5550. Narodna šumska Industriia 555. Našička industrija drva 495 — 300. Outman 1400 — 1450. Slavoniia 560 — 570. Union 2900. I iub. strojne tovarne 840. Trb^v. premogokopna družba 11«l ad. devize: London 362.50 Beog Dopis! !astnikx število in vrsto meril ter dan. katerega se bo Izvršilo carinjenje. Mero- ____ tožil. Stol sedmorice v Zagrebu je smrt- jj;kusni urad sporoči carinarnici, kje bo j?63.50, Pariz 740. no kazen spremenil v 201etno težko ječo. izvršil pregled in žigosanje meril (ali v 'Ženeva 1570. MHau uradu ali pri samem lastniku), in ali se 155. Berlin 29.25 — 29.50 Dunaj l.no - 1 125. Bukarešt 61 — 62. PeSta 9-/3 — 0.25 valute: Ure 412 - 414. drahme 310. leji 60 - 60.50. češke krone 155 -156, avstr. krone 1.45. lahko izvrši carinjenje. Carinarnice so izven obveznosti čim dobe potrebne podatke od meroizkusne- PP! K7?ANITI V četrtek urada, da se žigosanje izvrši po ca-STRAZ1SCE PRI KRANJU, v cetrteK, , hk takpj izro5e Iast_ dne 30. p. m. je bil na Gašteju ustanovni !U občni zbor telovadnega društva Sokol v Stražišču. V odbor so bili izvoljeni: starosta Lco Matajc, podstarosta Jakob Bajželi, tajnik Mirko Rojina, blagajnik Tomaž Kav- TRŽNA POROČILA. Zagreb. ------------. z žitnega trga.) Pretekli teden ie bil v 16.9?, »enice vlak 916 z odhodom iz Ljubljane srl. kol. ob 12. nri vlak 924 z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 15.7 in vlak 019 z odhodom iz Jesenic ob 21.01. ki do- Franc Benedik; odborniki _________ _ . ,. - ........ . , čič, Anton Križnar, Pavel Rozman, P. znamenju splošne stagnacije Konzum ie reditelje razstave merodajm izključno le : • CirU Sifrar_ ,nIcf_ til vzdržljiv, ker pričakuje nižjih cen tem strogo umetniški ozirl ,r™' " , nepotrebnega dru- bo!j. ker kažejo doslej posevki na dobro * Sprememba voznega reda na drž. že- ; »af^^uTMa«; ki ^ K lezrjeah. Po?en?i s 5. aprilom 1922 vozi- , je pokril društvu potrebni prostor ^^^ t^oCe PScnica^sc ^ p" tekii te-jo sledeči vlaki dnevno redno: Na progi ; cdo zi% Sobotne »Službene Novme* objavljajo ^ fcn v soboto zvečer povoljen. v nsde-500. pšenična moka za kuno 400 Von o žandarmeriji in zakon o žandarme-j r ni,,'dne oa precej izostal, kar je 420. pšenična krušna moka - - - " - " _ i : w . . .." t i_______ ___________ r- vronn __T!i0i2 Praea devize: Berlin 16.55 Curih U25.50 - 1029.50, Milan 272^ _ 27ik Pariz 477.50 - 479^0, Lon don 230.50 - 232.50, Newyork 52J2 ? ------------»o-> Rpntrrid 62 50 — 63.50, SonjH 2. aprila. (Tedensko poročilo j £92. 0.59 - 0.79, Var- š ' i.2S — 1-48, Budimpešta 5.97 — marke 16^5 - 16.95, švic. 370. _moravsko se- krmiina slama 70 6.37, valute:---- {ranki 1020.50 - 1024.50, lire 269.50 271.50. franki 474^0 - 476^0. funti ->7950 — 231-50, dolar 52.0T — o2.6., dinar 62^0 - 63.50, levi 33.35 - 34.1 č. avstr. krone 0.59 - 0.79, poljske marki j_2S — 1.48. nežigosane krone 5.97 — 6^7. Curih devize: Berlin 1.64, Nevsrork 5.15, London 22.57, Pariz 46.67. Milan •»6 90, Praga 9.72. Budimpešte 0.60. Z: greb 1.57, Varšava 0.13, Dunaj 0.06, žigosane 0.07. Dunaj, devize: Zagreb 2247 - 2253, Beograd 8968 — 8992, Berlin 2382 — 2392, Budimpešta 882 — 888, London 33.300 — 33.350, Milan 39.520 — 39^», Pariz 68.650 - 68.750, Praga 14.465 -14.485, Sofija 5045 - 5055. Varšava _ 198 Curih 147.125 — 147.325, valute: dolar 7531 - 7543, levi 4895 - 4905, funti 33.125 - 33.175, franki 6&550 -68.650, 8re 39.320 - 39.380, dinar 898> — 9012, poljske marke 191 — 195, le.n 5344 — 5356, švic. franki 146.125 — 146.375, čeSke krone 14.452 — 14.472. madžarske krone 892 898, »DRAGICA" Francoski roman spisa! G. M. do Bi&rre. Na nasprotni steni eem v tem tre-TMitku zagledala ogromne lovske čevlje mojstra Lipa; Lip je gledal neme m naju samo trenutek. Nato pa 6e pognal in v dveh skokih je bil pri Španca, svojem nasprotniku. Predno se je ta obrnil, ga je vrgel Lip strahovito po tleh. Kakor mačka se je hitro pobral s tal, se zagnal na Lipa in ga hotel vreči. Seveda se mu ni nič posrečilo. Poskusil je še enkrat, v tem trenutku pa je nepričakovano stopil med oba Franc, ki me je najbrž iskal, ju ločil z zapovedujočim glasom in rekel nato ironično proti Calbu: »Gospod, z menoj imate posla!* Calbo se je tresel od jeze. Lip je Imel pripravljene ogromne pesti in je r>imo čakal, da udari. Jaz pa se nisem sfenila iz strahu, — ena sama besedica iz mojih nst bi bila morda usodepolna. Bila je mučna tišina. Nasprotnika eta se nemo merila... Tu pa je zadonel pred vhodom k razvalini globok glas: clfigenija. odpri oči!» in teta je stala rsred nami. Gledala jih je nekaj časa in rekla nato: »No, kaj pa se gledate tako izivalno kakor petelini?* «Ta tajinstvena. tema nam daje bo-' 'eviti izraz,* je rekel Calbo mirno. Hihitajoči glas Klavdijin 6© nam je bližal vedno bolj: »Da, da, sama sem ostala. Jaz ne nastavljam mrež svojim oboževalcem.* »Marsikatero dekletce iMttf oe vd, kdaj nastavlja mreže,* je odgovarjal skozi nos gospod de Balaquin. Klavdija se ni prav nič godila, ko nas je zagledala; saj ni bila nikdar v zadregi. »Vi vsi ste tu? Iskali smo vas!* je rekla. Ko smo ae kmalu potem odpravljali navzdol, sem ostala nalašč zadaj. Samo lip je bil še ta menoj. »Lip, kako ti gre?*, sem pričela. »Slabo, selo slabo,* je odgovoril. »Pa ne zahtevam, da mi gre boljo. Edino veeelje moje je kamenček, ki ga nosim na srcu, kot medaljon, v njem pa je zaprt — poljub.* »Tiho! Ti ne držiš besede!* »Držim jo in naj nmrem zato! Pa saj bo kmalu veega konec, tudi mojih bolečin.* »Ne govori teto, Lip. Ves pogum mi jemlješ, ko groziš, da » končal življenje!* »Ne, Dragica, prisegam ti, da tega ne storim. Saj imam še eno sredstvo na razpolago. — Pojdi va naprej; tudi meni je treba poguma!* »Ne, Lip, moraš počakati,* sem rekla in ga prijela za roka »Nagovorila sem te, ker mi je treba tvojega sveta, Koketna Klavdija trdi, da sem neusmiljena napram Marie - Flctir, ker sem se zaročila s Francom, katerega ljubi Marie-Fleur. Klavdija da je iz "same obzirnosti napram njej odklonila Francovo roko.* (Dalje prihodnjič.) Obfave ' Kranjsko podružnica SPD. skBcuie v ponedeljek 10. t m. izredni občni zbor. ki se vrši ob pol osmi uri zvečer v mestni posvetovalnici v Kraniu. Dnevni red: Volitev novega odbora. * V ravnanje vsem Kolašicam. Redne odborove sele so vsak prvi in tretji četrtek v mesecu, vselel ob treh popoldne. Odslei se te seje ne bodo več naznanje-vale po časopisih povdarjamo pa še enkrat da ima dostop k seiam vsaka članica. * Pedni občni zbor Kola jugosloven-skih sester se vrši v nedeljo, dne 9. t m, ob treh popoldne v veliki dvorani Mestnega doma. Prosimo obile udeležbe. * Organizacija vojnih invalidov. Prejeli smo: One člane »Splošne organizaci-i: vojnih invalidov, vdov in sirot za slovensko ozemlje, poverjeništva za LJubljano ta okolico*, ki so upravičeni do podelitve moke po znižani ceni In ki še isto niso prišli iskat, opozarjamo, da se j bo zamudnikom delila moka samo še dne 5. in 6. t m. popoldne in to vselej od 15. do 18. ure. S seboj imajo prinesti članske knjižice, invalidsko uverjenle, vdove plačilni nalog za pokojnino ter Dotrdilo 0 njih ubožnosti. * Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prfhod-!nj3 javna odborova seja v sredo dne 5. ! aprila t L ob 20. uri v mali dvorani 'Mestnega doma. 1 * Pojasnilo. Z ozirom na nesporazum-lljenje in spore, ki so nastal! v zadnjem I času glede darov za naše slepce, opozarjamo vsled prošnje odbora »Podpornega društva slepih* našo javnost na sedeče: V Sloverrffl obstojata danes dve tasOto-dji za podporo slepih. Prva ie »Državni zavod za slepe* v Ljubljani, Stara pot o, ki je predvsem vzgojevalEče za slepo deco. Invalidov je v zavodu danes samo pet Ostali vojni invalidi pa so si v družbi z drugimi slepimi sotrpini osnovali v posebno »Podporno društvo slepih*, ki ima svojo pisarno v Ljubljani, Wolfova ulica 12, in zasleduje namen podpirati potrebne člane ter čimprej zgraditi dom za odrasle slepce. Društvo Je že mnogo storilo zlasti za slepce invalide, in je vse podpore vredno. Opozarjamo naše občinstvo, katero prosimo, naj se ob vsaki priliki spominja nesrečnih slepih, na gori navedeno prošnjo, da pri darovih vedno točno označi, kateri izmed teh Institucij so namenjeni. Darila za »Podporno društvo slepih* se lahko tudi pošiljajo ali direktno na društveno pisarno v Wolfo-vi ulici 12, ali pa na Ljubljansko kreditno banko, pri kateri ima društvo svoj tekoči račun. * Za našo deco. Ljubljanske Slovenke prodajajo na dveh stojnicah na Pogačar-jevem in Vodnikovem trgu oljke v korist »Otroškemu domu*, ki se ima zgradit! čim preje. Prevzelo so vso prodajo olik v Ljubljani in jih bodo prodajale do vštevše cvetne nedelje. Rojaki, rojakinje, pokažite, da znate ceniti požrtvovalnost našega ženstva, ki se je združilo v delu za naše najboljše in najdragocenejše, — za naše otroke! Kupujte oljke, pomagajte, da pridemo hitro do plemenitega cilja! • Pokončavanje gosenic ln drugega mrčesa. Mestni magistrat razglaša: Vsi posestniki, oziroma naJe"*"»H zemljišč morajo najkasneje do 15. aprila 1922 vse svoje sadno in drugo drevje očistiti zasedenih gosenic in drugega mrčesa, jlstotako tn sicer najkasneje do 15. maja pa morajo pokončati vse zapredke in gosenice. ki se pokažejo na drevju. V slučaju. da bi se kdo ne ravnal po teh predpisih, dala bo mestna občina ta deh izvršiti na njegove stroške in se ga bo vrhu tega kaznovalo z globo od 200 —800 K. oziroma z zaporom od 12 or do 24 dni. * Odprava otroškega igrišča pod Tivoli jem. Prejeli smo: Prostor, kjer se nahaja sedaj otroške igrišče se vsled sklepa mestnega magistrata ljubljanskega odtegne dosedanjim namenom ln se preuredi. Občinstvo se opozarja, da Je vsaka uporaba tega igrišča od sedaj naprej strogo zabranjena. Proti onim, ki bi se ne pokorili tej odredbi in prostor še nadalje vporabljali kot igrišče, se bo kazensko postopalo. * Okrajni zastop ormoški razpisuje službo cestnega mojstra. Pojroii označeni v »Uradnem listu* št. 29. * t Kino Tivoli.» Spored za torek ln sredo: »Ameriški aristokratl*. veseloigra v 4 delanjih. Spored od četrtka do nedelje: veliki cirkuški film »Štirje vragi« aH »Zadnja beneffčna predstava v drkusa Barnum*. Pri predstavah sodeluje prvovrstni orkester. Predstave vsak dan cb 5, 7„ in 9. uri. »Kino Tivoli*. Odgovorni urednik Vit F. Jelene, Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra »j Vremensko Ljubtaaa, 5 aprila 1922. popooilo Ljnbljana 306 m nad morjem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura 7. 729-1 34 14. 727-1 8-0 21. 7256 8-7 7. 754 2 4-0 7. 7588 20 7. 766-7 -20 7. — — 7. — — 10 ! Ljubljana Ljubljana , Ljnbljana . |i Zagreb . Beograd | Dunaj . ■ Praga . Inomoet. , V Ljubljani barometer pada, temper. visoka. — Solnce vzhaja ob S'38, zahaja ob 18'31. Veter ser. vzh. sev. sap. bresvetra ser. rsh. » ser. sap. Oblačno 0-10 več jasno oblačno redobL jasno več obl. Padavine mm KRASNA VILA enodružinska, z obsežnim angleiklm parkom, v Idilično lepem štajerskem trga ob železniški postaji, « najlepši legi, enonadstropna moderna nova zgradba z balkonom In verando, sedem parketlranlh sob z vsem konfortom Je za ceno Kj 850 OOO.— ....... «• 80 mh« Ola. S'—, (ranitetM «« ao »«*d! 6 Oku —» nwM.I Nt •pr.iul* « 6 MM« I Ota. - Trgsnkl tmMnti. M- •Mklk .tdtl|fi|ll> S bv>«2 9 Ola. - Pi»č» »