Leta XIV., štev. 213 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 8122, 3123, 3124. 3125, 3126. Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga Cislo 78.180, Wlen St 105.241. Ljubljana, torek 12. septembra 1933» Cena ž,- Din Haročnina zna&a mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglas! po tarifu. Naš narod i POLJSKO-JUGOSLOVENSKO BRATSTVO pred septembrom 1*08 KonSerenca poljskih in jugoslovenskih parlamentarcev o praktičnem sodelovanju — Vzhodni pakt naj postane osnova slovanske politike Ogromne množice na nedeljskih ptujskih svečanostih, množice, kakršnih Ptuj še ni videl nikdar, so dokaz, da je v našem ljudstvu še živ spomin na žalostne razmere, iz katerih so se porodili ptujski dogodki pred 25 leti. Mogočna udeležba obenem priča, da se ljudstvo zaveda silne razlike med ono dobo in današnjo in da je srečno in ponosno zaradi tega preokreta, ki je ravno v Ptuju še prav posebno viden. Pod zaščito avstrijskih oblasti, ki so poslovale v c. kr. imenu habsburškega cesarja, so septembra 1908 v Ptuju nemškutarji tolovajsko pobijali Slovence, ki niso zagrešili drugega, kakor da so hoteli očuvati svoj slovenski jezik. Četrt stoletja kasneje se je spominska svečanost vršila pod pokroviteljstvom in v navzočnosti vodilnih predstavnikov države in vladar sam je ptujski sokolski mladini poklonil dragocen prapor v spomin in bodrilo. Pred 25 leti smo živeli v tuji, danes živimo v la;3tni, narodni državi. Nekdaj tako ponižani in razžaljeni ptujski Slovenci so v nedeljo dobili zadoščenje, da si lepšega ne bi mogli misliti. In Ptuj sam, ki je v grozni zablodi, ves zastrupljen po tujstvu, pred 25 leti opljuval sebe in vso slovensko domovino, je dal v nedeljo zadoščenje sebi in domovini. Zato so bile nedeljske svečanosti tako mogočne in so tako globoko segle v srca in duše tisočem in tisočem, ki so se zbrali na njih. Na novo so pri starejših okrepile zavest, kako smo srečni, da smo svobodni, mladini pa so pokazale trpljenje in ponižanje, ki sta bila delež prednikov, in jo še bolj vzpodbudile k delu za okrepitev narodne države. Tudi v prihodnjih dneh, ko se bomo ob četrtstoletnici spominjali še silnejših dogodkov, ki so v septembru 1908 sledili ptujskim in dosegli višek v ljubljanskih smrtonosnih strelih, moramo vedno m vedno zlasti mladino opozarjati, kako je bilo takrat. V teku tega četrt stoletja je vstalo v našem narodu novo pokolenje, ki jem'je našo narodno svobodo kot rezultat prirodnega razvoja in ee morda niti ne spomni silnih borb, trpljenja in muk starejše generacije. Tej mladini, ki so ji besede »podrobno narodno delo« deloma le prazen zvok. je treba podati vsaj površno sliko našega narodnega položaja izpred osvobojenia. Bivša Kranjska je bila tudi po avstrijskem uradnem štetju po 94 % slovenska in bi zato po vsem pričakovanju vsaj v tej kronovini morali Slovenci biti gospodarji svoje zemlje. Toda kako je bilo? Srednje šole, gimnazije in realke so bile na vsem Kranjskem zavodi z nemškim učnim jezikom. Tako zvane slovenske gimnazije so bile slovenske le po učencih in deloma po profesorjih, niih višji razredi pa se glede učnega jezika v ničemer niso razlikovali od nemških gimnazij. Nad slovenskim poukom je paševal nemški nadzornik in nemški predsednik deželnega šolskega sveta. Kaj ve današnji osmošolec o mukah nekdanjega tretješolca, ki je moral —• še popolnoma nevešč nemščini — začeti pouk v grščini z nemškim učnim jezikom, ali o mtrkab petošolca. ki se je z nedostatnim znanjem nemščine moral naenkrat učiti vseh predmetov — celo verouka — v tujem jeziku? V državna upravi pa je bila slika v pretežno slovenski deželi takale: Deželni predsednik Nemec, njegov vratar Slovenec, predsednik sodišča Nemec, njegov uradni sluga Slovenec, ravnatelj finančne direkcije Nemec vratar pri ravnateljstvu Slovenec ... Kaj bi naštevali : kamor se je človek ozrl, povsod je na vplivnem, odločilnem in dobro plačanem mestu sedel tujec, le podrejena, mani važna mesta so bila dostopna našim ljudem. Kaj ve današnja mladina o trpljenju tisočev naših ljudi, ki se niso hoteli odpovedati svoji narodnosti za napredovanje v službi in so morali prenašati vsa zapostavljanja in sramotitve oholih tujih gospodarjev na lastnih tleh? Koliko tragike in tihega junaštva obsegajo usode posameznih uradnikov, ki jim je hodila večno v napoto slovenska beseda, izgovorjena na hodniku vladne ali sodne palače ter vseh drugih državnih uradov! Ako je bilo ie zasebno življenje tako težko, je bilo naše politično udejstvova-nje do smešnosti zoženo. Naši cilji, ki jim je veljal najdragocenejši napor naših naiboljših sil, so se osredotočali na ohranitev kakega sistemiziranega uradniškega mesta, na izbojevanje kake osnovne šole in, če je šlo prav visoko, za dosego polslovenske nižje gimnazije v Celju. Drugim narodom je bilo vse to privrženo samo po sebi, mi pa smo morali vložiti vso svojo energijo za take osnovne pravice, ki so, gledane z današnjega vidika, gorostasne malenkosti. O nas so odločevali tujci brez nas in >roti nam, mi smo smeli samo pofrpež-iivo prenašati njihove udarce, bogato Plačevati njihove eksponente in gledati, Beograd, 11. septembra, p. Včeraj je prispela v Beograd, kakor je obširneje poročalo že ponedeljSKo »Jutro«, večja skupina poljskih parlamentarcev. V Beogradu jim je bil prirejen svečan sprejem v duhu bratskih simpatij, ki vežejo jugoslovenski in poljski narod. Današnji dan je bil posvečen v glavnem skupnemu posvetu polj. skih in jugoslovenskih parlamentarcev, kako naj bi se čim bolje organiziralo praktično sodelovanje med obema narodoma in državama ter ga razširilo s političnega tudi na kulturno in gospodarsko polje. V to svrho se je vršila danes dopoldne v prostorih senata skupna konferenca na. ših in poljskih parlamentarcev, ki so se je udeležili najodličnejši predstavni«) z obeh strani Konferenci je predsedoval predsed nik jugoslovensko-poljske parlamentarne unije, minister g. dr. Grga Andjelino-v i č, ki je poudarjal istovetnost poljske in jugoslovenske zgodovine ter borbe za samoobrambo in osamosvojitev. Toda tudi realna sedanjost zahteva od obeh slovanskih narodov čim tesnejše sodelovanje na vseh poljih javnega življenja. Ta konferenca naj služi temu cilju in naj rodi konkretne predloge za praktično sodelovanje V imenu Poljakov je nato spregovoril v poljskem jeziKU podpredsednik Sejma Va-clav M a ko w s ki, bivši poljski minister pravde. Zahvaljujoč se za bratski sprejem v jugoslovenski prestolnici je naglasil, da je ideja sodelovanja med Poljsko in Jugoslavijo naletela na Poljskem na silen odmev, a kakor se je mogel sam prepričati, tudi v Jugoslaviji na vse simpatije. Interesi skupnega napredka ^ami zahtevajo, da čim bolj'strnemo svoje vrste in skupno gradimo svojo bodočnost K temu nas sili tudi veliko število aktualnih problemov mednarodne politiKe. v kateri se ne smenn» zanašati na nikogar drugega, kakor na sa mega sebe Govornik je nato obširno raz. pravljal o skupnih problemih Baltskega in Jadranskega morja Prehajajoč na notranje prilike na Poljskem, je naglasi! važnost izenačenja zakonodaje. Poljska ima sedaj že enoten državljanski in kazenski zakonik, pripravlja pa se velika ustavna re forma, ki bn še boli poudarjala enotne težnje poljskega naroda. - Narodni poslanec ln bivši minister g. dr. Velizar Jankovič je v svojem govoru očrtal skupno akcijo Jusoslavije odnosno Dollitissov program: Katoliška država s fašističnim ustrojem Dunaj, 11. septembra, g. Na konjskem dirkališči je imel danes zvezni kancelar dr. Dollfuss v navzočnosti 50.000 ljudi svoj z veiiko napetostjo pričakovani prjgramatični govor. Govor je v glavnem potrdil, da so vse govorice neresnične, češ. da je prišlo do nasprotstev med krščanskimi socialci in H°,imwehrom. Po zgodovinskem pregledu o dogodkih zadnjih let ie izjavil dr. Dollfuss, je treba vso odgovornost za gospodarska težave zvaliti na liberalno in marksistično svetovno naziranje. Prav tako se je tudi parlament pogubi! na poledicah svoje lastne demagogije. V boju proti marksizmu, je na daljeval dr. Dollfuss. nam je skočil narodni socializem za hrbet- ^ato je bila vlada prisiljena voditi boj na dveb frontah in zaradi tega v zadnjih mesecih sploh ni imela niti trenutka miru. Delovati je morala na to, da je >dstranila vse. kar je bilo kakorkoli nevarno. Ta njena akcija ji je večinoma tjdi uspela. Zvezni kancelar je v nadaljnjem poudarjal, da vlada nikdar ne bo dopustila inflacije, ki je goljufija naroda. Avstrijska valuta je stabilizirana, primanjkljaj v trgovinski bilanci se je s pomočjo spretnih pogodb znižal za 40 odstotkov in celi število brezposelnih se je brez velike reklame od februarja tega leta zmanjšalo za 111.000. Glede nameravane nove organizacije av-| strijskega Keiniatschutza. je izjavil dr. Dollfuss, da avstrijska politika ni usmerjena zoper človeka, temveč hoče le mir in red ter zaščito za vse. Čas liberalnega mišljenja in marksističnih nazorov je minil. Parlament kakor smo ga videli še nred kratkim, še nV sme ve? povrniti. Hočemo avstrijsko kafoli ško državo na stanovskih temeljih in pod močnim avtoritativnim vodstvom. Govor dr. Dollfussa so sprejele množice z burnim odobravanjem in ko ie govoril o nemštvi in nemškem poslanstvu Avstrije, so se sem in tja slišali tudi medklici: Doli e Hitlerjem! Preklic vseh ukrepov proti saaroditim socialistom ia odstop DollSussove vlade Berlin. 11. septembra. AA Ker so se razširili glasovi, da namerava avstrijski kancelar Dollfuss odnehati v svoji politiki in da se bo skušal približati Nemčiji, je imel znani propagandist Habicht v monakovskem radiju nov govor, v katerem je poudaril, da je edina politika, ki je danes možna nasproti Dollfussu, stremljenje po strmoglav-ljenju njegove vlade. Nato je naštel naslednje zahteve, ki jih mora Nemčija postaviti Dollfussu: Obnovitev političnih pravic avstrijske nacionalno socialistične stranke, ukinitev vseh odredb proti nacionalnim socialistom, udeležba vseh strank v prehodni vladi v razmerju njihovih sil, razpis novih volitev in sestava nove vlade v skladu z izidom volitev. Na koncu je Habicht dejal, da mora biti končni smoter združitev Avstrije z Nemčijo, vendar hoče Nemčija ta smoter doseči z miroljubnimi sredstvi. ,Dunaj, 11. septembra. AA. »Die Stunde« odgovarja na Habichtov govor v monakovskem radiju, da bo Avstrija te pogoje sprejela tisti dan, ko bodo nemški katoličani dobili nazaj popolno svobodo in ko bo Hitler spet začel spoštovati pakt s Hugenber-gom. to je, ko bo vrnil sindikatom zaplenjeno imetje, in ko bodo opuščena koncentracijska taborišča. Mogoče, zaključuje list, bo Habicht v svojem prihodnjem radijskem govoru kaj povedal, kako bi se na tej podlagi dal skleniti sporazum. In kaj pravi Starhemberg Budimpešta, 11. septembra, č. »Az Est« je objavil tudi izjavo vodje avstrijske Heimwehr kneza Starhemberga o njegovem bivanju v Rimu, ki jo je dal zastopnikom avstrijskega tiska in ki doslej iz neznanih razlogov še ni bila objavljena v avstrijskih listih. Starhemberg pravi, da koraka Heimwehr skupno z Dollfussovo vlado, dokler bo dr. Dollfuss hodil po fašistični poti. Dr. Dollfuss zastopa sedaj v svoji politiki to smer in zato jo tudi Hsimvvehr podpira Če pa se bo položaj izpremenil, računa Heimwehr ne samo na podporo Italije, temveč tudi Anglije in Francije. Po njegovih izjavah so na francoski in angleški strani mnenja, da bi Starhembergova fašistična politika mogla konsolidirati državo in da bi bila sposobna zadržati narod-no-socialistično propagando. Nov obmejni incident Dunaj, 11. septembra. AA. Na bavarsko-avstrijski meji blizu Halleina sta dva nemška nacionalna socialista vrgla bombo in streljala proti koči, kjer je nastanjena avstrijska obmejna straža- Nato sta zbežala na bavarska tla. Na srečo nista nikogar zadela in je škoda samo materialnega značaja. Kriza španske vlade Madrid, 11. septembra AA. Lerroux je sestavil definitivno listo članov nove vlade in jo izročil predsedniku republike, Male antante in Poljske v zunanji politiki. Skupna linija v zunanji politiki je prišla zlasti do izraza pri sklenitvi vzhodnega pakta, ki daje zlasti slovanskim narodom velike nade na srečnejšo bodočnost. Ta pakt ni samo odgovor na pakt štirih velesil. ki ga je skovala Italija, marveč daje tudi garancijo, da bomo v obrambi svojih življenjskih interesov šli vedno ramo ob rami. Zato se nam tudi ni več treba bati one struje v mednarodni politiki, ki stremi po reviziji« mirovnih pogodb. G. dr. Jankovič je nato govoril o praktičnem sodelovanju med Jugoslavijo in Poljsko ter stavil celo vrsto konkretnih predlogov, ki gredo za tem. da bi se zlasti potom šolstva, So-koistva, medsebojne zamenjave dijakov ter z raznimi drugimi sredstvi kar najbolj poglobili medsebojni stiki. Podpredsednik poljskega senata Anton B o g ii c k i je podal pregled dela poljskega parlamentarizma, ki se je zlasti pokazalo pri ustvarjanju nove sodobne zakonodaje in ki bo prišlo še do prav posebnega Izraza pri ustavni reformi, ki je na dnevnem redu. Ta reforma naj bo močan izraz poljskega duha. naj združi oblast države s avtoriteito predsednika republike in postane izraz vseh teženj poljskega naroda. Poljski parlamentarci iskreno pozdravljajo parlamentarno sodelovanje med Poljsko in Jugoslavijo in ne dvomijo, da bo rodilo obilno koristnih sadov za oba naroda in obe državi. Po kratki debati, v kateri so bili stavljeni predlogi soglasno sprejeti, je predsednik minister g. dr. Grga Angjelinovič zaključil konferenco s kratkim govorom in v vzklikom Poljski ln Jugoslaviji. Po konferenci so se poljski parlamertar-ci odpeljali na Avalo, kjer so položili krasen venec na grob Neznanega junaka. Opoldne je bil njim na čast prirejen ban. ket pri >Srpskem kralju«, nakar so si ogledali higiensko razstavo. Popoldne ob 4. je priredil zunanji minister g. Jevtič čajanko, nato pa se je vršil sprejem na poljskem poslaništvu. Zvečer bo na čast poljskim gostom svečama predstava v Narodnem gledališču. Pri tej priliki bo izročeno direktorju beograjske opere Bošku Hristi-6 u visoko odlikovanje, s katerim ga je odlikoval predsednik poljske republike. Opolnoči odpotujejo poljski parlamentarci v Južno Srbijo, kjer bodo posetlli vse znamenite kraje, nakar bodo odpotovali v Dalmacijo in od tam preko Zagreba v Ljubljano. Split, 11. septembra. AA. Tu ee je ustanovil poseben odbor, ki pripravlja sprejem poljskim parlamentarcem. V odboru so zastopniki banske uprave, >bčine in raznih kulturnih in patriotskih društev. Poljski gostje se pripeljejo 17. t- m. zjutraj in stanejo v Splitu dva dni. Hitler bi rad »odrešil" vso Srednjo Evropo Papenov govor o »zgodovinski misiji" hitlerjevcev, ki naj rešijo Srednjo Evropo pred „balkanizaciJo" Berlin. 11. septembra, s. V nedeljo se je vršila v stadionu v Griinewaldu svečanost nemških šol za neinštvo v inozemstvu, katere ee je udeležilo okoli 30 000 učencev in 80.000 gledalcev. Med številnimi slavnostnimi govorniki je nastopil tudi podkancelar Papen. ki je govoril o balkanizaciji (sicl) Srednie Evrope, ki eo jo prinesle pariSke pogodbe- kot produkt liberalnega 19. stoletja, ki ga hočejo sedaj premagati narodni socialisti. Nemčija hoče namesto avtoritativnega državnega vodstva ustvariti novo Srednjo Evropo in tej zgodovinski misiji se Nemčija np bo nikoli odrekla. V zvezi s tem ie Dodkancelar omenjal spominski dan za vse Nemce, in sicer osvoboditev D ma ja od Turkov pred 250 leti. kjer so se za nemško cesarsko mesto skupna borili katoliški in protestanta Nemci. Nagla?al je, da bi bilo prijetno primerjati takratne in današnje Čase in ugotoviti, kdo se še danes bori na strani tistih, ki smatrajo, da je treba katoliško kulturo zapada ohraniti pred boljše-viškim navalom z vzhoda. V bistvu s« v Tej grupaciji sil za ohranitev zapada ni ničesar spremenilo. Podkancelar Papen je zaključil z besedami: Nemcem je bilo to pot žal nemogoče, da bi bili navzoči pri elavuosti na Dunaju, kakor so prvotno nameravali. Vsi zelo obžalujemo, vendar pa hjčemo povedati bratom ob Dunavu. da smo v srci z njimi. Besede brez dejanj Berlin, 11. septembra. AA. Propagandni minister Gobbels je imel na berlinskem stadionu govor, v katerem je med drugim izjavil: Nismo prišli zato, da bi prinesli na svet nov kaos. Ne maramo vojne, hočemo mir, toda pravičen mir, ki nam bo dal vsakdanjega kruha. Gobbels je nato obžaloval, da svet noče zaupati hitlerjevstvu, ki mu očita revanžne ideje. Pred vsem svetom izjavljamo, je za ključil Gobbels, da hočemo samo eno: de lati v miru. Poznamo samo eno voino. voino proti nezaposlenosti. Nemški konkordat ratificiran Berlin, 11. septembra, s. V zastopstvu nemškega poslanika pri Vatikanu je odšel včeraj h kardinalu državnemu tajnikj Pa-celliju v Vatikan nemški odpravnik poslov, s katerim je kardinal v običajni svečani obliki izmenjal ratifikacijske listine o konkor-datu, ki je bil sklenjen med Nemčijo in Vatikanom- S tem je konkordat, ki je bil podpisan dne 20. juli ja, stopil po določbi sv Mega 34. člena takoi v veljavo Berlin, 11. septembra. AA. \Volffov urad priobčuje komunike o ratifikaciji tcoikoc-data s Sveto stolico, ki je pred ratifikacijo opozorila nemško vlado še na nekatere točke glede tolmačenja konkordata in nje govega provizornega izvajanja. Urad dodaja, da je nemška vlada sporočila, da je Vatikan pripravljen razpravljati o vseh še visečih vprašanjih, da se doseže sporazum v duhu in vsebini konkordata. Gombos proti unij z Avstrijo Madžarska odklanja pretesne zveze z Avstrijo iz gospodarskih in političnih ozirov Budimpešta. 11. septembra, d. Na banketu po zborovanju narodne unitaristične stranke v Berettvo - Uifaluiu je ime! Gombos senzacionalen govor, v katerem je odločno odklonil državno-rravno zvezo med Avstrijo in' Madžarsko. Med drugim ie izjavil: Narod ni po revolucijah spoznal poslanstva, ki ga imajo samostojni narodi. Še danes so ljudje, ki mislijo, da bi bilo bolje, če bi se vrnili v okvir, v katerem se nobetr Madžar ni čutil zadovoljnega. Gojim največje simpatije za Avstrijo, s katero ima Madžarska skupne politične in gospodarske interese, nikdar pa mi ni prišlo na misel, da bi prijateljstvo obrh držav oiačil z državno-pravnimi zvezami. Tako z gospodarskega kakor političnega stahšča te po- kako državna sila trga kos za kosom od našega narodnega telesa. Posledice tega stanja nam statistično predočuje nas učenjak Ljudmil Hauptman. Medtem ko so imeli Slovenci 1. 1846. v kronovinah Koroški. Štajerski, Kranjski in Primorski z 1,054.765 prebivalci še relativno in do malega skoro absolutno večino nad Nemci (910 tisoč 538) in Italijani (165.429), smo do L 1910. narasli samo za 195.000 duš, Nemci za dobrih 400.000, Italijani pa za dobrih 190,000. V odstotkih se kaže to še jasneje: naša številka porasta je 9.88 %, nemška 24.68 %, italijanska celo 28.78 %. Posebno žalostni so podatki, ako vzamemo stanje našega prirastka v desetletju 1900—1910. Na Štajerskem smo v tem razdobju narasli za celih 153 duš (0.04 %), na Koroškem pa nazadovali za 8283 duš (— 9.15 %), pri čemer moramo pripomniti, da je bil pri- rodni priras ek nemških kmečkih krajev relativno dvakra* večji, nego prd-rodni prirastek nemških kmečkih krajev štajerske. Bil je tudi absolutno večji, čeprav so imeli r.emški kraji dvakrat več prebivalcev. Naš prirastek so na debelo goltali mali nemškutarski kraji na Koroškem in Štajerskem. Mesta so bila tu in tam v. i nemška, enako tudi trške občine z ra-limi izjemami na Šta jerskem. Nemšku-tarstvo ie že poseealo po kmečkih občinah. Bili smo lVnmi^ajoč narod, čegar edina naloga je bila, da ie s svojim prirastkom množil janičarske vrste Nemcev in Italijanov. Visokošolska in srednješolska mladina one dobe se je dobro zavedala tes:a obupnega stania. Lotila se io podr^bnee:* dela narod in v nar letib eita+istirnr razcapa vso srozovitost naše narodne rane. Z navdušenjem in zanosom, ki vse- lej diči mladino, je posegla v mrtvilo a-rodnoobrambnega dela ter ga postavila na nove osnove. Narodno-radikalni omladinec one dobe je bil pred vsem odličen narodno-obrambni delavec, nosilt; protiavstrijskega pravca naše pcMtikt in je v tem delu dozprel v odkritega revolucionarja, slutečega, da se bliža konec našemu trpljenju, da vstajajo na obzorju zarje Vidove. Iz tega omladlaskc pokreta izvira ono narodno čustvovanje, ki se 18., 19. in 20. seDtembra 1908 ni plašPo niti avstrijske oborožene "ih ko je bilo t1--' dati duška ogo*-". n ju nad globoko žalitvijo našega naroda v Ptuj Omladina one dobe je častno zapihana v na*o nacV^nis* pokolenja imajo v njej lep vzgled. Naj ji bodo letošrni dnevi v pouudo da se z; v našo norf^vo preteklost in ' - njenega pozivanja pravilno usn-ri sv j je sve.2 moči. fcrebna mr.ogo večja koncepcija, ki ne izključuje sodelovanja z Avstrijo. Dokazal sem že, da stremim po čim tesnejšem znižanju z njo, njfci Avstrija niti Madžarska pa ne moreta stremeti po osnovanju take zveze, ki bi onemogočila nadaljnje uresničenje večje koncepcije. Avstrija tudi ne more prevzeti celotnega poljedelskega presežka Madžarske. Oe bi se hotela vezati, bi morali tijdi upoštevati notranje gospodarske razmere v Avstriji, kar bi pri nas onemogočilo oridobitev drugih trgov. Naš interes je, da pridobimo ves evropski trg ln v gotovih okoliščinah tudi trge Male antante. V Avstriji še ni nihče poudaril misli personalne unije, iz česar je treba izvajati nauk, da se ne smemo preveč ponujati. Prav tako je neplodna politična kon-oepoija. ki bi mogla n. pr. dovesti madžarski narod v podunavsko konfederacijo. To bi pomenilo vzpostavitev trajnosti sedanjega stania, česar pač noben Madžar ne more želeti. Mi stremimo po prijateljstvu s sosednimi državami :.n si želimo uvrstitve v gospodarsko koncepcijo, nikakor pa nočemo prevzeti obveznosti, ki bi Madžarsko zopet degradirale v drugo vrsto. Mandžurske grožnje Rusiji London. tfl. septembra- 6. Iz Harbina p» ročajo, da je mandžureka vlada izročila ta mošnjemu ruskemu generalnemu konzul* orotestno noto. v kateri zahteva, naj ruskf oblasti vrnejo vse belogardiste, ki so jih od vedli z mandžurskeea ozemlja agenti GPU Nota naglaša. da tako postopanje GPU jasn. dokaz lie. da Rusija ni prijateljsko razpolo Sena proti mandžiirski vladi Na koncu prn vi. da so minuli ?a»i izmenjavanja not in dfi bo' mandžurska vlada prisiljena podvzeti stroge ukrepe. S prvega slovanskega pravniškega kongresa Plenarni zbor slovanske pravniške mladine — Slavnostna promocija 5 zaslužnih slovanskih pravnikov — Pravniki poslušajo govornika iz Krakova po radiju Bratislava, 8. septembra. Slovaška Bratislava ob Dunavu je že par dni polna slovanskih pravnikov, ki so se zbrali k prvemu kongresu pravnikov vseh slovanskih držav. Ob lepem solnčnem vremenu plapolajo s hiš češkoslovaške in ostale slovanske zastave. Prišli so v posebno velikem številu Poljaki. Zastopan' pa so tudi Bolgari. Jugoslovenska delegacija je zelo močna. Slovencev je okoli 20 Organizacija kongresa, ki jo vodi generalni tajnik, odvetnik dr. Barenka, je izvrstna. Že včeraj so pričeli zborovati mladi pravniki, ki tvorijo pod vodstvom društva čsl. slušateljev prava »Pravnik« v Bratislavi poseben oddelek kongresa. Danes se je vršil v avli univerze Komen-skega plenarni zbor pravniške slovanske mladine, ki ga je otvoril p:edsednik dr. Knapek. Spregovorili so razni delegati, med katerimi je vzbudil veliko pozornost govor prof. Bobčeva iz Sofije. Prof. dr. Hilaro-wicz je predaval o razmerju znanstvenega dela v seminarjih napram znanstvenemu udejstvovanju v dijaških društvih. Po tem predavanju so odšli mladi pravniki k slavnostnemu odkritju spominske plošče slovaškemu buditelju in pisatelju Svetozarji' Hurbanu Vajanskemu. Tam so spregovorili prof. Horna za pravniško fakulteto in akademski senat tukajšnje univerze, dalje prof. Pražak, potem za vlado minister šolstva in prosvete dr. Ivan De-rer, za Bratislavo župan dr. V. Krno in za dijaštvo predsednik »Pravnika« dr. Slamks Zahvalne besede je spregovoril v imenu rodbine proslavljenca opolnomočeni minister V. Hurban. Navzoči so bili še deželni poveljnik general Snejdarek, slovaški deželni predsednik Orszagh, akademski senat in mnogo številni tuji gosti. Opoldne se je vršila slavnostna promo cija honoris causa zaslužnih slovanskih pravnikov v avli univerze. Ob vseh naj večjih slovesnih ceremonijah so bili pro-movirani za doktorja bratislavske univerze: Šl. Bobčev iz Sofije, dr. Przemvslav Dabkowskv iz Lvova, dr. Metod Dolenc iz Ljubljane, Slobodan Jovanovič iz Beograd« in dr. Kozimir Vladi slav Kumanieckv i i Krakova. Pri tem so bili izrečeni pomembni govori v smeri dela na izenačenju slovanske zakonodaje. V nabito polni dvorani so odpeli akademiki tudi vse slovanske himne, potem ko so se novi častni doktorii zahvalili vsak v svojem jeziku za podeljeno jim priznanje. Popoldne je zborovala zopet mladina na sestanku Zveze pravniških fakultetnih društev v ČSR. Udeležila sta se ga tudi poljski in jugoslovenski zastopnik. Sklenjeno je bilo ustanoviti Zvezo slovanskih mladih pravnikov. Zvečer pa je bila slavnostna predstava »Prodane neveste«, ki je bila res slavnostna tako po predvajanju kot tudi razpoloženju slovanskih pravnikov, ki so navdušeno aplavdirali igralcem, zlasti izrazitejšim nosilcem glavnih vlog, ki so bile razdeljene med pevce Čehe- Slovake, Poljake in Jugoslovene. Po predstavi so se vršili razni intimnej-Si sestanki. Slovenske delegate, je povabila slovaška Filharmonija na prijateljski večer v večjo vinarno, kjer je inšpektor drž. žel Schart v lepem govoru poudaril krasne spomine Filharmonije na gostoljubno koncert- no turnejo, ki jo je Filharmonija priredila predlanskim v Ljubljani in Mariboru. Za slovensko delegacijo pravnikov je govoril dr. Reisman Avgust iz Maribora. Navzočna sta bila tudi podban dr. Pirkmajer in prof. M. Dolenc. Bratislava, 9. septembra. Kongres slovanskih pravnikov v Bratislavi je uspel nad vse pričakovanje. To so poudarili tudi nsjodličnejši češkoslovaški oficielni zastopniki in strokovnjaki. V slovaškem narodnem gledališču se je danes dopoldne zbrala elita slovanskih pravnikov, ki so do zadnjega mesta izpolnili ogromne prostore. Kongres je vodil 81 letni bolgarski pravnik prof Bobčev s podpredsednikom prof Arangjelovidem 'z Beograda in tajnikom dr. Bafinko iz Bratislave. Senzacijo kongresa je tvoril predvsem govor predsednika kongresa prof. Kuma-nieckega iz Krakova. ki ga je prenašal v vsej jasnosti radio, ker je moral profesor ostati zbog bolezni doma v Krakovu v postelji, od koder se je zahval^ za častno promocijo. Potem pa so spregovorili v globoko premišljenih in strokovnih pravniških izvaianjih številni zastopniki raznih pravniških organizacij iz vseh udeleženih slovanskih držav, vsak v svoiem jeziku. Spregovoril je tud: pravnik Rumunije ter zastopnik Društva narodov in celo zastopnik Egipta je poslal pismene pozdrave. Kongres je pokazal znatno mednarodno lice. Pomemben je bil govor zastonnika čsl. vlade pravosodnega ministra dr. Meisnerja. ki je noudaril potrebo izenačenja prava držav Male antante kot tudi vseh slovanskih držav, ker ho to delo najkoristnejše za med-seboino zbližan je in napredek narodov sploh. Čestital je kongresu k njegovemu stvarnemu m resnično znanstvenemu delu. Zastopnik mesta župan dr. Krno je izročil novo promoviranim in častnim doktorjem krasne plakete Bratislave, vsem re-prezentantom slovanskih držav so bili poslani vdanostni brzoiavi, akademski pevski zbor pa je zapel tudi vse državne himne. Demonstrativen aplavz je žel posebno govor prof. Bobčeva iz Sofije o potrebi so-delovania ruskih pravnikov na naših kongresih. Govornik je želel, da bodo na prihodnjem kongresu zastopani tudi pravniki iz Rusiie. Popoldne je prešel kongres v temeljito strokovno znanstveno delovanje ter predelal v desetih «ekciiah vse grane prava z vidika izenačenja zakonodaje v slovanskih državah. Bilo je presenetljivo kako so se pravniki na temelju že natiskanih referatov v debatih za resolucije dobro razumeli brez pomoči neslovanskih jezikov. Bilo je videti, da takšni kongresi Slovanov tudi znatno pripomorejo k razumevanju drugih slovanskih jezikov. Treba je le malo pazljivosti in počasnega razločnega govoren ja, pa se inteligentni Slovani lahko razumejo. Zvečer je bila druga slavnostna predstava v Narodnem gledališču, kjer so sijajno podali Dvorakovo »Rusalko«; istočasno je bil v ogromnih dvoranah »Redute« večer slovanske vzajemnosti, ki je bil res pravi elitni družabni kongres slovanske inteligence ob udeležbi vseh najvišjih češkoslovaških reprezentantov. Od Slovencev so sodelovali v strokovnih komisijah podban dr. Pirkmajer ter univ. profesorja di. Dolenc in dr. Lapajne. Pričetek ženevskega zasedanja Na dnevnem redu letne skupščine DN ni novih problemov, pač pa bo vse zanimanje osredotočeno na razorožitev ženeva, 11. sept. AA. Svet Društva narodov bo začel zasedati 22. t. m. skupščina se bo pa sestala na zasedanje 25. t. m. Dnevni red skupščine vsebuje po uradni objavi poročilo o svetovni gospodarski konferenci in mnogo drugih vprašanj, ki so pa zgolj tehničnega pomena, prometna in tranzitna vprašanja, vprašanje trgovanja z opijem, zaščita dece. mednarodno intelektualno sodelovanje, vprašanje odprave suženjstva itd. Razorožitvena konferenca, ki bo nadaljevala svoje delo 16. oktobra, bo ostala docela zunaj razprav skupščine DN. Možno je pa vendarle, da se bo pri javni razpravi, ki se vrši vsako leto v zvezi s poročilom generalnega tajnika, govornik dotaknil tudi tega vprašanja. Pa tudi, če se javna razprava ne bi z njim bavila, je sko- raj nemog^"-!, «. . ..ma ne bi z ničemer omenila tega velevažnega pro lema, ki nes boli kcajkoli zarma ves svet. Zato je pričakovati, da bo 14. skupščina Društva narc -«v, tudi če se na zunaj to ne bi videlo, le uvod v akt, ki se začne 16. oktobra, to je razorožitveno konferenco. Svet društva narodov na svojem rednem zasedanju moral izvoliti tudi tri nove nestalne člane na mesta Guatenale, Norveške in Irske, katerih mandati letos po-tečejo. če bo DN pristalo na novi sistem, ki ga ie predlagaist Portugalska, bo morala skuoščina DN letos zvišati število članov sveta na 15. Sedež Japonske bo pa vzlic temu ostal prazen, dokler v po*'-*® dveletni rok, kakor to določa pakt DN. Einstein o nevarnosti nemškega militarizma Bruselj, 11. sept. d. >La Patrie Humaine« je objavil pismo prof. Einsteina bruseljskemu protimilitaristu Alfredu Nahonu v katerem pravi med drugim: še ni dolgo, ko se je moglo upati, da se bo mogel militarizem v Evropi pobijati z individualnim odrekanjem vojaške službe, danes pa smo v povsem drugih razmerah. Sredi Evrope je država, ki pripravlja javno z vsemi sredstvi vojno. Latinske države, predvsem pa Belgija in Francija, so zaradi tega v veliki nevarnosti in se morejo zanesti samo na svojo oborožitev. Zlasti, kar se Belgije tiče, je povsem jasno, da ne bi mogla zlorabiti svoje oborožitve, ki jo nujno potrebuje za zaščito svojega obstoja. Le predstavljajte si, kaj bi bilo, če bi Belgijo zasedla današnja Nemčija. To bi bilo brez dvoma še hujše kakor leta 1914., čeprav je bilo že takrat dovolj hudo. Zato izjavljam povsem odkrito, da bi se v današnjih razmerah, če bi bil Belgijec, ne odtegoval vojaški službi, temveč bi jo izvrševal s popolno zavestjo in s Čustvom, da prispevam k rešitvi evropske kulture. To ne pomeni, da se odrekam svojemu prejšnjemu naziranju, ker nič manj ne želim, da bi se vrnili časi, v katerih bi bilo odrekanje vojaške službe smntreno bojuo sredstvo za človeški napredek. Pogreb kralja Fejsala Bagdad, 11. septembra AA. Truplo umrlega iraškega kralja Fejsala bodo pripeljali v prestolnico v petek. Sodijo, da se bo pogreba udeležilo četrt milijona ljudi. Občinske volitve Ljubljana, U. septembra. AA. Banska uprava dravske banovine razglaša, da se bodo občinske volitve v dravski banovini vršile 15. o-ktobra. Uredba o kandidatnih listah, ki je biia sprejeta na izrednem zasedanju banovinskega sveta v začetku septembra, je odobrena. Prav tako je odobrena tudi uredba o komasaciji občin. Povratek ministra dr. Tomašiča v Beograd Beograd, 11. septembra AA. Z jutrišnjim brzim vlakom je prispel iz Zagreba dr. Ljubomir Tomašič, minister za kmetijstvo. Homatije na Kubi London, 8. septembra. Javnosti je še v svežem spominu silno navdušenje, ki je spremljalo padec krvave Machadove diktature na Kubi. Razvnete množice so tedaj vdrle v predsednikovo palačo ter razbile in razdejale vse, kar jim je prišlo pod roke. Po mestu so lovile in pobijale Machadove prijatelje ln najožje pristaše, stari revolucionarji pa so se objemali na ulici in plakali od veselja. Revolucija je uspela in prebivalstvo Kube si je obetalo zlate čase. Toda ni še minilo mesec dni, pa je nov revolucionarni val odplavil može, ki so strmoglavili Machadovo diktaturo in oblast na Kubi je prišla v roke vojaškega sveta, ki je po svojih tendencah in metodah močno podoben boljševi-škim sovjetom. Kljub tej navidezni sličnosti pa najnovejša revolucija na Kubi nima socialnega ozadja. Kuba dosedaj ni poznala političnih strank v evropskem smislu, zlasti ne tako. da bi se ločile v tako zvane meščanske in marksistične in si stale nasproti v neizprosni razredni borbi. Zato tudi niso imeli socialisti nobenega vpliva na revolucijo, katere žrtev je postal Machado, temveč je treba izvor upora iskati v gospodarskih težavah, v katere je zašel ta otok, odkar se je svetovna trgovina tako omejila in s tem tudi sladkor, glavna proizvodnja Kube, ne najde več kupca. Iz gospodarskih težav se je rodil v glavnem upor proti bivšemu predsedniku Ma-chadu. On je bil, kakor Hoover v Ameriki, predsednik prosperitete in ko je začelo blagostanje padati, so na njega leteli očitki ljudstva, da je le on kriv revščine, ki se je začela širiti ro otoku. Toda Machado je bi! mož, ki je silno ljubil moč in oblast; da bi se obdržal na vlad", se je zatekel k naj-silnejšim sredstvom. Njegova osebna straža je kar vpre.k zapirala ljudi, o katerih se je govorilo, da se ne navdušujejo za njegov režim; mnogi aretiranci so potem brez sledu in brez sodbe izginili. Tako so ljudje začeli počasi pozabljati na gospodarske stiske in so začeli besno sovražiti predsednika, ki so ga dolžili. da je osebno kriv za vso samovoljo na otoku. Ko je zarotniška organizacija ABC, ki ]o po večini sestavljajo dijaki, pa tudi uradniki. trgovci 'n obrtniki, vrzla koruptni Ma-chadov režim, je ljudstvo na Kubi pričakovalo, da revolucija ni prinesla le nove vlade in novih ljudi, temveč da je popolnoma pometla s samovoljnim predsedniškim režimom. Toda kmalu se ie pokazalo, da te na-de niso bile upravičene in da je kljub revoluciji sistem ostal skoro nespremenjen. Namesto Machada in njegove okolice so začeli gospodariti politični begunci, ki so pobegnili svoj čas pred težko roko strmo-glavljenega predsedn ka in se sedaj vrnili v domovino. Njihova glavna skrb je bila. da bi zopet zasedli nekdanje dobičkanosne položaje. Za vse drugo jim ni bilo mar in prav nič si niso belili glave s tem, kako b" omilili bedo prebivalstvu. Javno so pripovedovali, da vidijo v novem predsedniku Cespedesu le figuro 'n začasnega upravnika, doklei ne pride oblast zapet popolnoma v njihove roke. Razumljivo je. da to stanje ni moglo navdušiti revolucionarjev, ki so zahtevali korenitih sprememb, predvsem pa omejitev absolutne predsedniške oblasti, ki se na vročih ameriških tleh kaj rada izirablja bolj v osebne svrhe kakor pa v občo korist naroda. Ko se je poleg tega raznesla vest, da hoče nova vlada znižati voiaške prejemke je začelo tudi med vojaštvom vreti. Vojaški upor je res trmoglavil Cespedesovo vlado in rostavil novo revolucionarno oblast, ki naj bi čuvala nad pridobitvami revolucije. Vprašanje je, kako stališče bodo zavzele Zedinjene države do teh neprestanih homa-tij na Kubi. Zedinjene države imajo namreč na Kubi ne le važne politične, temveč še važnejše gospodarske interese. 60 odstotkov celokupne sladkorne proizvodnje je v rokah ameriških podjetnikov. Na eno milijardo dolarjev cenijo ameriški kapital, investiran na Kubi. Amerika tvor; dalje tudi največji trg za sladkor Kube in ima s tem možnost, da gospodarsko stanje na otoku zboljša ali pa poslabša. Na podlagi pogodb iz 1. 1901. ima tudi formalno pravico intervencije. Sicer je nova vlada dala vsa jamstva, da se bodo spoštovale mednarodne pogodbe in zaiamčila varnost življenja in imovine. Toda Amerika bo težko dopustila tik ob svoji strani nevarno ognjišče, od koder se pri današn.Hh razmerah anarhija kaj lahko zanese tudi na nieno lastno ozemlje. Zato je verjetno, da se bo pos'užila svoje intervencijske pravice, pomirila Kubo in uredila njeno gospodarsko stanje, morda z eksperimentom, kakršen je Rooseveltov v Zed'njen:h državah, seveda pa v manjši. Kubi fcolj odgovarjajoči cbiiki. Pred izprememho v avstrijski vladi Dunaj, 11. septembra d. Kakor poročajo listi, bo v kratkem poda! ostavko minister za socialno skrbstvo dr. Kerber. Kot naslednika imenujejo bivšega ministra dr. Riharda Scbmitza in državnega tajnika dr. Neustadtei-Stiirmerja. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da se ta film predvaja danes nepreklicno zadnji- k 4. in V* 8. zvečer. Na splošno željo gostuje JAN KIEPURA ŠE DANES v nepozabnem filmu »PESEM ZA TEBE" POZOR: Premiera filma „§CAMPOLO" ob xAlO. zvečer. v ELITNEM KINU MATICI Kranj, 11. septembra. Naša nacionalna fronta je izgubila moža, ki je bil živ vzgled odločnosti, požrtvovalnosti in delavnosti v vsem tistem drobnem organizacijskem delu, ki ustvarja med našim nairodom močne edinice, prava žarišča ljubezni do domovine. Vso javnost v Kranju, v Ljubljani in po Notranjskem je bridko presenetila povsem nepričakovana novica, da je davi ob pol 5. podlegel možganski kapi g. notar Fran Tavzes. Nešteto je imel znancev in prijateljev, saj je bil njegov dobrodušni značaj izredno prikupen in osvajajoč. Nič čudnega: pokojnik je bil po rodu Idrijčan. Sin rudarja. Rodil se je 1880. Deset otrok je od pridnega očeta in ljubeče matere dan za dnem terjalo kruha, pa vendar se je tudi tu zgodil tisti slovenski čudež, da so otro-•i ne samo našli gladko in pošteno pot v življenje, temveč da so se nekateri izmed njih priborili tudi preko univerze do zelo vidnih položajev v naši javnosti. Najstarejši je bil železniški asistent in je zgodaj umrl. edina sestra biva v Idriji, drugi brat je železniški uradnik, tretji je višji oficial, četrti je bil vodja bratovske skladnice v Idriji in je zdaj pri ljubljanskem dohodar-skem uradu, peti je direktor pošte in telegrafa v Ljubljani, šesti je uradnik pri kontroli dohodkov v prestolnici, sedmi v finančni službi v Hercegovini. France je s svojim talentom gladko zmagal gimnazijo v Ljubljani, nato pa z vso energijo in pridnostjo še pravno fakulteto na Dunaju. Po svetil se je notarijatu. Kot kandidat je najprej služil v svojem domačem kraju, med vojno je bil notarski substitut v Li-"iji in Trebnjem. Seveda je bil med vojno denunciran in je moral hitro na fronto. Po prevratu se je spet vrnil v Idrijo, a tu ga je kaj hitro zgrabila laška pest in ga presadila daleč doli na Sardinijo, kjer je nad pol leta trpel v konfinaciji. Šele jeseni 1919 so se mu odprla vrata v svobodno Jugoslavijo, kjer si je zagoto- vil obstanek in je z novim ognjem pričel razvijati svoje javno delovanje. Postal je notar v Gorenjem Logatcu, kjer so ga ljudje vsi brez razlike vzljubili. Sad njegovega prizadevanja ostane trajen: logaški srez je in bo najzvestejši čuvar jugoslo-venstva ob naši zapadni meji. Najvidnejši spomenik notarju Tavzesu ostane krasni Sokolski dom v Gorenjem Logatcu. Lani v oktobru se je pa notar Tavzes preselil v Kranj, kjer je bila njegova izkušena pomoč vsestransko dobrodošla. Seveda je takoj začel sodelovati pri sreski organizaciji JNS, kranjska Narodna odbrana si ni mogla izvoliti bolj zavednega predsednika, v Narodni čitalnici je bil odbornik, svoje gospodarske sposobnosti je pa začel uveljavljati tudi v kranjskem mestnem svetu. Pri delu in v nacionalnem pogledu brezkompromisen, je bil' notar Tavzes po svoji naturi sama srčna dobrota. Pa tudi njemu ni bilo prizanešeno: pred leti je njegovo družino silno potrla smrt starejšega sina, srednješolca S kranjskega magistrata tožno plapola črna zastava. Nepopisno bridko je nepričakovani udarec zadel vdovo, gospo Ro-zalijo, hčerko Bredo in sina Bojana. Sin je tik pred diplomo na tehniški fakulteti, hčerka Breda pa je pravkar prestala težko operacijo v Gradcu in se je danes v zli slutnji hotela vrniti domov. Zaman so jo zadrževali. V Ljubljani je g. direktorju dr. Janku Tavzesu pripadla težka naloga, da bolehni nečakinji sporoči tragično vest... Poleg svojcev tugujejo za notarjem Tavzesom vsi nešteti prijatelji in tovariši, sobojevniki v nacionalni jugoslovenski fronti. Najiskreneje obžalujejo smrt svojega zvestega prijatelja in sotrud-nika listi konsorcija »Jutra«, prav posebno še »Domovina«, ki jo je propagiral t brezprimerno vnemo. V torek ob 17. to notar Tavzes legel k večnemu počitku na kranjskem pokopališču. Naj sniva mimo, mi vsi mu bomo z ljubeznijo in hvaležnostjo ohranili najčastnejši spomin! Kongres zdravnikov balkanskih držav Posvetovania o skupni akciji za novzdigo zdravstvenih prilik na Balkanu Beograd, 11. sept. p. V okviru balkanske konference se je pričel danes v Beogradu balkanski zdravstveni teden, združen s kongresom zdravnikov balkanskih držav Številni udeleženci iz Rumunije, Grčije, Turčije in Jugoslavije so se zbrali v Beogradu že včeraj, bolgarski in albanski zastopniki pa so svojo odsotnost opravičili. Kongres balkanskih zdravnikov je bil otvorjen danes dopoldne v dvorani Zdravniške zbornice. Otvoritvi so prisostvovali tudi zastopniki oblasti in raznih drugih korporacij, ki delujejo za zbližanje balkanskih narodov. Kongres je otvoril predsednik beograjske sekcije balkanskih zdravnikov dr. Zika Markovič. V svojem pozdravnem govoru je izrazil željo, da bi tuii ta kongres rodil obilo uspehov na korist splošnih zdravstvenih prilik na Balkanu Na njegov predlog so bile nato odposlane udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju, alban- skemu kralju Zogu, rumnnskemu kralju Karolu, predsedniku grške republike Zai-misu in predsedniku turške republike Ke-mal paši. Nato so pozdravili kongres za_ stopniki posameznih balkanskih držav. V imenu jugoslovenske skupine je spregovoril bivši minister dr. Vasa Jovanovič, v imenu ministra socialne politike pa je sporočil pozdrave načelnik sanitetnega oddelka dr. Velja Milovanovič. Kongres je nato izvolil za svojega predsednika dekana beograjske medicinske fakultete dr. Antiča. Po svečani otvoritvi je kongres prešel na strokovno delo ter Je za proučitev posameznih vprašanj izvolil več sekcij. Opoldne so imeli udeleženci kongresa sknipno kosilo na Avali, popoldne pa so posetili higiensko razstavo, o kateri so se zlasti Inozemski zdravniki izražali zelo pohvalno. Kongres balkanskih zdravnikov bo trajal tri dni. Prijet defravdant Zagreb, 11. septembra, č. Listi so objavili poročilo iz Beograda, da je od tamkaj pobegnil uradnik tvornice vreč in tkanin, Vojeslav Adamovlč, ki je poneveril 40.000 Din. Včeraj je došel k neki gospe na Ma ruličevem trgu v Zagrebu neki gospod in se predstavil kot Milan Marinkovič. Ker je hotel pri njej prenočiti, mu je predložila prijavnico, da bi jo izpolnil. Z izgovorom, da bo ostal v Zagrebu samo dva dni, nato pa odpotoval dalje, je zavrnil izpolnitev prijave. Ko je davi čitala v listih o beg« defravdanta Adamoviča, se ji je takoj zbudil sum, da bi mogel biti to njen podnajemnik Marinkovič. Telefonirala je policiji in došlim policijskim agentom je dozdevni Marinkovič po daljšem obotavljanju res priznal, da je prav za prav Vojeslav Ada-movič. Pri sebi je imel vse dokumente na ime Marinkovida in je nameraval pobegniti v Francijo. Pri njem so našli 93.000 Din, 9000 frankov in 543 dolarjev. Jutri ga bodo poslali nazaj v Beograd, da ugotove, od kod je dobil ves ta denar. Napredovanje Beograd, 11. septembra p. V višjo skupino je napredoval šef knjigovodstva podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani. Ko-loman Meisner. • Stare znamke pridejo zopet v promet Beograd. 11. septembra AA. Prometni minister je odobril, naj se odstranjene franco znamke, izdan je iz leta 1926., s pretiskom imena »Jugoslavije« — vnovič izroče v promet za taksiranje poštnih pošiljk. Te znamke so pretiskane s črno barvo. Na gornjem delu je ime »Jugoslavije« v cirilici, na spodnjem delu pa v latinici. Teh znamk je 12 vrst po 0.25 0.50. 1.—, 2.—, 3.—, 5.—, 8—. 10— .15.—. 20.— in 20— Din. Opozorilo izvoznikom svinj v Avstrijo Beograd, 11. septembra AA. Urad za nadzorstvo nad izvozom živine pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine poziva izvozmke. zadruge in pridelovalce, ki hočejo oktobra izvoziti v Avstrijo žive svinje (mastne in mesnate), govedo, zaklana svinje in zaklana teleta, da to prijavno uradu naipozneje do 15. septembra. Prav tako se pozivalo izvozniki, da pošljejo uradu do omen1en«ga roka tudi prijave za žive svinie. mast in slanino, ako j»h izvoziti meseca oktobra na češkoslovaško.- Tisti izvozn'ki, zadruge in pridelovalci. ki so prosili ali bodo v bodoče prosili dovolienia za izvoz mesnatih svinj v Av«tri1o in 1'm je strokovni odbor to dovoMl, ne smejo v nobenem primeru izvoziti namesto mesnatih mastne svinje, temveč le takšno blaeo. kakršno je navedeno v izkazilu. če sp Izvozniki, zadruge in pridelovalci ne W dr*«iH določil o Izvodi meenpfh «v'M v Avstrijo, izgube pravico do izvažanja. Grsko-turski pakt Carigrad, 11. sept. AA. V poučenih krogih mislijo, da bo grško-turški pakt, Id je že izdelan in sta ga obe vladi že odobrili, podpisan takoj po prihodu grških ministrov v Ankaro. Seja ožjega glavnega odbora JNS Beograd, 11. septembra p. Jutri ob 10. se bo vršila v dvorani Narodne skupščine seja ožjega glavnega odbora jugoslovenske nacionalne stranke. Nastopna avdienca novega ameriškega poslanika Beograd, 11. septembra p. Danes opoldne je bil sprejet od Nj. Vel. kralja v svečani avdienci novo imenovani ameriški poslanik na našem dvoru Charles W i 1 -s on, ki je pri tej priliki izročil svoje po-verilne listine. Avto je treščil v voz Maribor, 11. septembra. Ko se je vozil v nedeljo zvečer s svojim vozom pravilno p° desni strani ceste proti domu posestnik Brus iz Zgornje Kungote, je privozil nenadoma nasproti z veliko brzino in nepravilno po levi strani ceste ne-Ki tovorni avtomobil, ki je že v naslednjem trenutku zavozil v konja in voz. Na kraju karambola so se odigrali strašni prizori. Zaradi silnega sunka so zleteli Brus in njegovi trije otroci, ki so bili poleg njega, v velikem loku na sosednji travnik in obležali prestrašeni do smrti. Na cesti pa je obležal na mestu mrtev Brusov konj z razbito glavo, razparanim trebuhom in polomljenimi kostmi. Ves srednji del voza je bil dobesedno zdrobljen. Neznani šofer se pa ni zmenil za žrtve svoje neprevidnosti, temveč je takoj nadaljeval vožnjo in izginil v noči. K sreči je dobil posestnik Brus le nekaj lažjih poškodb, dočim so ostali vsa trije otroci po čudnem naključju nepoškodovani. Orožniki, ki so bili takoj obveščeni o nesreči, so pričeli poizvedovati za brezobzirnim šoferjem, kateremu so baje že na sledu. Posestnik Brus trpi znatno gmotno škodo mimo velikega strahu, ki ga je prebil s svojimi otroki vred Vremenski pregled Zagrebška vremenska napored za dane«: Pretežno vedro z začasnim porastom oblačnosti. Zmerno toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Nad vso Zapadno Evropo leži še vpdno anticiklon, ki se pomika proti centralni in južnozanadni Evropi. Nad geverno-vzhodno Evropo in Islandijo leži barometr-=*ka depresija. Jnžnozapadni del kontinenta ookriva elab barometreki minimum. V zadnjih dneh je približanje tega minimuma Droti vzhodu povzročilo prehodno poslabšanje vremena s 9labim deževjem. Pritisk je splošno narasel od 2 do 4 mm, največ v centralnih in vzhodnih krajih, najmanj pa v Primoriu. Dunajska vremenska napoved sa torek r Na juau morda polagoma manj oblateo. in ljudje Nepozabna narodna manifestacija v Ptuju m 1: v , m J&ml: Ml W , ' % . > * %: v- pp • : : J » «... jr & ^ .. „ « X,*Mj*> SK. a 'iT- .■:■ . ii Pogled na del ogromne množice, ki je docela napolnila prostrani trg pred mestno hišo Nedeljske svečanosti v Ptuju »o navzele tak obseg in potekle tako sijajno, kakor tega nihče nd mogel pričakovati. Zbralo se je okrog K/.000 ljudi iz vseh krajev Slovenije — iz Ljubljane sta vozila dva posebna vlaka —, v obilnem številu pa so prihiteli tudi Sokoli in drugi gostje ia hrvatskih pokrajin. V slavnostnem sprevodu je bilo okrog 3000 Sokolov in Sokol ic in pribKžno enako število drugega narodnega občinstva. Številno so bili zastopani zlasti Slani Družbe sv. Cšrila in Metoda, gasilci, ietniki Narodne odbrane itd. Pokrovitelja nad svečanostmi sta bila ministrski predsednik dr. Aii lan Srskič in minister dr. Kramer, ki s«e je osebno udeležil proslave ta sastopad tudi zadržanega predsednika via-de. V Ptuj so prihiteli tudi minister Ivan PacoP, ljubi jamski župan dr. Puc, mariborski žapoai dr. Lipold, I. podstarešraa Sokola kratjevtne Jugoslavije Engelbert Gaagi, števitaa secatorjli m narodni poslanci t« mnogi dr*g^ odlični reprezentanU Istočasno £ proslavo obletnice onih <4o-goo društvo blagoslovilo temeljni kamen svojega novega gasilskega doma. Slovesnost je zbrala vsa lokalna predstavništva, tako direkcijo zdravilišča, županstvo, vodstvo obeh šol, poštno upravo ter vodstva vseh domačih društev. Poleg uradnih zastopstev je bilo navzoče lepo število prebivalstva ta gostov iz zdravilišča. Vse je naj prvo prisrčno pozdravil načelnik društva g. Fran Bratuš, godba pa je zaigrala državno himno ter koral, nakar je blagoslovil temeljni kamra g. kanonik dr. MerhaT, ki je tudi imel zelo lep nagovor. Društvu je čestital direktor taž. Ditrich, v imenu županstva g. Sket, ter vsi zastopniki ostalih društev. Slavnost je potekla sicer ▼ ožjem krogu, a prav veličastno in primerno za jubilej, ki se je v zdravilišču slovesno proslavil. Načrte za stavbo jena- DOLLY HAAS (nepozabna, ljubka umetnica znana iz filma »LJubavni regiment«) ▼ velikem glasbenem filmu: Scampolo P® znani Ifleodemijevi drami »Scampolo« Sodelujejo: Oari Ludwig Diehl, Paul Horbiger, Oskar Sima Umetniška režija: Haas Steinhott Glasba: Fritz Waohsmann Kot dopolnilo: »Paramofmtov »ročni tednike Danes ob i. ^'.V,1 5£10. ari ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Sokolski dom m tvoril z njim harmonično celoto. Razpravljanje o krščanstvu Največji paradoks: nihče ne žefi vojne, vsi se pa na njo pripravljajo Novi Sad, 11. septembra V petek so se začeli v Novem Sadu zbi rati cerkveni dostojanstveniki in učenjaki iz Evrope in Amerike, člani Univerzalne organizacije za praktično krščanstvo Zasedanje glavnega odbora te svetovne organizacije se vrši letos prvič na področju pravoslavne cerkve. Po ustanovitvi organizacije v Stockholmu so se vršili kongresi v Londonu, v Rensdorfu v Nemčiji, v Budimpešti in v Glandu v Švici. Predsednik letošnjega kongresa je škof anglikanske cerkve iz Chichestera, v predsedstvu pa sta tudi danski škof Amundsen in metodi-stični škof dr. Cadman iz Amerike, ki je bil dolga leta predsednik federativne zveza krščanskih cerkva v Ameriki. Med ostalimi delegati iz Francije, Danske, švedske, Švice, Nemčije, Amerike, Madžarske in Grčije, so znameniti cerkveni dostojanstvenika in učenjaki. Tako je danski škof Hadersleben znan v mednarodnih krogih kot goreč apostol miru, profesor Moneau iz Pariza je slaven cerkveni govornik, dr Ravas iz Budimpešte je velik cerkveni učenjak in vodja reformirane duhovščine, dr. Dibelius pa deluje na univerzi v Heidel-bergu in je znan tolmač sv. pisma. Ko je v soboto posebni odbor sestavil dnevni red zborovanj, ki bodo trajala do jutri popoldne, sta predsednik administra tivnega odbora mednarodne zveze za praktično krščanstvo prof. dr Brown iz New-Yorka in ravnatelj instituta za socialno vedo krščanskih cerkva v Ženevi dr. Schon-feld poročala o delu organizacije in zlasti o napredku njene socialne poslanice, ki je bila sestavljena na prvem kongresu v Stockholmu. Sprejeti so bili tudi načelni predlogi za svetovno konferenco vseh krščanskih cerkva. V Univerzalni organizaciji za praktično krščanstvo je, kakor zna no, zastopnik naše države in pravoslavne cerkve bački škof dr. Irinej Cirič, ki je tudi odbornik glavnega odbora organizacije. Idejo in smoter organizacije za praktično krščanstvo je dobro očrtal dr. Nikolaj Velimirovid v govoru, ki ga je imel v no-vosadski saborni cerkvi v soboto zvečer pred delegati in mnogoštevilno publiko. Med drugim je dejal, da tvorijo glavni program organizacije za praktično krščanstvo vizije duha in moralna moč, kar je tudi bistvo nauka Kristovega, ki je prišel na svet, da bi ljudem pokazal in podaljšal vizijo življenja daleč preko groba tei jih podprl v morali. V viziji duha in v moralni moči bi lahko svet mirno in srečno živel brez mnogih sporov, ki so nastali samo zaradi tega, ker je bistvo Kristuso- Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadiogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. vega nauka med narodi sveta premalo upoštevano in tako daleč paralizirano, da tvori največji paradoks današnje dobe neprestano oboroževanje. Vojne si nihče ne želi, na njo pa se vendarle vsi pripravljajo. Iz strahu pred vojno, se pripravljajo vojne. To je samo zaradi tega, ker pripisuje svet veliko večjo važnost materialnemu, kakor pa moralnemu kapitalu. Vse krščanske cerkve imajo zaradi tega dolžnost ir> velevažno nalogo, da vsaka po svoje v svojem področju dviga vrednost moralnega kapitala. Delegati organizacije za praktično krščanstvo so bili sprejeti pri banu dunav-ske banovine, ki je želel najboljše uspehe njihovemu zasedanju. V sredo zjutraj bodo kongresisti zapustili Novi Sad ter odpotovali v Beograd, kjer ostanejo skupaj še ves dan, predno se razi dej o. Vlom v župnižče Novo mesto, 11. septembra Včeraj zjutraj so doslej še neznani storilci obiskali Brusnice. Za vlom so si izbrali župnišče, ki 90 ga osrečili s svojim posetom med 6. in 7. uro, v času. ko je župnik Ivan šešek bral mašo. Vlomilcem je bilo to dobro znano in ker tudi ni bilo nobenega drugega v župnišču, so nemoteno prislonili lestev k župnišču ter zlezli v župnikovo sobo. Odnesli so mu 1500 Dm gotovine ta cerkveno posodo za oosled-nje olje. Zopet smrtna žrtev fantovskega pretepa Maribor, 11. septembra. V nedeljo zvečer se je vračala iz nekega vinotoča v Framu proti domu večja fantovska družba, v kateri so bili kovaški pomočnik Ladislav Lovrenčič, Ferdinand Kohne in Franc Lašič iz Frama. Na cestnem križišču na državni cesti so fantje, ki so bili že precej vinjeni, zadeli na kovačevega sina Antona Šterna, s katerim je živel Lovrenčič v hudem sovraštvu zaradi konkurence v isti obrti. Fantje so si bili kmalu v laseh in so se pred hišo posest-nice Helene Skrbiševe kaj hitro spopadli štern je izruval na sosednji njivi debel kol in napadel z njim Lovrenčiča. Ta pa se je pravočasno umaknil in izpulil Šternu kol iz rok, takoj nato pa že udaril Šterna s kolom štirikrat z vso silo po glavi. Takoj se je Štern zgrudil nezavesten in ves okrvavljen na tla. Pretepa je bilo seveda takoj konec in so odnesli fantje šterna na njegov dom v Framu, kjer je bil kmalu nato tudi zdravnik. A njegova pomoč je bila žal zaman: štern je zjutraj, kmalu po 3. uri. umrl. Orožniki so aretirali Lovrenčiča, ki je priznal uboj in izjavil, da je pobil šterna iz maščevanja, ker ga je ozmerjal in ker mu je s svojo kovačnico občutno konkuriral. Izročili SO' ga v zapor mariborskega okrožnega sodišča, Šternovo truplo pa je popoldne obduciral sodni zdravnik g. dr. Jurečko v navzočnosti preiskovalnega sodnika g. Miška. PREGLED Pismo Iz Praga, v začetku septembra- Umetnost je snela pajoolan sramežljive devojke in stopila v modni obleki, ki mora pristojati tudi muzam, na veliko življenjsko sejmišče, kjer vpije skupno z drugimi. Tudi Moderna galerija v Pragi se je oprijela draž-ljivih pripomočkov sodobne reklame in udarila na veliki boben. Včeraj eo slovesno proglasili Teden moderne galerije. Vstopnina je znižana na minimum, odprt je neposreden rlohod s sejmišča, kričeči reklamni naoisi in zvečer svetlobna reklama opozarjajo množice, da je umetnostna galerija namenjena vsakomur, da se umetnost ne mara odtuiiti življenju, da hoče z njim, s tokom, ki nosi vse ostalo življenje. Moderna galerija je bila ustanovljena pred 30. leti v trlavnem po zaslugi dr. Karla Rra-rnafa Prevzela je v Kralovski obori paviljon, ki ie ostal izza velike deželne razstave in je v teh tesnih prostorih ostala do danes. Več kot sto miliionov faktičnega narodnega premoženja - toliko so vredne njene zbirke — se tesni v tem paviljonu, docim kakih »isoč umetnin čaka v skladiščih, da se razširijo prostori Moderne galerije. Ves Čas po orevratu razpravljajo o tem vprašanju, ze zdavnaj je dozoela in prešla v lepe načrte misel, da bi država zgradila upodabljajoči umetnosti osrednji hram, ki bi prekosil vse srednjeevropske umetnostne galerije. Prišla je kriza in preložila izvršitev teh načrtov v nedogledno bodočnost. Moderna galerija obsega šestnajst prostorov. V nji je združena češka in nemška umetnost 19. stoletja, znatne pasotjdi zbirke sodobne umetnosti drugih narodov, zlnsti Francozov in Nemcev. Za pregled češke upodabljajoče umetnosti so njene zbirke kar zadostne, umetnost drugih narodov je pa »amo naznačena, informativno nakazana po umetninah. ki so prišle v to galerijo bolj po slučajnih kakor po smotrnih nakupih v inozemstvu- Češko slikarstvo in kiparstvo je — to se ume že samo ob sebi — veren odraz evropskih umetnostnih in stilnih sprememb, vendar je obenem dovolj samoraslo, prepojeno z narodno-plemenskim obeležjem in, kakor vsaka iz naroda izhajajoča umetnost, značilno za celotno psihično podobo češkega naroda, za njegov razvoj in njegovo stremljenje po nacionalnem in človeškem izživetju. Zbirke Moderne galerije otvarjajo pozni kla-sicisti in zgodnji romantiki: tu je utemeljitelj sodobnega češkega krajinarstva Antoni« Manes poleg interesantnega portretista An-tonina Machka. v ospredje pa stopa umetnostni samouk, a zato nič manj dovršena tvorna osebnost Josef Navratil, čigar alpske pokrajine imajo težišče v učinkovitem kolo-rizmu, torej v tem. kar je za slikarstvo naj- značilnejše. Štirideseta leta, ko je bila Praga, kakor je nekje zapisal Arne Novak, še vsa pokrita s pajčolani starih legendarnih tradicij, zastopajo romantični krajinarji, med njimi Ceh Kosarek in Nemec Riedl: vse to je samo še oranje regionalnih tal z evropskimi plugi Pravi sejalci šele prihajajo. Evo jih v tretji dvorani: brata Josef in Guido Manes; prvi najrajši posluša >šum domačih gozdov in rek<, drugi se zavestno nagiblje v Evropo, in Drav zaradi svoje značilne če-škosti te Josef Manes še vedno močno zanima. Zatem Mikalaš Aleš, čigar slike in risbe so zrasle v vzdušju Machovega romantizima in vere v Kraljedvorske rokopise: heroičen duh se oglaša iz njih, čutiš češki mit in češko legendo, kakor iz Smetanove »Libuše«. Vendar vzlic vsej čuvstveni zavisnosti od ro-mantizma čedalje bolj prevladuje realizem: Antonin Chittusi že navezuje neposredne stike s francosko realistično šolo. Štiri dvorane kažejo križanje obeh miselnih in umetnostnih tokov, borbo dveh estetik in njune bastardne sadove: Myelbek, Karel Purkine in drugi se pridružujejo že omenjenim mojstrom. Kos&rkova »češka krajina« je značilen primer romantičnega gledanja in .eali-stičnega izražanja: peščeni hribi in goličave, ribnik, vas in nekoliko zadaj grad na griču, tu je upodobljena tista svojevrstnost češke krajine, ki obenem drhti iz Halkove in Sladkove poezije in tisto življenjsko občutje češkeea meščana, ki so ga še ohran;le ma-lostranske ulice in praška pokonališča. Narodni divadlo je imelo takšen vpliv na generacijo, ki je z njim zrasla, da je vtisni- lo obeležje celi periodi češkega umetnostnega razvoja. Učenci Mšnesa in Aleša, Franti-šek Zenišek, Vojteb Hynaie, V. Brožik, Ha-nuš Schwaiger in drugi sodijo v ta okvir svojski zaznamovanega realizma, čigar vplivi segajo že v slovensko slikarstvo. Izmed impresionistov so me najdalje zaustavila mogočna platna Antonina Slavička z njegovimi praškimi motivi, med kipi pa stopa v ospredje Mvslbekov zares monumentalni kardinal Schwarzenberg. Sodobna umetnost je zastopana prav obilno: Švabinsky, Šimon in drugi kažejo vso kompliciranost sodobnega občutja- Obrov-skega »Ciganske Madone« in Nechlebovega »Avtoportreta«, kakor tadi Švabinskega mogočne kompozicije >V zemi miru« ne pozabiš zlahka. V plastiki so zastopana imena čistega kova: Jan Štursa, B. Kafka, Fr. Bi-lek in drugi. Najmodernejše slikarstvo kaže vso umetnostno anarhijo povojnih let, vso borbo za nove izraze in po velikih amplitu-dah počasni prehod v novo stvarnost. Boh. Kubište »Konpani« in Zrzavega »Kizanl na bore«, kažeta dvoje različnih dojemanj modernega, duhovno izrazito romantičnega duha. ki mu je oče demonski nemir. Zanimala me je predvsem češka umetnost, zato navaiam v glavnem češka imena. Ta umetnost pomeni močno sintezo češkega plemensko - narodnega duha z evropskimi vplivi in vzori in torej vidno potrjuje to, o čemer pričaio vse ostale panoge češkega duhovnega življenja: da eo Čehi po velikem razmahu preporoda dosegli vse osnovne karakteristike. ki jih pripisujemo idealni stre- mi Evropca, pri tem pa so takisto razvili posebno srednjeevropsko varianto, ki predstavlja spojitev slovanske in nemške prvin-skosti. Češko slikarstvo 19. in 20. stoletja, kakor je zastopano v Moderni galeriji, je mogočen odblesk narodovega razvoja k temu, kar je in kar hoče biti. To pa je samo del, četudi največji in najznačilnejši, praške Moderne galerije. Med tujimi mojstri vidiš Delacroixa, Corota, Dau-miera, Courbeta, Moreta, Utrila, Cezannea, Vincenta von Gogha, Picaseoja in izmed pla-stikov Rodina in Degasa, potem Corintha, Liebermanna. G. Maxa. Klimta in druge. Obsežne zbirke te seznanjajo s češko grafiko. Skratka: praška Moderna galerija je naora-va, ki častno izpolnjuje svoje mesto med reprezentativnimi ustanovami češkega naroda. ---—o. Nov ravnatelj banjaluškega gledališča. Ba-novinekemu gledališču v Banjaluki je postavljen za upravitelja g. Aleksander Verešča-gin, doslej član novosadskega gledališča. Hitlerjevei — najboljši konsumenti antihit lefjevske literature. V Parizu je po zmagi »narodne revolucije« v Nemčiji nastal center antihitlerjevske propagande za vso Evropo. Kakor poročajo od tam. so narodni socialisti v zadnjih mesecih pošiljali v vsa večja evropska mesta in seveda v prvi vrsti v Pariz svoje tajne asente, da bi pokupovali cele zaloge najvažnejših knjig, ki govore o teror ju hitlerjevskega režima. Uspeh 'je bil ta, da je marsikatera knjiga v prvi izdaji ▼ čudovito kratkem Sašu pošla in da eo izdajatelji pripravili — nove izdaje... Od Kč 65 poč. dnevno poceni popolne pavšalne kure v PlSTTAK-n Prebijte zadnje lepe jesenske tedne v zdraviliških stavbah, spojene s kopeljmi. Prospekte: Drogerija Grego-rič, Ljubljana, Prešernova 5. 10032 Poniače vesli ♦ Poljaki slavist v JugoelavlJI. Znani poljski slavist in književni zgodovinar dr. Wladyslav Babek, lekitor poljskega jezika v Bratislavi, je iz Sofije v soboto prispel t Zagreb, iz Zagreba pa pojde v znanstvenem interesu v Dubrovnik. Dr. Babek je svoječasno pisal o Stanku Vrazu in o Juriju Križaniču. ♦ Nagrade za nalogo o materi, Glavni odbor Pomladika Rdečega križa je ob priliki materinskega dne tudi letos razpisal nagrado za najboljšo nalogo o materi. Vse prispele aaloge je pregledala posebna komisija, Ki je podelila prvo nagrado v znesku 500 Din Josipu Gregoriču, dijaku 8. razreda državne realne gimnazije v Mariboru, tretjo nagrado 200 Din pa Bojani Ridlarjevi, dijakinji 4. razreda učiteljišča v Ljubljani. ♦ Skupina 400 Slovencev posetila Zagreb. V nedeljo dopoldne je z izletniškim vlakom prispelo v Zagreb okoli 400 Sloven_ cev, večinoma iz ljubljanske okolice, da posetijo svoje rojake, katerih je v Zagrebu približno 15.000. V povorki so s kolodvora prišli v katedralo, pozneje pa so si ogledali mesto, zagrebški velesejem, Maksimir in zoološki vrt, zvečer pa so se zelo zadovoljni s iposetom Zagreba vrnili v Ljubljano. ♦ Koroški dijaki v Dubrovniku. V Dubrovnik je prispela skupina slovenskih dijakov iz Koroške, ki potujejo po Jugoslaviji. 2 njimi je tudi predsednik kluba koroških slušateljev univerze na Dunaju. ♦ Na kongres mednarodne Unije advokatov, ki se bo vršila v dneh od 15. do 18. t. in. v Dubrovniku, je advokatska »bor-nica v Ljubljani delegirala senatorja g. dr. Vladimira Ravniharja. Gospodje9 Biti dobro oblečen, se pravi, naročati obleke pri tvrdki FRAN LTJKIČ. Največja izbera fine moške konfekcije in izvrstno krojenje oblek po meri. Izbera blaga največja in najcenejša. ♦ Spremembe v finančni službi. Napredovala sta pomožna knjigovodje Pele Stanko in Plestenjak Anton za knjigovodje v 8. položajnl skupini. Premeščeni pa so: h glavni carinarnici v Ljubljani carinski kontrolor Tukanovič Ljubomir od glavne carL narnice v Novem Sadu na prošnjo, glavni carinski skladiščnik Djordje Tasa od glavne carinarnice v Mariboru po potrebi službe; h glavni carinarnici v Maribor carinski kontrolor Radič Josip od glavne carinarnice t Ljubljani po potrebi službe. K carinarnici I. reda v Gornji Radgoni carinski kontrolor PaTlovIč Dragoljub od glavne carinarnice v Zagrebu po potrebi službe; h glavni carinarnici na Sušaku, višji carinski inšpektor Pipa Alojz od glavne carinarnice v Mariboru po potrebi službe. ♦ Ob grob« zaslužnega delavskega voditelja. V Zagrsbu so poleg mnogoštevilnega delavstva zastopniki delavskih organizacij In ustanov iz cele države spremili k zadnjemu počitku zaslužnega in požrtvovalnega delavskega voditelja 731etnega Josipa Jaki i na, ki je bil naš ožji rojak, po rodu iz Slovenske Bistrice, pristojen pa v zagorsko občino Gornji Desinič. Jaklin se je že v svoji mladosti kot mizarski pomočnik na Dunaju, v Gradcu in v Budimpešti vneto udejstvoval v vrstah socialne demokracije, ko pa so ga policijske oblasti za vedno izgnale iz Budimpešte, je prišel v Zagreb ter je tam s »vojim bojem za delavske pravice združil tudi napore iin boje za nacionalni preporod naših delavcev, službujočih v podjetjih, kjer so jten kratili tudi vse narodnostne pravice. ♦ Počastitev spomina žrtev avstro-ogr-ske juattce. V Banjalukl se je vršila v nedeljo lepa proslava spomina onih rodoljubov, ki jih je spolitizirana avstrijska justl-ca v prvem letu svetovne vojne zaprla ter potem obsodila na smrt in na dolgotrajno ječo. V Banjalukl se je vršil velik proces, ki je trajal od 3. novembra 1915. do 4. marca 1916. proti 166 obtožencem. Ko so Avstrijci vdrli v Srbijo preko Drine, jim Je padel v roko dnevnik majorja Koste To-doroviča. ki je padel ob Drini. V tem dnevniku so bile imenovane nekatere osebe in navedeni so bili tudi razni drugi podatki c nacionalno - revolucionarnem pokretu v Bosni in Hercegovini, ki Je imel svoje pomočnike tudi v Srbiji. Nacionalni revolucionarji, ki so bili obtoženi v velikem banjaluškem veleizdajniškem procesu, imajo velike zasluge za našo narodno osvobo_ jenje, svobodo pa so dočakali le nekateri med njimi. Onim, ki so pomrli v temnicah, so na skupnem grobu postavili lep spomenik, ob katerem se je v nedeljo velika množica naroda spominjala dragocenih žrtev za našo svobodo ln hudih časov pod tujim Jarmom. ♦ Svečanosti Jadranske straže so bile v nedeljo zaključene. Vojne ladje in admiralska jahta »Vila« so zapustile splitsko pristanišče, ostal je tamkaj le nosač avijonov »Zmaj«, ki je štacioniran na hidroavionski bazi v Divuljah. Svečanosti se Je udeležilo nad 2000 izletnikov. ♦ Himen. V Ljubljani sta se včeraj poročila g. Boris M. Plesničar, sin znanega in-dustrijca g. Vekoslava Plesničarja iz Trsta, in gdč. Melly Noot, hčerka generalnega direktorja KID na Jesenicah, g. Karla Noota. _ V Slovenski Bistrici pa sta sklenila zakon g. Boris Senčar In gdč. Verena' Schlick, agilna sokolska delavca. Bilo ■rečno! ♦ Promet na ljubljanskem letališču Kakor posnemamo iz statistike, (ki jo Je včeraj v celoti objavil »Slov. Narod«), je od 20. avgusta do 9. septembra letelo vsega skupaj 225 potnikov na rednih linijah od Ljubljane do Zagreba in Sušaka 'mfl levo ključnico. Prepeljali so ga r bolnico. h Maribora S— Veliko Javno tombolo v prid Počitniškega doma kraljic« Marije na Pohorju priredi Mariborsko slovensko žensko društvo na Trgu Svobode r nedeljo 17. t. m. ob 15. nri. Kakor običajno porazdeli dru. šfcvo tudi letos razen 10 glavnih dobitikov veliko število drugih koristnih ln lepih daril, zlasti tudi ročnih del, ki bo Jih podarile članice. Razstava dobitkov bo od srede naprej v Izložbenem oknu Scherbaumo-vega paviljona na Aleksandrovi cesti. Društvo narproša cenjeno občinstvo, da ga podpre v delu za Počitniški dom ter pridno posega po tombolskih kartah. a— Obmejni promet. V avgusta Je prekoračilo severno mejo 43.198 oseb. Od teh jih je dopotovalo 20.119, odpotovalo pa 23.079. Preko Maribora Je dorpotervalo v našo državo 16.230 potnikov, v Istem času jih je pa odpotovalo preko Maribora 18.098 Potnikov v tranzitnem prometu Je potova. Io preko Maribora 54-37. Največji promet je bil > Avstrijo in češkoslovaško, v tranzitu pa največji z Italijo. Knjigarna Tiskov, zadruge v MARIBORU, Aleksandrova cesta 18 Ima v zalogi šolske knjige za vse šole In veliko Izbiro šolskih potrebščin. Dijaki kupujte v naši knjigarni! a— Nov grob. V Studencih pri Maribor« je pr«ninila po dolgi mučni bolezni ▼ 64. letu ga. Čer če Frančiška. Blagopokoj-nico bodo pokopali danes ob 16.30 izpred mrtvašnice v Studencih na t&mošnjem pokopališču. Blag ji spomin, preostalim naše iskreno sožalje! a— Dve nezgodi. S kolesa Je padel t ne_ deljo 27 letni delavec Josip Hrač ls Jezdar-ske ulice tako nesrečno, da se je občutno ranil na bradi. Prepeljan je bil v tukaj-> šnjo bolnišnico, kamor so spravili tudi 60 letnega prevžitkarja Ignacija Vogrina iz Spodnjega Dupleka, ki ga je nekdo • palico napadel in nevarno ranil. a— Nenavaden gost v vrtnarskem nasadu. Preteklo soboto ee je zatekla t vrt tukajšnjega vrtnarja Ambroža na Koroški cesti mlada srna, ki kaže vse znake popolne udomačenosti. Vrtnar Jo bo obdržal do lastnikove zglasltve v svoji oskrbi. Iz Celja e— Minister dr. SrkulJ ▼ Celin. Včeraj ob 10. dopoldne je prispel iz Maribora v Celje minister za zgradbe g. dr. Stjepan Srkulj v spremstvu svojega kabinetnega šefa g. Jojiča in načelnika tehničnega oddelka banske uprave g. inž. Krajca. Gosp. minister je iiispiciral tehnični oddelek na sreskem načelstvu, nato pa je sprejel župana g. dr. Goričana, magistratnega direktorja g. šublca in mestnega inženjerja g. Pristovška, s katerim je razpravljal o važnem problemu regulacije Savinje. Obljubil j« v tej zadevi svojo pomoč m izjavil, da bo država prispevala k stroškom za postopno regulaoijo Savinje, če bodo prispevali tudi banska uprava in interesenti. Gosp. minister je ostal v Celju samo tričetrt ure, nato pa se je odpeljal s spremstvom v dveh avtomobilih proti Zidanemu mostu. e— Celjski naraščal v šolah. Mestna dekliška narodna šola šteje letos 292 učenk v 10 razredih. V 1. razred se je vpisalo 62 učenk. Po narodnosti je 283 Jugoslovenk (277 Slovenk in 8 Srbkinj), 1 Čehoslovaki-nja io 6 Nemk. Po veri pa je 280 rim. kat., 3 pravoslavne, 6 evangeljskih Ln 3 izraelit-ske. — Mestna deška narodna šola šteje 260 dečkov, manjšinski oddelek pa 28 otrok, in sicer 20 dečkov in 8 deklic, skupno 288 otrok. V prvi razred se je vpisalo 44 dečkov. Po narodnosti je 246 Slovencev, 3 Hrvatje, 8 Srbov, 1 Rus in 2 Nemca; v manjšinskem oddelku pa 4 Slovenca^!) Jn 24 Nemcev. Po veri je v slovenski razredih 250 rim. kat, 8 pravoslavnih m 2 protestanta, v manjšinskem oddelku pa 21 rim. kat in 7 protestantov. e— Šola Glasbene Matice ▼ Celju. Vsi doslej prijavljeni novi in lanski gojenci naj se zberejo v četrtek 14. t m. ob 14. v prostorih Glasbene Matice na Slomškovem trgu, kjer bo razdelitev učnega reda. S tem dnem se prične redni pouk. Gojenci, ki še niso vpLsani, se do 14. t m. lahko še naknadno vpišejo. ft— Žrtve nesreč in napadov. V soboto ob 19.30 je neki avtomobil povozil 201ettne-za posestnikovega sina Franca Jelca * Ostrožnega pri Celju in ga težko poškodoval po hrbtu. Na Kaloibju si je v nedeljo dopoldne 67-letna preužitkarica Frančiška Zupančeva pri padcu s kolesa zlomila desno roko. V Št Janžu pri Št Lovrencu pod Prožinom je neki pes podrl dveletno delavčevo hčerko Karolino Kresnikovo in ji zlomil desno ključnico. 601etni viničar Jurij Vrečko z Babnega pri Celju je padel v noči na soboto na Miklavškem hribu in se občutno poškodoval po obrazu. V Zlatečah prj Novi cerkvi je 8. t. m. zjutraj neki moški v prepiru napadel 681etnega kočarja Jurija Preložnika ter mu zlomil levi sredinec in ga poškodoval po obrazu. 48!etni delavec Franc Cmok od Sv. Rozalije v šentjurski okolicj je padel na poti iz tovarne domov tako nesrečno, da si je zlomil desno nadlehtnico. Vsi poškodovanci se zdravijo v cdjski bolnišnici. 9>— Kino Union. Danes ob 20.30 zvočna komedija »Ljubezen - diktator« (»13 pri miizU) in zvočna žurnal. Gospodarstvo Za gospodarsko zbližanje z Bolgarijo Bolgarski gospodarstveniki, ki so pose-tiH Beograd, Zagreb io Ljubljano, so se v sofboto preko Caribroda vrnili v svojo domovino. Kakor vse kaže, bo ta prvi poset mnogo pripomogel h gospodarskemu zbližani« med našo državo in Bolgarijo. Bolgarski gospodarstveniki so se zlasti čudili napredku Jugoslavije v gospodarskem in kulturnem pogledu v nasprotju s tem, kar so nekateri bolgarski listi pisali o Jugoslaviji. Mnogi od njih so izjavili, da jim bo prva dolžnost, ko se povrnejo, da de.mantirajo vesti, ki poostrujejo odnošaje. Zanimiva j® izjava, ki jo je podal voditelj delegacije, prvi podpredsednik sofijske tr-govsko-industrijske zbornice g. Velizar Pe-jev ob povratku. Dejal je, da razlogi, ki so nas doslej razdvajali, ne obstojajo več, kajti bolgarski gospodarstveniki, ki se ne ba-vijo s politiko, smatrajo, da je mnogo interesov, ki bodo iskreno in bratsko vezali oba naToda. Bližji kontakt in medsebojno •razumevanje na gospodarski podlagi bosta dala nepričakovani razvoj obema narodoma. Bodoča trgovinska pogodba z veterinarsko konvencijo bo prvi korak v zaščito splošnih interesov naših narodov. Gospod Vejev |e obljubil, da bodo bolgarski gospodarstveniki zahtevali od vlade, da se čim prej pričnejo pogajanja za trgovinsko pogodbo, v kateri si naj obe državi priznata posebne ugodnosti- Na taki podlagi je pri- čakovati, da se bodo gospodarski odnošaji naglo razvili Gosp. Peje-v je nadalje poudaril, da je spoznal, da prisrčni sprejem v Jugoslaviji ni bil izumetničen, temveč iskren in slovanski. Na koncu je še dodal, da je z revizijo prošlosti, ki bi .bila brezznačajna za Ju-goslavifo, toda pomembna za Bolgarijo, mogoče doseči za dolgo vrsto le»t mjr in bratstvo na Balkanu. Tudi tajnik bolgarske trgovske zveze g. Dimitrov je posebno poudaril željo, da bi obe vladi takoj pričeli pogajanja za trgovinsko pogodbo s specialnimi ugodnostmi. Zahvala bolgarskih gostov Predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin je prejel od predsednika bolgarske ■delegacije g. Velizar j a Pejeva iz Caribroda sledečo brzojavno zahvalo: >Zapuščajoč Jugoslavijo se bolgarski trgovci, industrij-ci, obrtniki in predstavniki gospodarskih organizacij še enkrat preko Vas srčno zahvaljuje vsem ljubeznivim gostiteljem za prisrčen sprejem v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Pravtako se zahvaljujemo Vam in vsem onim, ki se iskreno navdušujejo s prisrčnimi željami, da se odstranijo vse ovire b poti sosedskih odnošajev. Mi bomo na tem vedno in z navdušenjem delali. Industrijalci in trgovci so bili vedno zveza med narodi in naj bomo tudi mi taka zveza med Jugoslavijo in Bolgarijo. Za skupino: Velizar Pejev.< sveč, čebelnega voska, konsistentne masti, vazelina, cilinderskega olja, kompresoreke-ga olja, ricinovega olja, transformatorskega olja ter glede dobave 1 pirometra za merjenje temperature; do 8. oktobra glede dobave 2 štedilnikov in 1 mostnega dvigala; do 9. oktobra glede dobave cevi za motor ter glede dobave 500 kg bombažnih krp, 1140 kg belega bombaža za čiščenje in 400 kg pisanega bombaža za čiščenje. Dne 19. septembra se bo vršila pri intendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani jstmena licitacija glede dobave živil (fižol, riž, zdrob, so-čivje, testenine, mast, olje, kava, kavine konzerve, cikorija, ječmen, paprika, kis, čaj, slive itd.). Ljubljana tone v jesen Obrestna služba za naša dolarska posojila Kakor tmo že poročali, je naša država po daljših pogajanjih sklenila s predstavniki inozemskih imetnikov naših državnih obveznic sporazume glede triletne ustavitve amortizacijske službe in glede delne konsolidacije obresti, ki zapadejo v tej triletni dobi. Inozemski imetniki naših državnih papirjev imajo po teh sporazumih možnost iibfcre glede izplačila kuponov, in sicer 1. v veianih notranjih dinarjih za ves znesek aii pa 2. 10 od»t v pogodbeni valuti in Oddaja del pri izolaciji leve polovice mostu preko Savinje pri Zidanem mostu se bo vršila potom pismenih ponudb, ki jih je vložiti do 15. t. m. pri direkciji "državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani. = Dobave. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 20. t. m. ponudbe plede dobave 500 komadov izolirnih delov za električne železnice, »Minimax« polnil, sestavnih delov za šabloniranje, 580 komadov žarnic in 10000 kg katrana. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave 100 kg žgane žice, 10.000 kg kalcijevega karbida in 1 plošče pločevine; do 28. t. m. pa glede dobave 100 m ognjega-snih cevi in 5 komadov ventilov. Direkcija državnega rudnika Ugljevik sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave raznega pisarniškega materiala ter raznega potrebnega materiala (grafit, ščetke, pločevina, smirek, metle, sidol, pile, barve, motvoz, vijaki, žeblji itd.). Komanda pomorskega arzenala Ti-vat spreiema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 175 m bombaževine; do 2. oktobra glede dobave 1 venturijeve cevi za merjenje pare, 1 naprave za merjenje vlažnosti pare; do 4. oktobra glede dobave centrifugalne se-saljke, medeninastih ventilov, brodskega kabla, bakrenih cevi, bakra, kositra, pločevine, cementa, 1100 vretan sukanca ter 280 kg merlina; do 5. oktobra glede dobave obročev iz ebonita, fibra v ploščah, klinge-rita, papirnate lepenke, bombaža. 12 ton koksa in 900 kg lesnega oglja: do 6. oktobra glede dobave glicerina, govejega loja, petriks - paste, voščenih sveč, 6tearinskih Hmelj Žalec, 11. septembra 1933. Nakupovanje je nadalje mimo. Dobro blago se prodaja po 75 do 80 Din, slabše tudi pod temi cenami. Zlasti na vzorce se le nakupovalo ceneje. Žatec, 6. septembra- Burnemu dvigu cen v prejšnjem tednu, je sledilo trajno nekoliko mirnejše nakupovanje. Ker hmeljarji nekam lažje prodajajo, je prišlo v pretek-letm tednu do večjih kupčij. Pri tem se je okvir cen zaradi ostrejše ločitve kakovosti nekoliko razširil. Letnik 1933 se prodaja od 2300 d j 2600 Kč za 50 kg (101 _ 114. Din ZtSL k^) " žateška hmeljska letina. Po najnovejšem poročilu zadruge hmeljskih trgovcev v žatcu se ceni letošnji pridelek žate-škega okoliša le na 70.000 stotov po 50 kg (lani je znašal 112.000 stotov, leta 1931. 172.000 stotov, leta 1930. pa 215.000 stotov; v primeri z letom 1930. je torej letošnji pridelek dosegel komaj eno tretjino). Po omenjenem poročilu so producenti doslej prodali skupaj okrog 17.000 stotov po 50 kg, in tudi če računamo, da je bil pridelek morda za 10 odstotkov večji, je danes v rokah producentov le še slabih 60 tisoč stotov. že dolgo vrsto let ni bilo ob tem času tako malo hmelja v rokah producentov kakor letos. Niirnberški hmelfsld trg. Na ntirn-berškem trgu se kupčija mimo nadaljuje in se je ob koncu preteklega tedna plačevalo za hallertauski hmelj 300 mark za 50 kg (106 Din za kg) za gorski hmelj 210 do 245 mark (74 do 87 Din za kg), za tetnanški hmelj pa 320 mark za 50 kg (113 Din za kg). Nemški hmeljski trg. Po poročilih H Niiraberga se je prečila v Nemčiji živahna trgovina. Tetnanški hmelj je dosegel 330 mark za 50 kg (117 Din za kg). Borze 11. septembra. Na ljubljanski borzi se je danes deviza Newyork v skladu z zunanjimi notacijami precej popravila in tudi London se je v večji meri dvignil. Avstrijski šilingi so se trgovali v privatnem kliringj po 8 80 (v Zagrebu po 8-60, v Beogradu po 8.55). Grški boni oa so bili na zagrebški borzi prodani po 37.50 in 38. Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi nadalje prijazna in je prišlo do zaključkov za kaso po 244 in za december po 247. Promet je bil še v 7a/o Blairovem posojilu po 33.50, v delnicah Priv. agrarne banke po 231 in v delnicah osije-ške Šečerane po 130 in 135. Dcvizo Ljubljana. Amsterdam 2313.74 — 2325.10, Berlin 1365.14—1375.94, Bruselj 800.24 do 804.18, Curih 1108.35—1113.85, London 184.75—186.35, Newyork ček 4063.82 do 4092.08, Pariz 224.54—225.66, Praga 169.90 do 170.76, Trst 301.90—304.30 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kli-ringu 8. 80. Zagreb. Amsterdam 2313.74 _ 2325-10, Berlin 1365.14 — 1375.94, Bruselj 800-24 do 804.18, London 184.75—186.35, Milan 301.90 do 304.30. Newyork kabel 4063.82—4114.08, ček 4041.82 _ 4092.08, Pariz 224.54—225.66, Praga 169.90 — 170-76, Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.25, London 16.60, NewTork 366 Brjselj 72.20, Milan 27.27, Madrid 43.20, Amsterdam 208.75, Berlin 123-35, Dunaj 57.75, Stockholm 86.15, Oslo 84, Kobenhavn 74.60, Praga 15-33, Varšava 57.90, Bukarešta 3.08. Dunaj. (Tečaji v priv. klirineru.) Beograd 11.57, London 29.20. Milan 47.95, NewVork 641.31, Pariz 35-59, Praga 25.34, Čarih J 75.53, 100 S v zlatu 128 S papir. Efekti Ljubljana. Vojna škoda 242 — 544, 7®/o investicijsko 51 — 53, 7°/o Blair 33 — 34, 80/0 Blair 35 — 36.50, 7°/o Drž. hipotekama banka 47 _ 49, 40/0 agrarne 27 den., 6% beg- luške 36 den. Zagreb. Državne vrednote r Vojna škoda 243.50 — 245, za oktober 243 den-, za december 245 — 248, 40/0 agrarne 27 den., 7°/o BlaiT 32.50 — 33.50, 8%> Blair 35.25 — 36-25, 6°/» begluške 37 den.; bančne vrednote: Priv. agrarna banka 230 — 232; industrij ske vrednote: Šečerana Osijek 130 — 137.50, Trbovlje 125 bi. Beograd. Vojna škoda 242 zaklj., za okt>-ber 243 zaklj.. za december 247 zaklj.. 7oro investicijsko 50 zaklj-, 6°/» begluške 37.70, 37.25 zaklj-, 8%> Blair 36.25 zaklj., 7Vo Drž. hipotekama banka 52.50 bi., Narodna banka 3619 den., Priv. agrarna banka 229 zaklj. Dunaj. Državne železnice 15.80, Trboveljska 12-85, Alpine - Montan. 11.05. Blagovna tržišča LES. + Ljubljanska borza (11. t m.) Tendenca za les nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon orehovih plohov. ŽITO + Chieago, 11. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 85, za maj 88.625; koruza: za september 45.50, za december 50.50, za marc 56.50; rž: za december 69, za marc 75. + Winnipeg, 11. septembra. Začetni tefa-ji: Pšenica: za otofcer 70.125, za december 71.625, za marc 76 375. -f Ljubljanska borza (11. t m.) Tendenca za žito mirna- — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh)-nšeniea (po mlevski tarifi): nova baSka 79/80 kg 170 — 172.50: nova 6remska, 78/79 kg 157.50 — 160; koruza (po mlevski tarifi): baška promptna 105 _ 107.50. za sept. 112-50 — 115; moba: baška. >0« i* nove pšenice 275 — 280; banatska 310 do 315. + Novosadska blagovna borza (11- t. m.) Zaradi praznika borza danes ni poslovala. + Bndimpeštanska terminska borza d I t m-) Tendenca stalna, promet slab. Pšeni ca: za oktober 7.96 - 7.97. za marc 9.07 do 9.08: rž: za oktober 5.14 — 15-15, za marc 6i02 _ 6.04; koruza: za maj 7.70 — 7.72. Ljubljana, 11. septembra. Prat zares ne more biti na »vetu mesta, ki bi se znalo od solnca tako veselo poslavljati kakor Ljubljana. Zlasti živo je pa to slovo letos, v hroščevem letu, ki nam e dalo do konca junija toliko hudih preglavic, da bi bili kmalu izgubili glave. Tem večje je zato veselje zdaj, ko nam je solnce navsezadnje le dalo svoj vroči in plodni blagoslov. Paradižniki 90 po vrtovih res da zeleni. Bržkone sploh ne bodo pordeli — ali nič ne de, pridejo pa zeleni v kis in bodo kumaricam prav hudo conkurirali. Da, vsaj podoba je, da je prav ta zelena >arva paradižnikov precej kriva naglice, s catero se poslavljamo od solnca. Nič kaj dosti več mu ne verjamemo. Dnevi že niso več vroči, noči so pa mrzle, da temu ali onemu — povsem upravičeno — šklepe-čejo zobje. Najhujša je pa megla. Preteklo noč .je preplavila vse mesto in ode'a luči velike, blesteče kolobarje. Jesenska romantika je tu. Vendar z jesenjo še dolgo ni vseh ljubljanskih dni konec. Prelep je v njo bil uvod. »Ljubljana v jesenie bilo 100 cigar, ki m« jih je poklonila tobačna režija ▼ krasni kasett. Tedajd je Skrila poetu ▼ glavo misel. Mtopteel je pesem, v kateri je opeval prav kar todane madžarske bankovce po 100 fiHtagov. Tudi ta pesem je dosegla svoj namen, Cspoav drugače, kakor Je pesnik opat- Natisom so jo z lepimi črkami, Szasa je kapfl en izvod in ga poslal finančnemu niliilirfart m % nemim priporo-aa prknaano nagrado. Čakal > ki telud, Maj prMe odgovor — ta nekega dna res priftel. Finančno rav-MMJrtvo Je terjalo pesnika, naj takoj rs po pifluOajl pottni položnici i MMng 00 posgO«, ker al kolekoval svoja VSAK DAN ENA Več nego 2000 najuglednejših znanstvenikov iz vseh dežel sveta se je odzvalo vabilu Britske družbe za napredek znanosti (British Association for the Advan-cement of Science), da bi na zborovanju v Leicestru referirali o svojem novem specifičnem delu. Znameniti matematiki, astronomi, zdravniki, naravoslovci so se morali zadovoljiti z zasilnimi posteljami v hotelskih kopalnicah, ker v mestu ni bilo dovolj prostora za vse. Pred 26 leti je bil Leicester prav tako sestajališče za svetovni parlament znanosti«. Zanimivo je, kako je v tem razdobju tudi znanost pod pritiskom razmer stopila s svojega bolj in manj ekskluzivistič-nega piedestala in se je pričela ozirati malo tudi na vsakdanje skrbi človeškega rodu. Sir Frederick Gowland Hopkins, znameniti angleški biokemik in predsednik letošnjega znanstvenega zasedanja v Leicestru, je postavil v tem znamenju predlog, da bi se v vsaki deželi sveta osnoval »možganski trust«, zveza znanstvenikov, ki bo svojo vlado opozarjala na vse važne novosti v mednarodni znanosti in ki bi imela tudi na dnevno politiko v toliko svoj vpliv, da bi kot »hrbtenica svetovne politike« bila v stalnem stiku s političnimi voditelji. Takšni predlogi, da bi najvišji intelektualni krogi, znanstveniki in umetniki, aktivno posegel v politične probleme, ki so jih doslej le prečesto reševali politični mazači in diplomati brez duhovne kvalifikacije, so začeli v zadnjih letih deže- Sprememba v francoski vladi vati z vseh strani ta tudi mednarodne organizacije umetnikov so se izrazile že ope-tovano v tem smis^. »Stroj je blagoslov človeStva in ne njegovo prokletstvo,« je izjavil sir Gowland Hopkins. »Samo od človeka je odvisno, kako si ta blagoslov izkoristi. Velika nevarnost za bodočnost ni v nadaljnjem razvoju stroja, temveč v negotovosti denarnega gospodarstva. Ce ubegne civilizacija takšnim nevarnostim, ki ji v resnici pretijo, se ne bojim, da bi postalo žrtev tako zvane mehanizacije življenja. Stroj je človekovo delo in od človeka zavisi, da si ga napravi za svojega sužnja, ne pa da postane sam suženj stroja, čim bolj se bo osvobodilo tlake delu, tem srečnejše bo človeštvo in tem bolj bo lahko svoj prosti čas izkoristilo za izobrazbo svojih notranjih sil, za razširitev svojega duševnega obzorja.« Sir Frederick Hopkins je, kakor znano profesor biokemije na vseučilišču v Cam-bridgeu in je pred štiridesetimi leti odkril vitamine. O vitaminih bo tudi predaval, kajti nešteto je še skrivnosti, ki se držijo teh tako popularnih, življenjskih primesi človeške in vsake živalske hrane. Med drugimi predavanji so posebno številni oni, ki obravnavajo šolstvo in njegove reforme, pomen kinematografa kot učila, vzgojo otrok v predšolski dobi in podobna vprašanja, ki zadevajo neposredno sedanjost in stremijo za izpopolnitvijo človeštva v prihodnosti. Velika železniška nesreča Oddelek nove čete graničarjev za varstvo avstrijske meje proti hitlerjevskim vpadom Praska žrtev agnoscirana Državna zveza za kolonije je podprla to propagando tudi z izdajo zlatih in srebrnih medalj, ki kažejo na eni strani bivše nemške afriške kolonije, na drugi strani pa moža, ki si krči z mečem pot skozi trnjevo goščavo — versailleske mirovne pogodbe. Napis na tej strani (»Mehr Raum«) pomeni: Potrebujemo več prostora. Zlate kolajne te vrste prodajajo po 100 mark kos. človeški torpedi »Daily Express« poroča, da se japonske mornariške oblasti bavijo z idejo človeškega torpeda, ki naj oi se uvedel v mornarico. Zaenkrat gre le za prostovoljce iz vrst vojakov in mornarjev, ki se izjavijo pripravljene, da stopijo v službo domovine. Torpedi bodo tako zgrajeni, da bo v njih prostor za človeka, ki bo imel nalogo privesti torpedo na cilj. Pri razpočenju torpeda bo seveda usmrčen tudi njegov vodja, toda imel bo zato zadoščenje, da bo v trenutku smrti vedel, če je zadel sovražnika ali ne. Japonske mornariške oblasti so izjavile, da rabijo zaenkrat 400 prostovoljcev za Človeške torpede. Javilo pa se jih je doslej 5000, iz česar sklepajo, da pojde ta način moritve bujno v klasje. Nesrečnica je bila Zjle1^ služkinja — Zverinski morilec bo kma*j v rokah pravice DOBRO JE, ČE VEŠ da je ameriški avtomobilski kralj Henry Ford svojim delavcem zvišal mezde za 20 odstotkov; da je tajfun na Japonskem razdejal cirkus Hagenbeck; da je umrl v Budimpešti vodja proti-habsburške propagande, advokat dr. De-adder Polonyi; da je sprejel švedski raziskovalec Sven Hedin povabilo na ekspedicijo v Kitajski Turkestan in da se bo takoj odpravil na 8-mesečno potovanje v Sinkiang; da je občina Kramsach na Tirolskem odvzela Hitlerju častno občanstvo, ki mu ga 1e bil občinski svet podelil pred pol letom; <3a je parlament republike čile sprejel zakon, ki proglaša komunistično in fašistično udejstvovanje za protizakonito; da preklicujejo vest, da je bil Herrlotn o priliki obiska v Moskvi podeljen čin polkovnika rdeče vojske. Praška kriminalna policija mrzlično nadaljuje s preiskavo skrivnostnega umora ženske, koje razsekano truplo »o našli v dveh kovčegih na postaji v Bratislavi, odnosno v Košicah. Dognano je, da je žrtev 23 letna služkinja Otilija Vranska iz Brezna na Slovaškem. Ko je praška policija objavila sliko umorjene žrtve v listih, sta se na ravnateljstvu javili med mnogimi drugimi tudi dve ženski, ki sta izjavili, da je umorjenka njuna sestra. Policija je vprašala, če je imela ta sestra kakšno posebno znamenje. Sestri sta povedali, da je imela majhno bradavico na no9u. Sodni zdravnik univ. pTof Hajek, ki ie mrliča preiskal, je potrdil to izjavo, na-ka-r so sestri ob 4. zjutraj odvedli v patološki institut, kjer sta potrdili, da je umorjenka v resnici njuna sestra. Otilija Vranska je že v ranih letih zapustila očetov dom na Slovaškem ter je šla iskat službe. Lani 3. oktobra so jo orožniki v Kvsuckem novem mestu prijeli zaradi lahkoživega življenja. Tedaj so napravili tudi prstne odtise, ki se popolnoma ujemajo s prstnimi odtisi žrtve strašnega umora. Letos 1. maTca se je Vranska odpeljala v Prago, kier ie bila 14 dni brez službe. Potem je dobila nameščenje in je ostala v službi do 1. junija. Gosnodinj«, ki jo ie zaposlovala. pravi, da dekle ni napTavljalo slabeča vtisa nanio. Rila je prosta ob nedeljah samo od 3. do 7. u*e popoldne in je prihajala redno domov. Po izstopu iz te službe se je Vranska vdinila za služkinjo v restavraciji Kad^rab^1 na Kral. Vinohra-d;h. Toda to službo je zapustila 8 avgusta Lastnik restavracije nravi, d* ie kazala Vranska šele proti koncu službovanja naklon k lahkoživosti. Bila je zelo dostopna nagovarjanju moSkih. Po tej službi se je nastanila na Vinohradih v Velehradski ulici, in sicer z dekletom, ki se je t njim seznanila v Kaderabkovi restavraciji. Zvečer pred smrtjo, t. i. 31. avgusta, je videla neka prijateljica Vransko še ob 20. zvečer ra Vaclavskem namesti v pasaži palače »Koruna«. Na sebi je imela temno-zeleno obleko z ovratnikom iz peščene barve, v roki pa je nosila veliko damsko torbico. Pozne ie so jo videli še enkrat, in sicer ob 11. zvečer na Karlovem namesti, okrog polnoči pa je Vranska obiskala gostilno »Pri političnem mrtvecu«, kjer je po izjavi prič pojedla veliko jabolko. Preiskava želodca umorjenke je res po- kazala, da je použila jabolko eno, največ pa dve uri pred smrtjo. Tako sklepajo izvedenci, da je Vranska postala žrtev zločina v času od 1. do 2. ure ponoči. To ia ob 1.. ponoči je bila še živa, ker so jo videli nekateri pred neko gostilno v Melantricho-vi ulici. Policija je aretirala več moških, ki so bili z Vransko v usodni noči, med drugim tudi nekega moškega, ki je brez pravega zanimanja in ki je tajil, da je bil z Vransko. Tega moškega policija še zaslišuj« in prav od njega pričakujejo važnih odkritij. _ Poleg tega moškega je policija aretirala ciganskega kapelnika Czoako, tretjega sumljivega moškega pa išče. To je neki natakar z več zlatimi zobmi, o katerem ni po umoru Vranske ne duha ne sluha. Več prič je videlo ŽTtev v noči pTed umorom v njegovi družbi. Neki prodajalec časnikov je tejavil na policiji, da je prodal Vranski na Vaclavskem namesti v noči pred umorom list »Proud«, v katerem je bilo zavito truplo žrtve. Krog okoli neznanega raorflca se zmerom bolj zožuje in ni dvoma, da bodo kriminalni uradnik', ka »o dognali, kdo je umorjena ženska, prišli tudi na slad pravemu morilcu. Policija ima doslej pr>d ključem 27 moških, ne ve se pa, če je med njimi že morilec. KARIKATURA General O* Duffy, vodja Inkih fašistov Zadnja in najvišja čast obnovitelja francoske vojne mornarice PRISTOPAJTE K AEROKLUBU D a 1 i m i e r, novi minister za kolonije čitajte tedensko revijo ?.IVI.,fElMafF JN SVET V Binghamtonu se je primerila železniška nesreča, ki jo smatrajo za eno največjih katastrof te vrste v zadnjih letih. Neki posebni vlak, ki je vozil občinstvo na svetovno razstavo v Chicago, se je ustavil pred postajo v Binghamtonu, kjer so bili vsi tiri na kolodvoru zasedeni. Medtem je pridrdral po istih tračnicah zaradi napačno postavljene kretnice drugi vlak z mlekom ter zavozil v prvega. Učinek trčenja je bil strašen. Sunek je porinil vagone osebnega vlaka drugega v drugega in zmečkal mnogo potnikov. Poročajo, da so našteli takoj po nesreči 35 mrtvih in 75 hudo ranjenih. Iz stisnjenih vagonov so se razlegali obupni klici na pomoč. Ko so videli nesrečo, so se nekateri potniki sami lotili reševanja ponesrečencev, ki so bili stisnjeni med razbitine" vozov. S sosednih postaj so odšli proti Bing-hamtonu takoj reševalni vlaki z zdravniki in strežniškim osobjem ter so odpeljali ranjence v bolnišnico, mrliče pa v najbližnjo mrtvašnico. Smrt moža, ki je zaključil svetovno vojno V Brightonu je umrl seržant Frank Hilder - Pennington po 46 letnem službovanju. Po poklicu je bil telegrafist, in sicer veščak za Morsejev sistem. Hilder-Pennington je bil tisti, ki je 11. novembra 1918. po načrtu britanskega generalnega štaba oddal zgodovinski brezžični brzojav za ustavitev sovražnosti na vseh bojiščih zapadnih velesil. Po njegovem naročilu so bile takoj ustavljene sovražnosti proti poraženi nemški armadi. Torek, 12. IX. 1933 = J. H.: 20 Jezero ljubezni Roman Tudi mrs. Ashbeyeva Je bila tega srečanja zelo vesela. Hvala Bogu, njena hčerka je bila našla pravo družbo zase! Zakaj v njeno žalost se Sybil na svojem potovanju po Evropi dotlej ni zadovoljevala s tem, da bi bila — kakor druge Američanke — »v naskoku« ogledovala vse znamenitosti m porabljala ostali čas za spoznavanje zabav velikega sveta, za ples in obiskovanje naj elegantne j&ih zabavišč: smer njenih nagnenj je bila taka, da je mati nikakor ni mogla razumeti. Njena vedeželjnost ni bila utolažena s tem, če se je na svoje oči prepričala, da visijo v tem in tem muzeju najboljše slike, da v tem in tem restoranu naibolje ješ itd. — ampak njeno zanimanje je segalo delj. Mrs. Ashbeyeva temu ni ugovarjala, kakcvpaik, s pogojem, da tudi hči ni zahtevala njene udeležbe pri svojem početju. Ellen je z veselim nasmeškom poslušala tožbe razburjene matere o Sybilinih čudnrih željah. Nehote je primerjala mrs. Ashbeyevo s svojo teto Nino. Kolikanj sta si bili podobni v svojem otročjem strahu pred starostjo, svoji površnosti in svoji prostodušnosti, ki jti ni bik) moči ničesar zameriti! »Kaj misliš, Sybil, ali bova kdaj tudi medve takšna?« je vprašala prijateljico, ko sta pozneje sami sedeli v salončku. 9ybil je skočila pokoncu in vrgla svetle črne lase nazaj. »Saj to je moj večni strah, da se ne bi tudi me tako razvile. Vsaij jaz, zakaj ti se gotovo ne boš.« _ »Misliš, da ne?« Efflen ie vedelo, da Jo ie prijateljica, kj je Ma leto dni mlajša od nje, vroče občudovala in morda kar previsoko cenila. »Ne,« ie rekla Sybil, in njen temnoriavi, deški obraz, ki si ga ni v martermo žalost nikoli barvala, se je zresnil. »To ie tisto, kar je slovanskega v tebi.« Natanko ji prav za prav ni mogla razložiti, kaj mteH. Prave Američanke so bile vse tako površne in željne zabav. Elteai }e bila v teh rečeh čisto drugačna. Premišljevala je o vsem, kar jo je srečalo v življenju, in imela tisto čudno navznotrnjo smer, kakor večina Slovanov. Ellen jo je v dvomu pogledala.. »Saj tudi ti nisi zadovoljna z življenjem bogate Američanke; tudi ti iščeš v življenju globljega zmisla.« »A vendar me ie zmerom neznansko strah, «ie strastno rekla Sybil, »da ne bi pozneie tudi jaz postala taka kakor moja mati in njene'znanke, in ne bi bili bridge in tenis, dobrodelne prireditve in nega telesa glavna vsebina mojega življenja. Vsekakor sem pa srečna, da sem te spet našla,« je končala svoje premišljevanje. »Zdaj se lahko skupaj lotiva odkritja sveta. Mama je dobro spravljena, v tukajšnji ameriški naselbini je našla znanko iz Chicaga, ki bo lahko z njo od jutra do večera nakupovala in gojila družabnost.« »A jaz ne ostanem več dolgo tu,« je oporekla Ellen; »samo toliko časa še, da stric Milan opravi svoje posle.« »O tem ni govora,« je dejala Sybfl. »Ostala boš, dokler ostanemo me. Ali misliš, da te bom pustila od sebe in se spet tako na smrt dolgočila z mamo in njenimi ljudmi? Zakaj prav za prav spremljaš strica?« Isto Vprašanje je zadala, ko sta se pri kosilu srečala z Milanom Crnetom. Milan Črne je bil utrujen od dolgega obravnavanja v mi- nistrstvu; toda obraz se mn te zjasnil, ko sta mu prišli v veži Eller ia Sybfl naproti. »To ie Sybil Ashbeyeva, strte Milan, moda najboljša prijateljica. Sybil je krepko, po deško stisnila Milanu Cmetu roko. Kar na prvi pogled sta bila drug drugemu po godu. V navzočnosti del^ei je za malo časa pozabil svoje skrbi. Vesel, živahen, očarujoče ljubezniv, je sedel med njima kakor pravi kavalir. »Skoda, miss Ashbey, da niste že prej prišli. Jutri morava spet domov.« »Ali si že opravil, striček?« Je vprašala Ellen. »Opravljena ta reč še dolgo ne bo. Zdaj moram igrati nekakšnega kurirja med našimi gospodi in ministrstvom.« »Oh, prosim vas, pustite mi Eileno tukaj,« je poprosila Sybfl. »Skupaj si bova ogledovali Beograd. Drugače sem zelo sama, zakaj mama noče spoznati v Beogradu ničesar drugega kakor kraje, kamor zahaja ves svet. Že tako sem jo komaj spravila v ta konec Evrope.« Milanu Crnetu je Sybilan predlog zelo ugajal. Na tihem Je b* že ugibal, kaj naj Ellen prav za prav dela v Ljubljana. Sam je bil ves dan vprežen, rodbina je bila pa še vedno na Bledu. In Vlasta, njegova snaha, tudi ni bila prava družba za tako dekle. »Ne, ne,« se je strahoma pobranila Ellen. Z Vlasto se res ne bi razumeli. Njena brezmejna ošabnost ji je branila gledati delj »cakor do meje lastnega družabnega sloja. Karkoli je mrgolelo onkraj te meie, po nienem mnenju ni imelo pravice do življenja. Ellen, kš je bila va'jena brez predsodka gledati ljudi in jih ceniti po njihovi osebnosti, se je bila že prve dni ogorčeno sprla z Vlasto. — Teta Nina je bila takisto ošabna, a obenem tudi velik otrok, kri mu m bito moči zameriti. Vlasta je imela pa bister razum: lahko bi se bila uprla svoji slepi prevzetnosti, če bi se bila hotela._ 0 r t Oživljeni športni klub Logatec V Logatcu je bil šport pred 6 leti t bujnem razvoju. Ker pa ni bilo resnih in zanesljivih voditeljev, je takratni športni klub presenetljivo hitro zaspal. — Nekaj let pozneje se je ustanovil smučarski klub, ki psi poleg smučarstva drugih športov ni gojil. — Logaški mladini pa je vendarle rojil po glavi nogomet in na dolgotrajno pritiskanje velike skupine nogometašev se je odbor smučarskega kluba končno odločil, ustanoviti nogometni odsek. Logačani pa nimajo le dobrih nogometašev in smučarjev, temveč imajo tudi izvrstne plavače, katerim omogoča krasni bazen logaške občine najširše udejstvovanje. — Vse to ■nas navdaja z upanjem, da bo tudi Logatec postal v najkrajšem času močna športna trdnjava. Na praznik dne 8. t. m. je bilo novo nogometno igrišče otvorjeno s tekmo SK Javornik, Rakek : Logatec 6 : 2 (3 : 2). Moštvo domačinov je častno prestalo svoj krst. Borili so se vsi zelo požrtvovalno in često ogražali vrata nasprotnika. Zlasti sta ugajala srednji napadalec in levo krilo. — SK Javornik z Rakeka se je pokazal kot trdo, izdržljivo, pa tudi dobro moštvo. V početku se na velikem prostoru krilci niso znašli, pozneje so se popravili in je zlasti bil dober levi krilec. — Obrambo ima odlično. Tudi napad je dobro funkcioniral in je nekaj golov rezultiralo iz lepo zasnovanih kombinacij. . Dopoldne je priredil SK Logatec stafetm tek po Logatcu na progi približno 1000 m s štirimi predajami, pri katerem ie zmagala poznana nepremagljiva štafeta bK Javornika z Rakeka. — Pri nato sledečem gozdnem teku ie odnesel prvo mesto Janko Oblak (SD Vrhnika), drugi je bil z malo razliko Mršek Tone (Javornik-Rakek), nato pa brata Kralj (Logatec). SK'Logatcu na uspešni prvi prireditvi čestitamo in mu želimo najlepšega razvoja. Službene objave LNP (S seje p. o. 6. t. m.) Popravlja se vrstni Ted izžrebanih parov podsaveznega liga razreda, ki so bili pomotoma napačno objavljeni in določno se termini, .. ,, 1. oktobra: Rapid : Maribor v Mariboru - Celje ali Elan : Železničar v Celju ali Novem mestu. — Cakovečki SK : Her-mes v Cakovcu. . „ .. ^ 8. oktobra: Cakovečki SK: Rapid v Cakovcu - Celje ali Elan : Maribor v Celju ali Novem mestu - Železničar : Hermes v Mariboru. _„ 15. oktobra: Železničar : Cakovečki SK. v Mariboru - Celj« ali Elan : Hermes v Celiu ali Novem mestu. 22. oktobra: Železničar : Rapid v Mariboru - Cakovečki SK : Celje ali Elan v Cakovcu. - Hermes : Maribor v Ljubljani. 29. oktobra: Rapid : Celie ali Elan v Ma-ti Koru. 5. novembra: Hermes : Rapid v Ljubljani - Železničar : Maribor ▼ Mariboru. 12. novembra: Maribor : Cakovečki SK V Mariboru. Termini ljubljanskega drugega razreda: A. grupa. 1. oktobra: Grafika : Jadran - Iliri ia : Korotan - Slovan : Reka. 8. oktobra : Slovan : Korotan - Ilirija : Reka. „ r, 15 oktobra: Ilirija : Grafika - Korotan : Jadran. _ ... 22. oktobra: Slovan : Grafika - Ilirija : Jadran - Korotan : Reka. 5. novembra : Slovan : Jadran - Korotan : Grafika. 12. novembra: Ilirija : Slovan - Grafika : Reka. 19. novembra: Jadran : Reka, Izbiro igrišča, prijavo in blagajniško službo ima vedno prvo imenovani klub. B. grupa. 1. oktobra: Disk : Mars ▼ Domžalah -Zalog : Sloga v Ljubljani. 8. oktobra: Disk : Zalog v Domžalah -Mars : Svoboda, Vič v Ljubljani. 15. oktobra: Disk : Domžale v Domžalah - Mars : Zalog v Ljubljani - Svoboda, Vič : Sloga v Ljubljani. „ , , ...x 22. oktobra: Domžale : Svoboda, Vič r Domžalah - Mars : Sloga v Ljubljani. 29. oktobra: Disk : Sloga v Domžalah. 5. novembra: Zalog : Svoboda, Vič t Ljubljani - Domžale : Mars v Domžalah. 13. novembra: Domžale : Zalog v Domžalah - Svoboda, Vič : Disk ▼ Ljubljani. 19. novembra: Sloga : Domžale v Ljubljani. Iz seznama verificiranih igralcev se črtajo: Vukovič Slobodan, Ilirija. Ljubljana —-Jamnikar Jože, Pogačar Franc, Burnik Ivan, Tratar Karel, Drapek Vinko, Bitež-nik Jože, Vodušek Karel, Korošec Stanislav, Velkavrh Viktor, Babnik Vladimir, Ulčar Ivan, Srni d Matko, Primožič Adolf, vsi Svoboda, Vič. — Blažek Ivan, Toplak Josip, Orel Adolf, Schmanz Rudolf, Kindelhofer Rudolf, Szabo Ivan, Szabo Štefan, vsi SK Šoštanj, Šoštanj. (Konec.) Tajnik II. V nekaj vrstah. V nedeljo je Anglež F. J. Perry zmagal v finalu teniškega turnirja za ameriško prvenstvo v Forest-Hill-su in potolkel svetovnega prvaka .1. Craw-forda, letošnjega avstralskega, francoskega in britanskega prvaka. Perry je zmagal v petih setih 6 : 3, 11 : 13, 4 : 6. 6 : 0, 6 : 1. Perryjeva zmaga pomeni krono letošnjih britanskih uspehov na teniškem polju. Kakor znano so si Angleži letos po celih 21 letih priborili nazaj Davi sov pokal, skoraj še pomembnejša je pa zanje zmaga na ameriških tleh. — V nedeljski predtekmi na igrišču Hermesa v Šiški sta odigrali prijateljsko tekmo moštvi VSK Triglava in Grafike, ki se je končala neodločeno s 3 : 3 (2 : 1). ASK Primorje (nogometna sekcija). Važna seja direktorija se vrši danes ob 20.30 v klubskem tajništvu. (Nebotičnik IV. nadstropje, soba št. 410.) ŽSK Hermes (nogometna sekcija). — Danes od 18. dalje strogo obvezen trening vseh igralcev. Ob 20. seia sekcijskega odbora pri Beliču. S o k o 1 Sokolski nastop v Kamniku Svoj letošnji telovadni nastop je posvetil kamniški Sokol proslavi 10 letnice rojstva prestolonaslednika Nj. Vis. kraljeviča Petra, staroste našega saveza. Zdelo se je že, da bo dež pokvaril vso prireditev, vendar pa je popoldne posijalo solnce in se j« nastop izvršil v najlepšem redu in razpoloženju. Kamniška sokolska družina je biLa dobro pripravljena, zabeležbe vredno pa je, da se je število telovadečih napram prejšnjim letom znatno povečalo. Vendar izrekamo željo, naj društvo v bodoče pritegne v svoje vrste še mnogo več mladine. Po prihodu popoldanskega vlaka, ki je pripeljal mnogo Sokolstva iz okoliških društev, zlasti iz Domžal, Radomelj, Mengša itd., je krenil od kolodvora dolg sprevod s kamniško mestno godbo na čelu skozi mesto na okrašeno društveno telovadišče, kjer se je zbralo okrog 600 gledalcev, kar je gotovo lepo število. Proste vaje so vsi oddelki izvedli lepo in brezhihbno ob prav dobri spremljavi mestne'godbe. Največ ie nastopilo članov, 39, ki so poleg članic želi največje odobravanje. S posebno prisrčnostjo pa je občinstvo sprejelo staro kamniško sokolsko gardo, ki je tudi nastopila k svojim prostim vajam, jih vzorno izvedla tako da je bila želja vseh, naj bi njen nastop našel čim več posnemovalcev. Po orodni telovadbi članov in naraščaja je nagovoril vse prisotne podstarosta kamniškega društva, br. Vedlin. Sokolska župa Ljubljana Je sporočila vsem svojim edinicam, da se bo vršil v dneh od 17. do 24. septembra župni pred-njaški tečaj za vodnike. Ker je bilo pričakovati, da se bo v ta tečaj prijavilo veliko število tečajnikov, zlasti še z ozirom na to, ker je vstavilo župno načelništvo, ki bo vodilo ta tečaj, v spored med drugimi tudi vadbo telovadnih sklad za javne telovadne akademije in telovadne nastope. Ker do danega roka župno načelništvo Se m prejelo polno število priglasov, poziva ponovno vse edinice, da pošlejo prijave takoj in v ta namen podaljšuje rok še za tri dni. Po tem roku se ne bo sprejela nobena prijava več. Župno načelništvo. III. savezne smučarske tekme bo priredilo naše Sokolstvo ▼ bodoči zimski se-ziji. Za oktober je nameravana tekma v prekopokra iinskem teku za vse smučarje in bo najbrž savezno načelništvo slične tekme predpisalo vsem župam v izvedbo. Jugoslovenski sokolski savez v Ameriki, ki je bil letos ustanovljen v Chicagu, si je zbral navedeno mesto tudi za svoje središče. Hvalevredno je, da je takoj prevzel časopis društva St Louis in ga pričel nadalje izdajati kot svoje glasilo pod imenom »Sokol«. Jugoslovenska sokolska zupa v Chicagu, ki tvori jedro nove zveze, je priredila 4. avgusta svoj župni zlet, ki je prav dobro izpadel. Na zletu so bile tudi tekme, ki se jih je udeležilo okrog 30 tekmovalcev in 20 tekmovalk. Člani so tekmovali v desetoboju, članice pa » šestobo-ju, ki je obsegal poleg orodne tekme tudi nekaj panog iz lahke atletike in proste vaje. Iz dosedanjih poročil ni razvidno, da bi se onih nekoliko slovenskih sokolskih društev, ki obstoje v Združenih državah, živahneje udeleževalo zveznega dela, zato želimo, da bi tudi ta društva doprinesla vse, da se Sokolstvo vse bolj kakor dosedaj razširi med rojaki onkraj morja. Radio Torek, 12. septembra. LJUBLJANA 12-15: Plošče. — 12-45: Dnevne vesti. — IS: Cas, plošče, borza. — 19: Radio - orkester. _ 20: Resnica in zmtr ta o duhovih. — 20.30: Frandrova simfonija v B-duru na ploščah- — 21.15: Slagerje poje gdč. Ziherlova. _ 22: Cas, poročila, radio-orkester. Sreda, IS. septembra. LJUBLJANA 12-15: Plošče. - 12-45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 19: Otroški kotiček. - 19.30: Plošče. - 20: Literarna ura: Gledališki zapiski (Ciril De-bevec). — 20-30: Solistični koncert ge- Zlate Gjungjenac - Gavella. — 21.15: Oktet »Ljubljanskega Zvona«. _ 22: Cas, poroči la, radio - jazz. BEOGRAD 16: Orkester. — 20: Zidovefce pesmi. - 20-30: Prenos koncerta ix Ljubljane. _ 22.30: Plesna glasba. — ZAuK&B 12 30: Plošče. — 20-30: Prenos iz Ljubljane — PRAGA 19.35: Plesna glasba. — 20.30 Program iz Brna. - BRNO 10.36: Plesna glasba iz Morav. Ostrave- - 20.30: Mešan program. - VARŠAVA 18.05: Komorna glasba — 19.30: Prenos z Dunaja. — 21: Orkestralen koncert. _ 22.40: Ples. -.DUNAJ 12- Lahka glasba. — 17.15: Sodobni avstru-ski skladatelji. - 19.30: Slavnostna akademija Poljske. - 20: Brucknerjeva maša v C-molu. - 21.45: Valčki in balet. _ 22-50: Plošče. — BERLIN 20.05: Narodne pesmi. — Godba za ples. - KONIGSBERG 20.10: Plesni večer- — 22.30: Oporni orkester. — MLiHLACKER 20-05: Večer lahke glastv? — 23: Nočni koncert iz Monakovecta. — BUDIMPEŠTA 17-30: Klavirski koncert. — 18 45: Lahka godba. — 30: Wagnerjev večer. — 21.45: Lahka glasba. - RIM 17.15: Oriie-ster. — 20.45: Večer lahke glasbe Narodno zdravje ln naši lekarnarji Kongres Zveze lekarniških sotrudnikov se je zavzel za uvedbo obveznega ljudskega zavarovanja za primere bolezni Beograd, 11. septembra V Domu Rdečega križa v Beogradu se je vršil v soboto in nedeljo XIiI. redni kongres Zveze lekarniških sotrudnikov. Ta zveza je bila ustanovljena že L 1921. in je takoj izvedla organizacijo po vsej državi Zveza se že od svojega obstoja ne zavzema samo za stanovske zadeve svojega članstva, temveč tudi za mnoga vprašanja v pogledu narodnega zdravja. Tako zahte-za uvedbo svobodnih lekaren, da bi ljudstvo lažje prišlo do zdravilnih sredstev. Lekarne bi morale biti pod strogim državnim nadzorstvom in država naj bi jih tudi podpirala ▼ največji meri, da bi lahko služile narodnemu zdravju ter med našim narodom popolnoma izpodrinile mazaštvo in vražarstvo. Na kongresu pa je bila tokrat zaradi razmer posvečena velika pozornost tudi vprašanju zaposlitve lekarnarjev in izobrazbi lekarniškega naraščaja. l>ošlo je namreč do hiperprodukcije farmacevtov in do zaposlovanja nekvalificiranih moči v nekaterih lekarnah. Nekvalificirano lekarniško osobje tvori veliko nevarnost za narodno zdravje. O reformi študij farmacevtov je posebna anketa lekarniških sotnid*ikoa d» j »njo naslova »li za Sfro 5 Dm. Dijaki, ki iščejo imstrukeije, pJa-Sa jo vsako besedo 50 pati sa Šifro afi z« dajanje nabora g Din. (4) Diplom, učiteljica angleščine in nem Miti e — »prejema učence. Pouk posamezen ali v tečajih. — Prijav« od 11.—14. in od 18.—20. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 27S4Ž-4 Pia Menardi diplomirana učiteljica k'* virja, »prejema učence. — Prijave dnevno od 11. do 14. in od 18.—20. Trubar jeva ulica 2/1 (pri motu »v. Jakoba). 26841-4 Trgovski tečaj prt Trgovskem učnem »a rodu t Ljubljani, Praž« kova nltea 8'TL Vpisov s •je dnevno med 9. tn 12 ter 15. in 18. uro. 26290 * Gosli poučuje b!v$ učitelj konsM-vitort ia. 3 tod en'o vek a nI. 91 25771 4 Profesor glasbe poučuje klavir. Informacij« cvetličarna Bajt. Selenburgova ulica. 25571-4 Francoščino in klavir poučuje očrteljiica, diplo-m:rana v Parizu. A. Potočnik, Wolfova ul. 10/11. Prrave dnevno med 10. in 6. uro. 35295-4 Službo dobi • Vsaka beseda 80 par; sa dajani« onskrva ali za Iifro pa 8 Din. (1) Sirarja samostojnega v Izdelav! »Ementalerja«. sprejme takoj mlekarn« I. Horvatič, Zagreb, Eiea 69. 35073-1 2 šivilj, pomočnici sprejme takoj atelje Mine Škabar, Aleksandrov« 5. Ena mora biti prvovrstna v iidelavi plažčev io kostumom, ena pa v izdelovanju oblek. — Sprejmem pa tudi praktikantinjo Prednost imajo absolventke obrtne Sole. 35102-1 Gospodična stara 25—35 let, vajena gospodinjstva, dobi takoj siužbo pri kovaškem mojstru — vdovcu z 1 otrokom, v Savinjski dolini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Obrtnik«. 363.14-1 Služkinjo za gospodinjska dela in oskrbo 2 otrok, staro 30 let, počteno in prikunHive zunanjosti, iičem k delavski družin!. Sporazumni« event. ieoitev. — Pismene ponudbe na otrlasni oddelek »Jutra« pod »Prsprosta« 35324-1 Brivskega pomočnika ki dobro striie ta brije, dobrega bubi štuoerja — rnrejrae takoj M. NadaS-4b. brivski salo«, Cakove« 35257-1 Izurjeno pletiljo 2 prevzemalki Sedme vnanjosti. srednjih let, polteni in vest®! — sprejmem v prvovrsten lokal v Ljubljani. Ponudbe z zahtevo mesečne plače, po motnosti s sliko na oglas. oddelek »Jutra« pod Šifro »Kavcija prednost«. 35329 1 Blagajničarka dobi službo v obratu v Ljubljani, če proti mesečnemu odplačevanju io ob-restim posodi 15.000 Din v gotovim. Naslov po-ve ogl. oddelek »Jutra«. 35359-1 Absolviranega filozofa iščemo za nadzorstvo ta pomoč pri učenju. Ponudbe na podružnica »Jutra« v Mariboru pod »Filozof«. 35384-1 Krojaški mojster izdelovalec boljše moške konfekcije, dobi delo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35365-1 Poslovodinio sprejmem takoj za podružnico. Kavcije zmožna ima prednost. Leo R«ta_j. Sv. Lenart v Slov. Goricah. &5388-1 Dekle pridno ta po Steno, star o .16 let, iSče kakršnokoli zaposlitev — tudi k otrokom. Zna čipkati. Marija Petrnel, Ziri 25, Dra ve.ka banovina. 35294-2 Mesarski pomočnik iSče službo. Naslon pore oglasni oddelek »Jutra«. 35349-2 Abs. trg. akademije vešča knjigovodstva, kore apondence. slov. in hrvatske stenografije ter dobra računa rica, ižee namešče-nje. Naslov pove 07'flf ni oddelek »Jutra«. 35391-2 Vzgojiteljica z osemletno prakso, izpra šama otrn.-S.ka vrtnarica — ve5ča nemškega in 6lov jezika, z znanjem vsega šivanja in ročnih del. ljubiteljica otrok, želi mesto k otrokom, v Mariboru, v Ljubljani. a5i tudi na deželi. — C°nj. pnnndfce na oglas, oddelek »Jutra« pod •Ljubiteljica otrok«. 35393-2 Kupimi Oglasi wg. značaja po 1 Dta beseda; za dajanje naslova ali u šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaj« vsa ka beseda 50 par; za da)anje naslova ali za iifro pa 3 Din. (7) Perfektno kuharico ki bi opravljala tudi postranska dela. kakor dela na vrtu itd., »prejmemo takoj k večji trgo\-ski cebi-telji. Prednost imajo kuharice od 35 do 40 let.— Ponudbe s prilogo spričeval na og'asni oddelek »Jutra« pod »Kuharita«. 35r292-l Dimnikar. pomočnika sprejmem takoj. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra« 35304-1 Boljšo gospodično iščem za v garderobo. — Ponudbe na ogla«, oddele-k »Jutra« pod »Potrebnih do 3000 Din«. 35320-1 Vsaka beseda 90 par; u da jen j« naslova aH f w Mfnp pa S Din. (2) Mlajša vdova poštena ta delavna, vajena vseh del ta kuhanj«, iiče službo za takoj. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Vestna«. 35315-2 Šivilja dobro toračeraa, gre Šivat na dom — v mes-tn aH na defelo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36312-2 Postrežnlca »prejme takoj Farzer, Tr- aredmiih let, ižče zaposli-novski pristan štev. 14. ter. Naelo-v pove oslasoi 35351-1 oddelek »Jutra«. 35307-2 Sobarica W Mupoiaga z večletnimi sipričevali. išče službo v hotelu. Ponudbe na oglas, iddelek »Jutra« pod šifro »Znanje nemščine«. 35004-2 Dobrim ljudem U bi. a uomiljenja do rev as. pridne ln dobre dekli oe, ki je vajena oadtirati Hroks, vzeli tako k sebi. priporočam 141etoo deklico. H je dovrSila 8 razredov osnovne Sole. Izučila bi se tudi rada trgovine ali kaj primernega, le da bi se jo skromno oblačilo in prs-br*nilo. Oni, ki bi jo hoteli aprejetif naj se javijo pod Šifro »Pridna sirota« na oglasni oddelek Jutra. 35089-2 1000 Din dobi takoj tisti, ki mi preskrbi »talno sJužibo hiSnika, sluge, nočnega čuvaja ali kaj •Učnega, za takoj ali s 1. oktobrom. Naslov v oglas, oddelku »Juitra«. 33310-2 G Th. Rr^inan: Nove prigode gospoda Kozamiiroika Nazadnje kavelj ni več zdržal bremena ln se je utrgal. Gospod Kozamurnik je cepnll doli. Kaoa drugam kakor na novo svetilko To je bilo razdejanje! In voda je brliMla ln poplavljala tla. Ko je Minka prinesla kavo je sirota od strahu izpu stila nosorio iz rok! Otroški voziček moderen, globok, rabljen, dobr'> ohranjen, kupim. — Ponudbe oa oglas, oddelek »Jutra« pod »Otroški voziček«. 35311-7 Elektr. kuhalnik rabljen, v dobrem stanju, na dve plošči, ku>pi Ja.neš. Aleksandrova cesta St. 12. 35326-7 Vsaka beseda 1 Dta; | za lajanje naslova al! 1 za Iifro p» 5 Din. fl61 j Hranilne knjižice kupite, prodaste. lomhar iirate posojila najkuJant neje ori: Poslovni zavod L i.. Zagreb Prašk« ui. St 6/T1. Za odgovor pri ioiiti znamko za 8 Dta 232 Iščem posojilo proti vknjižbi na prvo mesto im 10% obresti. Ponudbe z na-ved:bo vsote prosim na ogiasmi oddelek »Jutra« pod »Hipoteka«. 35200 16 Hranilne knjižice kupuj« im prodaja M. Jankole toinand družba, Ljubljana Aleksandrova c. 4'il paiača »Viktorija«). Tele loo 3052. 26921 16 6 % obresti Dvignite pismo. 36294-16 Knjižico Kmetske ali Ljudske posojilnice kupim. ' Ponu dbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »NajrviSji plačnik«. 35313-16 Naš bančni oddelek kupuje ta prodaja hranilne knjižice Strogo solidno poslovanje — Naž zastopnik: Rudolf Zore, Ljubljani, Gledališka ulica 12. 35360-16 Vsak* beseda 1 Dta: za dajanj« nastorva aH za šifre pa 5 Dta. (20) Hiše - posestva od 30.000 Din dalje — ter gostilne in graščine prodaja Posredovalnica v •Mariboru — Frančiškanska ulica ai. 35298-20 Telefonski aparat dobro ohranjen, uporaben za večjo hišo ali tovarno, poceni prod« Bojan Ogo-relec, Škofljica. 35352-6 [ Učiteljska družina 1 sprejme dijake v vso oskr bo. — Pomoč pri učenju center, ntaka cena. Naslov v oglasnem oddelku Jutr« 35330 ~ Steklenice cca 60 gr vsebine, oglate, večja količina naprn-daj po zelo ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35.143-6 Zephir peč priporočljivo za pisarno, po ugodni ceni proda »Ekonom«, Kolodvorska 7 35376-6 Dijake sprejme učitei.pka družina Strogo nadzorstvo, pomoč p-: učenju, center, nizka cena. Naslov pove oelas.ni oddelek »Jutra«. 35338 23 Živinu BaČku, debelu dobavljam *vaku količinn. Samo pri-ma kupci ntto,nioio •• •••■■ • J v.:.'> Vsaka beseila 1 Dta; z« dajanje naslov« ali sa šifro pa 5 Din. (10) Limuzino dobro ohranjen 5—flsede-žen avto — pripraven ia avtotaksi, kupim s hranilno knjižico. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35302-10 Rabljeno pnevmatiko event. s kolesi ugodno prodamo. A. Goreč. d. z o. z., v palači Ljubljanske kreditne banke. 35236-10 Oe-s^da 1 L>in. uk 'lajanje naslova al: u šifro n» 5 Din. ?35' Vsakovrstno zlato ;upuje 00 najvišjih eenab CERNF — iuveHf Ljubljana. VVolJova ulica 3 Kdor n u d t prehnan-o plača za vsak« best-dn 1 Dta; kdor išče prehrano pa u bes. d o 50 par: za dajanj« naslova ali šifro 3 Din. oairoma 5 Din. (14) Trgovski »glasi 1 Din Fantka osem mesecev starega, oddam za svojega. — Roža Adam. Hrastje št. 72. pošta LimbuS. 35386-14 Hffv Vsaka beseda 1 za dajanje naslova za šifro pa 5 Din. Dta: ali (19; Lokal s skladiščem nasproti Križem i ške eer-kve oddam. Pismene po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod >1. november« 35160-19 Lokal na prometnem kraju od dam v Kranju, Glavni trg St. 102. 35300-19 Lokal n« vogalu Krekovega trga In Kopitarjeve ulice takoj odda v najem »Slovenska banka«, Krekov trg St. 10 35290-19 Profesor ! sprejme v ve'iko in zmčnn j so-bo dva dijaka (taji) po zmerni ceni na hrano in stanovanje. — Pomoč pri učenju na razpolago. Kopalnica. klavir. Sv. Petra eeete 27/1. 35337-22 Dijaka (injo) (nižješolca) v fino oskrbo z vzornim nadzorstvom sprejme v komfortno stanovanje s klavirjem skrbna rodbina [K)!eg dramskega gle-lai:Sča Pnrn.o{ pri študiju Naslov pove ogt. oddelek »Ju're« 35377-22 Dijake sprejmem 'm 400 Din mesečno v vso oskrbo. — Istotam oddam tudi sobo s separatnim vhodom. — Ramor, Krfževniška ulica St. 6-14. 35375 22 Dijaka nižješolca. išče boljša družina k sinu četrtošo-lcu v zračno sobo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 35370-22 Stanovanje Vsaka beseda 1 Dm. za dajanje aaalova ali za šifro pa 5 Din. (33) Mleto papriko plombirano 1 dri plombo dobite najceneje tzključ ao ie pri proizvajalcu :D >redelovalen Bela nov Pi ;ip, v Martonnšn Zahtevajte ponudbe z vzorcem. 25761 33 Stanovanjsko vilo visoko rentabilno, komfortni trisobni stanovanji, deset minut od glavnega centra prodam. Posredovalci izključeni. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Severne Ljubljana 475.000«. 35346 20 Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslov« ali za Iifro 8 Din. (22) Ofitasi trg. značaja po 1 Din beaoda; za da janje naslova aii ta MfTO 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; u dajanje naslova ali za Siftm p» 3 Din. (6) Perje razstavljen« oa Velesejma v psvHjonu E 60 ta pa viljoon 1 667 d-.bi te ta 20% eeoeje. dokler traja zalogi ftadovan. 26774 6 Mizarji! Okovje in orodje kupite najugodneje tudi n« hran. knjižice pri »Jeklo« Ljubljana. 24266 6 Lovsko puško snocevno, 16. poceni proda Majerovič, Frančiškanska ulica 10/1. 36364-6 Otroški voziček angleški, zelo iobro oh-a-njen. naprodaj na Iyrš>-vi cesti 100. 35357 6 2 mlajši dijakinji ali enega mlajšega dijaka sprejmem v vso oskrbo N»s)"v v oglasnem oddelku »Jutm«. 26904 22 Sobo oddam dijaku ali dijakinji Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36056-22 Dijakinjo in dijaka sprejmem v vso oskrbo. Klavir, kopalnica, nadzorstvo. Gledališka u'. 12/IIJ 35917-22 Dva dijaka sprejmem na stanovanje, event. s hi»ano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35306 22 Dve dijakinji sprejmem v vestno oskrbo, v solnčno sobo v sredini mest«. Klavir. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35322-22 Gospodično event. dijakinjo sprejmem na stanovanje z vso oskr bo na Starem trgu 28/111. levo. 35330-22 Dva dijaka sprejmem z vso oskrbo v lepo in zračno sob') po '.merili nem v Gospo-ki ul. Si.. 10. 353:« 22 Vsaka beseda 1 Dtoi; za dajanje naslova aH za šifro p« 5 Dta. (21) Dvosob. stanovanje « kuhinjo solnčno v pifl pritličju vile. v sestre mesta oddam takoj Vpra Sani v Knafljevi ulieH 14 U. nadstr. 26565.21 Trisob. stanovanje v n nadstropju, v Slom škovi ulici takoj oddam. Pojasnila daje A. Vodnik, pri glavnem kolodvoru v Ljubljani. 2+656 21 Opremljeno stnaovanje v prijaznem kraju v lastni hiši oddam zelo ugodno nad 40 let stari vdovi Z majhno pokojnino ima prednost, in tudi lahko pristopi v skupno gospodarstvo z boljšim obrtnikom. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobroželjoi 1876-22«. 26742-21 Dve stanovanj? eno- in dvosobno oddam v Zg. Si&ki štev. 172. 35323-21 Dvosob. stanovanje z vsemii pritiklinami oddam z novembrom na Glin-cah, cesta VI štev. 4. 35334-21 Fnosob. stanovanje oddam takoj ali s 1. oktobrom. Naslov: R. Peselj. Moste, Pokopališka 2. 3534(1-21 Štirisob. stanovanje pritlično, s pritiklinami, na Gospotsvetski cesti poleg kavarne »Evropa« od dam — event. tudi v pi s«rn;ške namene. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepi prostori«. 35327 -21 Stanovanje obstoječe ra 3 »ob, kopalnice in vrta, na Miriu od dam s 1. noveimibrom aH še preje. Ponudbe na og'. oddelek »Jutra« pod šifro »S«. 35363-21 Stanovanja Vsaka t>e»eda 50 par: za daj&nje naslov« aH za šifro 3 Din. (31-a) Stanovanje sno ali 1vo«ol>i»o Sče mi 'en tak Miški' par arm I ►t.rok — k»!lkor tnopče v mestu Ponudbe ne oarl wldelek »Jutra« pod 4ifr« »J V. — Svetlo« 26568 21/a Dvosob. stanovanje išče stranka 3 odraslih oseb Ponudbe na ogla«, oddelek j »Jutra« pod šifro »Mirni — j točni«. »-..ins-iM/* Opremljeno sobo z eno, event. tudi z dvema posteljam«, veliko, čisto, mirno ta zračno, s posebnim vhodom, elektriko in parketom, v neposredni Milini Zvezde, dra-me in univerze, oddam s 1. oktobrom samo stalnemu boljšemu gospodu. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 35335-2 Opremljeno sobo poleg sodnije oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35332-23 Sobo strogo separiraDO. z vhodom s stopnjic, z eno ali dvema posteljama oddam v vili pod Rožorkom. V<--čoa pot 14. Telefon. 35364 23 Na stanovanje sprejmem 1 ali 2 gospodični. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 35350-23 Ulj fj Vaaka based« M par; dajanj« ueJov« tU Iifro 3 Dta. (83-a) 1 ali 2 prazni sobi za stanovanj«, iščem v Ljubljani. Ponudbe n« ogl. oddelek »Jutra« pod šifr> ~22«. 35299-23/a Dopisi Pisalni stroj (najraje porta bi) dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe z navedoo zmamke ta cene na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Z« pisarno«. 36344-29 Drva In premog Prt rv. SCHUMl Dolenjska cesta Telefon št. 295!) Mizarji pozor! Vsaka besed« 2 Din; sa dajanj« naslova ali šifre pa 5 Din. (24) Sobo lepo opremljeno, v mirni enodružinski vili. s posebnim vhodom, za 300 Din takoj .vidam r Pru!a-h — Sredin« 5. 35358-23 Stanovanje 2 sob. kabineta in priti-klin oddam v Korytkovi uiie.i St-. 31. Pojasnil« daje J Bogataj, Poljanska cesta št. 5. 35371-21 Orwemlieno sobo z eno ali dvem« posteljama oddam na Mestnem trgu št. 6/II. 35373-23 Sobo opremljeno ali prazno, s posebnim vhodom iz veže. oddam v strogem centru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35369-23 Mlad trgovec z lesom, želi poznanstvo z gos[»odično ali gospo, s srednjim kapitalom. Kasnejša ženitev ni izključena Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Bodočnost zasigurana«. 26861-24 »Posestvo pod Rožnikom« Dvignite pismo! »De-zde-mona«. 35342-24 Ženiivč Vsa** beseda 1 Din: 1* dajanj« naslova ali ta Šifro r« 5 Din. (31) Avtobusna proga Bled—Ljubljana obratuje do preklica po sedanjem voznem redu. Ukinjena je samo vožnja ob nedeljah ln praznikih. Odhod ob 6. url lz Bleda ln ob 21.30 lz Ljubljane. 35199-31 Izgubljeno Vsaka beseda 50 par; «a dajanje naslova iM za šifro pa 3 Din. (28) Vsaka beseda 2 Din: za o-janj« naslova aH šifre pa 5 Din (26) Opremljeno sobo epo, takoj oddam v Kri ževniški ulici štev. 7/II. 35362-23 Opremljeno sobo veliko, s posebnim vbodom. parket.i in elektriko, poleg univerze takoj od dam. Gosposka ulica 3/1. 35356 23 Finančni podpreglednik s pravico na pokojnino, 4>1 let star. simpatičen in z na čaj en. ki ima nekaj gotovine, želi poročiti ko kršnokoli obrtnico. nastavljeni o ali boljšo kmečko dekle, staro 20—30 let, čedne zunanjosti in neoporečno. z nekaj gotovine, dobro gospodinjo. Dopise s sliik-o na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V Her_ cegovini«. 35296 25 tšEsnss Sostanovalko k dijakinji iiz boljše družine sprejmem. Prvovrstna oskrba, kopalnica, klavir, nemška konverzacija in strog center. Naslov pove glasni oddelek »Jutra«. 35366-23 Zakonca poceni sprejmem v čisto sobo s posebnim vhodom Ogledati samo dopoldne. Naslov v »glaOTem oddelku »Jutra«. 35379-23 Kabinet z elektriko, oddam s 15. septembrom poleg sodišč«. Selan, Trdinova al. 8/111-35374 23 Lepo, prazno sobo s posebnim vhodom, v cen tru mesta oddam gospo dičai. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 35361-23 Sobo = separatnim vhodom, parketom ta elektriko, v cen tru mest« oddam gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35321 23 Elegantno sobo s posebnim vbodom, z eno ali dvema posteljama im souporabo k^jielnice takoj oddam. Naslov pov« ogl. oddelek »Jutra«. 35333-23 Sobo čisto ta zračno, tudi za dijaka, s brano io upors bo klavirja oddam v bližini realke. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 35348-23 Lepo sobo parketirano. z elektriko ta souporabo kopalnice, nedaleč od c-e-ntra. na željo z d i etično hrano oddam. Rožna ulic« štev. 27/1. 35325 23 Vsaka beseda 1 Din j za dajanj« naslov« ab za Šifro pa 6 Din. (26) Pianino dobro ohranjen, poceni na prodaj radi pomanjkanja prostora. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35353-26 j. Vsaka beseda 1 Diti: i za dajanj« naslova sli i za šifro pa 5 Dta. (27; Psa jerebičarja 5 mesecev starega, z rodovnikom »Dassb voo der Bode«, mati »Asta von Reissenstein«, prode Julij Wiesei, Zelena jama. 35347-27 Lovsko psico kratkodlako ptičarko. sta to 5 mesecev, prod« Albin V r e č e k, Ljmbljana VII. Celovška cesta štev. 34 — brivnica. 35378-27 K Vsaka beseda 1 Din: ia dajanje naslova ali za šifro pa 5 Dta. (80) Krznarstvo Kenk Židovska ulica. Izdelava ta moderniziranje po dunajskih ta pariškFh krojih Popravila hitro ta poceni. 35367-30 Vsaka beseda 1 Dta. 1* dajanje naslova ali ra Iifro na * Dio. (29> : I IIIMBII .111---^ Pekovski mojstri! Stroj za razdelitev testa na 25 delov, skoraj popolnoma nov, se proda po prav ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 35104-29 Katera je pozabila dežnik v frančiškanski cerkvi 10. t. m.? Lastnica ga dobi na Dunajski cesti št. li/I. 35309-28 Ziata zaponka je bila izgubljena v četrtek od Celovške ceste 4d do Suttnerja v Prešernovi ulici. Polten najditelj naj jo proti nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 35328-28 Izgubljena listnica s precejšnjo vsoto denarja. stoliirskim bankovcem io osebno legitimacijo — na postaji Jesenice, ozir. v vlaku Jesenice—Maribor Pošten najditelj se naproša, da listnico proti nagradi izroči pri podružnici »Jutra« v Mariboru. 35385 26 Zlato damsko zapestno uro sem izgubila od \Volfove ulice do Vodnikovega trga Pošten najditelj naj isto proti nagradi odda pri Turku v Gosposki ulici 3. 35368-28 I Kajoeoejfie veo&t ie plo-Sče: JeKeve 1 bukove, ! okume ta panei, v velikosti 220/122 200/*!2?. p* i i najnižjih cenah. Tvoroi&M skladišče v Ljubljani, Du-11 najeka cesta 31. 246-lJ Originalno Bermet fino Marinko? iz Sremskih Karlovcev z Fruške gore je neprekosljivo dobro, zato ga zahtevajte v vseh gostilnah in restavracijah. Ta lastni proizvod dobite že v sodčkih od 50 1 naprej. Barve, firnež, lak ln vse ostalo dobite najugodneje pri DRAGO FRANZ Ljubljana, Stari trg 11. — Telefon 20—45. Pri večjem odjemu znaten popust. 8857 PENZIONAT V VILI po švicarskem vzorcu B. FREYLEBS NACHF. A. METZGEB Wien XIII., Maxinggasse 6. Tel. K 35-2-75 (nasproti schonbrunnskemu grajsk. parku) z vsemi šolskimi tipi (ljudska-glavna šola, gimnazija), nadaljevalna šola za izobrazbo, glasba, jeziki, priprava za državne izpite, vse vrste športa, prospekti, reference. Na oddih -na počitnice ss Se preje pa vnovčite vse odvišne stvari, ki so v napotje. Kupcev nudi >Jutro« vedno dovolj. TRGOVSKI SAMOPOMOČI v Mariboru izrekam toplo zahvalo za točno izplačano izdatno podporo po moji umrli soprogi Fani Kaufmann. Priporočam vsakomur pristop k tej karitativni in kulantni instituciji. Maribor, dne 9. septembra 1933. 10130 KAUFMANN FERDINAND. Prehodna doba deklice je med 12« in 17. letom, to je doba, ko mora vsaka deklica imeti zdravo kri, zdrave in močne živce tei izvrsten apetit. TO DA za krepitev krvi, živcev in apetita. »ENERGIN« se dobi v vseh lekarnah, 1 steklenica % litra Din 35.-. Po pošti pošlje LABORATORIJ »ALGA«-SUSAK 3 velike steklenice Din 110.-, 6 velikih steklenic Din 220.- in 1 gratis. 12 velikih steklenic Din 440.- in 2 gratis. Odobreno po Min so«. t>olitjke in nar. rdmvja S. Br. 3787 . 2S./U1 19te 35303-21/a Stanovanje 2 sob in kuhinje, iščem v prometni ulici. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod Itfir »Modm" salon« 35331-21/a Državni uradnik srednjih let, brea otrok, išče enosobno stanovanje v centru za 1. oktober. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sgnrso plačam«. 35372-21/a Vsaka beseda 60 par: ia dajanje naslova ali u šifro X Din. (23) Opremljeno sobo čisto im s posebnim vho dom, oddam takoj ženski osebi poleg Tabora — Vrhovčeva št. 9/1 desno. 35306 23 Opremljeno sobo oddam gospodu, irzlrom« gospodični. Naslov v og. >ddelku »Jutra«. 35319^3 Zapustil nas je danee ob V2 5. uri zjutraj preblagi, iskreno ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod TAVZES kr. javni notar, imetnik reda sv. Save in Jugoslovenske krone, občinski svetovalec mesta Kranja, predsednik Narodne Odbrane itd. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v torek, dne 12. septembra ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Kranju. V Kranju, dne 11. septembra 1933. Žalujoča soproga ROZALKA TAVZESOVA in ostalo sorodstvo 10125 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra* Adoil Kibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kol uskarnarja Fianc Jezeršek. Za inseralni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani