NO. 157
Ameriška Domovina
An/iERifr/ini-HOfiTf
IN SPIRIT “IA6G0NLY
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE *77
(Došle preko Trsta)	i IfldUSfrija UStdVMa
CLEVELAND 8. 0„ TUESDAY MORNING, AUGUST 12, 1947
SLOVENIAN -MORNING NEWSPAPER
LETO XLIX-VOL TT.TT
NEUMNO BLATENJE ŠTA-JERSKE DUHOVŠČINE. - Iz Lj. Pr.” dne 17. junija zvemo, da je bila v začetku junija v Mariboru razprava proti nekim Gestapovcem, ki so med vojsko na štajerskem preganjali in mučili slovensko prebivalstvo. Tu di te razprave proti nemškim zločincem niso mogli partizani izpeljati, da se ne 'bi zaleteli v slovensko duhovščino.
Med obtoženimi je bil '(tudi: neki nekdanji jugoslovanski! žandar Srb Boško Lazič. Ta je postal že v Jugoslaviji nemški špijon in je ostal potem v nemški službi. Ta je pripovedoval na sodišču, da je Gestapo izkal zaslombe pri domačih izdajalcih. Med take šteje srbski žandar, ki je bil sam izdajalec, slovenske duhovnike. O njegovem pričevanju zapiše komunistični glavni list dobesedno: “da so nekateri protiljudski duhovniki prosili škofa za odvezo spovedne molčečnosti, da so lahko izdajali Gestapu stvari, ki so jih izvedeli pri spovedi, župnik iz Sa-
leg tega treba vedeti, da je bila
ogromna večina štajerske du-
poiiljke v Anglijo
spovedi zvedel za organizacijo OsvobodUne fronte v Gorenju in jo na to izdali Gestapu” . . . Tako neumnost morajo sedaj požirati bralci komunističnih listov. Vsak ve, da nima noben škof nobene pravice odvezovati
V6*vumn tcvina otajci OAC UU“
hovščine izgnana. In priča je iz-j	,
dajalec, Srb, ki ne pozna katoli-	odgovor Angliji,
ških cerkvenih zadev. — Toda J* naložila 75% nikogar ni, ki bi mogel zavrniti davka na filme tako obrekovanje v komunisti-j New York. — Ameriška film-enem listu. Nikogar ni na sodi- ska industrija je ročno vrnila šču, k. bi žandarju izdajalcu po- klofuto Angliji. Angleška vla-
vedal, da se laže. Katoličani mo-da je namreč naložila 75%
rajo prenesti vsako še tako be-'davka na vse filme> ki pridejo ,K°“liz Zed- d™v v Anglijo. Arne-
ri,-10 ,e pn "«»"»p- «•>■
V(„ „„„	....	,	. I govorili s tem, da so ustavili
*££%££ Sl'!”1”
JS’sf'srsrsEi.,1* ?*■ ~ i
la obsojena na ustrelitev in eden “	M'* V'f
na pet let ječe.	, fedoval. Enc Johnston' Po de-
NAPADE NA VATIKANi ^ ki trajala tr' ure> 80 prepisujejo slovenski komuni-1navz0Či sofla3no sklenili, da se stični listi tudi iz ruskih listov.luistavli.ysako Pošiljanje ameri-Tako ima “Lj. Pr.” 15. jun. na-!sklAh 8 >k v Anglijo, pad z naslovom: “O posvetnih' . Anf“Ja Ji„hot?la,3 tem- da organizacijah Vatikana.” Med J6 na 0rŽl a 76 ^ davka na ame‘ drugim napadajo v tem članku' r‘ške	d<^iti nekai V0Ž
tudi ameriški jezuitski list denarja v »voji ekonomski kri-
PRI GOODRICH CO. JE PRIPRAVLJENO ZA STAVKO
i
Finanino poročilo o stanju unij ni
Akron, O. - Vse je priprav- Tfl jaVIlOif
ide v soboto Ifi nvir *
Tako je odločil delavski tajnik, Lewis B. Schwellenbach
Washington. — Kot znano določa nova delavska postava,
ljeno, da odide v soboto 16. avg. na stavko 15,000 delavcev pri Goodrich Co. V soboto poteče pogodba unije s podjetjem in s dtavko hočejo prisiliti kompa-nijo, da bo naglo podpisala novo pogodbo.
V četrtek bodo zastavkali de'™™8 nova ae,aV8Ka Postava. lavci pri Goodrich Co. v Oaks.fi	'“Z?*
Pa., ki jim poteče ta dan stara f*0 j?.°dab vladi poročilo o pogodba s podjetjem.	13V°7nf fmančn«n>
Unija zahteva približno takell8.VSk‘tajxm,k Schwellenbach je pogoje, kot jih je dobilo delav- zdaJ določl'da tek* finanSna stvo pri Goodyear Co. in U S poročlla umJ niso za javnost, Rubber Co. Delavci so odglaso-|ampak samo za pregled vladi-vali za stavko) če podjetje do| Istočasno je pa rekel Schwel-sobote ne pristane na zahteve lenbach, da želi, naj bi ga kdo
NOVI GROBOVI
Ana Stiftar
Kot smo že včeraj nakratko poročali je umrla v Mt. Sinai bolnišnici Mrs. Ana Stiftar.
Razne drobne novice h Clevelanda in te okolice
unije.
“America” in marijanski kon- zi' Pred8ednik Johnston je re-
gres v Otavi v Kanadi. Ta kon- kel na seil: “Ako Anglija ne
dSrdi- ŽUPnik b Sa' E Ma« častilcev Jffi. -» —iškihslik, j^to nje7a Zvfii	M Prlmer -rl ,ist napadel še predno 88 j« vr- zadevaI ako pa Anglija želi ta-
od 'spovedne molčečnosti,, Kate-
m toliko .tolerantni.
--------- J prosil za nekaj,
česar ve, da ne more dobiti. Izdajalski žandar pripoveduje to tako, da izgleda, kot da je škof tako dovoljenje celo izdal. Po-
E‘cunu oe J c vi-	'	*	°	-----* —
šil. Komunisti imenujejo kon-!ke slike> nai ne pričakuje, da greš “delo za fašizem.” Na tem!fco d°bila za $1 vrednosti fil-kongresu, da se bodo zbrale re-!mov> za 25 centov, akcijonarne sile Amerike in Ka-j V zadnjih letih je poslala ame-nade. — Vse kar je kje krščan- riška filmska industrija v Am skega jim je napoti, vse opiju-1 glijo vsako leto za $400,000,000 jejo, pri tem pa zavijajo oči v!filmov. Anglija sama je pro-
govorjenju, da s« do vseh ve
Letos gotovo ne bo priilo do mednarodne kontrole atomske sile
_____ i
Vzrok je, ker Rusija absolutno ne pristane na predloge U. S.
New York. — Ruska delega cija pri Zvezi narodov izjavlja, da pod nobenim pogojem
—	— ne
sprejme predlogov Zed. držav supisni poročevalci ali kdo dru-za mednarodno kontjolo atom- gi. Kot tolmači Schwellenbach ske sile. Radi teva rip anln&nn tn nnctn™ ......i, i-----
radi tega odloka tožil, da bo sodnija določila, če je imel prav ali ne, torej če so finančna poročila unij za vso javnost, ali so samo za vlado.
Schwellenbach je rekel, da dn smatra razlago nove delavske postave v tem smislu, da naj pozna notranje poslovanje unij samo vlada, torej da smejo finančna poročlia unij pregledati samo vladni uradniki, kongresni odseki in člani delavskih unij, nikakor pa ne vsak, kdor bi hotel, recimo časopisni poročevalci ali kdo dru-
ske sile. Radi tega pe splošno mnenje, da letos gotovo ne bo prišlo do sporazum* v tej za-
to postavo, niti vsak kongres-
Doma je bila iz vasi Zagrad, fa- Vesela vest ra škorjan pri Mokronogu. Bi-j lMr. in Mrg victor j gvete la je stara 57 let.	I iz 1266 Norwood Rd naznanja.
Tukaj zapušča žalujočega so- ta, da so jima prinesle rojeni.
proga Johna ki je doma iz Vi- ce !2a[0 hčerko. Mati in dete se ra pn Domžalah. Dalje zapu- dobro počutita v gv Ane bo,_
šca 10 otrok: Mrs. Josephine|nišnici. Krstili jo bodo za Su-.fi3, te,nnie,L’eS’lsan Meri. Dekliško ime mlade Ann	W8 ’/r8' mamice ie bilo Victoria H.
fine * aTk ! H' Mary’,Roje. Čestitke!
Ernest m Albert. Dalje zapu- Druga obletnica— šča vnuke, tri brate: Franka v v ...	,
Clevelandu, Johna v KrobergJ V čet7kob 6:30bo darova-n„ v cerkvi sv. Vida masa za
Kansas, Jožeta v Jugoslaviji ter sestro Jozefino Tomšič v Kali forniji.
Bila je članica društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30 in na Kalvarijo v družinsko grobnico,
-o
Ako ne bo kmalu dežja, bo koruzna letina v veliki nevarnosti
Chicago. — Spomladi je bilo preveč moče, da se je zakasnelo sejanje koruze, zdaj je pa v koruznem pasu vročina in suša. Od enega konca koruznega pasa do drugega poročajo,
r.ik nima pravice pregledati fi- da bo koruzna letina močno
nančnih poročil unij, ampak sa- prizadeta, ako ne bo
pokojnega dr. James W. Mally-a v spomin 2. obletnice njegove smrti.
Mladinski zbor SDD___
V	četrtek ob 5 popoldne bo prva pevska vaja mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. Starši so prošeni, da pošljejo otroke, da se ohrani lepo slovensko petje. Poučevala bo Mrs. Ana Vadnal,
V bolnišnico—
V	Lakeside bolnišnico je bil odpeljan dobro poznani rojak Mike Anzlin starejši iz 712 E. 166. St. Prijatelji ga lahko obiščejo.
Peta obletnica—
V	petek 15. avg. ob 10 bo darovana v cerkvi Marije Vnebo-vzete maša za pokojnega Antona Anžlovar v spomin 5. ob-
i letnice njegove smrti.
ŽIROVCI SO GA' POLOMI-šča. ___________________________
LI. _ žirovski partizani so šli j so biie vredne slike, ga je osta-vsi navdušeni igrat v Idrijo l0 v Angliji do $332,000,000, a igro “Utopjenec.” Pa so se stra- $68,000,000 so ga poslali za sli-
(Dalje na 3. strani)
V MADISONU, O. BO STOPIL V ZAKONSKI STAN PRIDEN SLOVENSKI MLADENIČ
V novem stanu jima želimo mnogo sreče in zadovoljnosti.
Madison, O. — Na 16. avgu sta se bo poročil Eddie Striiiia iz Hubbard Rd. Madison, O. sin Mr. in Mrs. Anton Struna, 1161 Norwood Rd. Ceveland, O. Poroka bo v cerkvi v Madisonu, kjer župnikuje Rev. Ludvik Virant. Pred oltar bo peljal Miss Betty Hoffacker z iste ceste.
Eddie je izvršil z najboljšim uspehom Memorial višjo šolo v Madisonu, ko je rasel in dorasel pri Frank Leskovčevih, pri stari mami. V zadnji vojni je stopil v armado Strica Sama, kjer je bil zaposlen kot radijski operator do konca vojne. Potem je bil prideljen pa poštnim načelni-
kom v Nuernbergu v Nemčiji in
K poročni maši, ki bo ob 10 dopoldne v cerkvi Marije ¥ne-bovzete v Madisonu, so vabljeni vsi tukajšnji prijatelji.
--------o--------
ke v Ameriko.
Iz Anglije se pa istočasno poroča, da če ne bodo prihajale filmske slike iz Amerike, da bodo na Angleškem v enem letu z prisiljena zapreti vsa kino gledišča.
Iz raznih naselbin
DePue, 111___Frank in Kata-
rina Kranc, sta odšla v stari kraj. Dne 1. avg. sta se odpeljala s prnikom iz New Yorka do .Genove, Italij|a, od tam pa v rojstni kraj vas Premogovce, fara Sv. Križ pri Kostanjevici, Dolenjsko.
Calumet, Mich. — Tukaj je
dosegel čin štabnega narednika.
Po prihodu domov se je vpisal na Ohio State univerzo v Co-umbus, O. Dovršil je prvo leto študij z najboljšim uspehom. Čakajo ga še tri nadaljna leta, da bo dovršil vse, kar se je namenil. V Columbus se bo vrnil s svojo mlado soprogo Betty, ki je tudi to poletje izgotovila višjo šolo v Madisonu.
umrla Mrs. Turk, mati Matta
Turka iz Chicaga, glavnega nadzornika SNPJ. Stara je bila okrog 79 let in ena najstarejših naseljenk v Calumetu. Poleg Matta zapušča še dva sinova, Josepha in Alberta ter pet hčera, od katerih so štiri poročene.
Bodite previdni, kadar gre-i te preko ceite. Prekoračite i»-»to samo pri signalni luči!
Razne najnovejše svetovne vi
BUCHAREST — Romunska komunistična vlada je za 5 dni zaprla svoje meje tako, da ne more nihče iz dežele, kdor nima izrecnega dovoljenja vlade.
WASHINGTON — Preiskava v senatnem odseku glede naročil, ki jih je dobil milijonar ^Hughes za letala, je bila nenadoma zaključena Senator Ferguson naznanja, da bo odprl odsek zaslišanje zopet 17. novembra. Zakaj so ta vroči kostanj tako nenadoma izpustili iz rok, ne povedo.
LONDON — Winston Churchill je včeraj zahteval v državnem zboru, naj se ne da vladi diktatorske moči, kakor jo zahte* vzeu s seooj svojo Qruzino, va, da izpelje deželo iz krize. Churchill je rekel, da za tako ab- Vrhu tega želi dobiti Francija solutistično moč ni vprašala dozdaj še nobena vlada v zgodovini 18,000 brezdomcev, da bi se na-Anglije razen, kadar je stal sovražnik pred vrati.	. ...
Svoboda v Jugoslaviji
“Enakopravnost” se je pred dnevi razpisala o verski svobodi v Jugoslaviji na podlagi pisma neke ženske na “N. Y. Times.” Ta je trdila ,da je to svobodo z lastnimi očmi gledala. Tej ženski je kratko odgovoril v istem listu Leigh White takole:
“Mislim, da je dal najboljši odgovor na ta trditev Anite Price, ki pravi, da “vživa Jugoslavija večjo versko svobodo kot kadarkoli poprej,” — Tito sam.
V dobi obravnave proti nadškofu Stepincu lansko jesen je uradni novinarski monopol, agencija Tanjug, citiral diktatorja, ki je 27. septembra rekel takole:
“Aretirali smo Stepinca in aretirali bomo vsakogar, ki bo nasprotoval sedanjim razmeram—če to rad vidi ali pa ne.”
Tito je tako sam v enem samem stavku povedal vse, kar je treba povedati o kakršnikoli svobodi v sovjetski Jugoslaviji.
o
.-----o- samo
Sovjetska Rusija, dočim so vse druge članice pri koncilu Zveze narodov za to.
Gromikov je tudi zdaj priznal, da načrt, ki ga je predložil 11. junija glede kontrole atomske sile, ni bil definitiven načrt, ,amp)ak samo nekakšna podlaga za nadaljno razpravo o tej zadevi.
■o
Prva unija ima tožbo na glavi po novi postavi
Francija dolbi 14,000 novih delavcev
Frankfurt. — Francija se je sporazumela z angleško vojaš-
Ruskj delegat Andrej Gro- nančnega poročila svoje unije menski uradi, da še ni izgleda
1KOV SG nrotivi riati van-nhlonf	.. __j	1 i. i v •	~
r.1	’ ------------ puivuna svoje unije mensKi uradi, da se ni izgleda
mikov se protivi dati vso oblast drugače, da pride v urad delav-1 za kakšno izdatno močo. Pov-v roke mednarodni atomski ko. sk»<ro oASoiu-	m„i. 1___•	..	,	... ,
v roke mednarodni atomski ko- skega oddelka vlade v Wash-1 prečno je v tistih krajih do misiji, da bi ta imela vso kon- ington, je rekel Mr. Schwellen-, 100 stopinj nad ničlo, trdo nad izdelavo in zalogo a- bach. Ko so ga vprašali, kdo j V Chicagu je bila koruza v tomskih izdelkov. Proti temu bo plačal vožnjo takemu čla- soboto $2.49 bušelj. Najbližje načrtu ah predlogu je samo nu, da pride v Washington, je tej ceni je bila v avgustu le-rekel Mr. Schwellenbach, da t» 1917, ko je prinesla $2.36 tega ne ve.	bušelj.
Tože na je za $100,000 ker je v stavki izvajala bojkot
Cincinnati, O. — Unija voznikov trukov in trije uradniki unije, ki spada k AFL, ima na glavi tožbo za $100,000, ker je kršila, kot pravi tožba, postavo proti bojkotu v stavki, kot to prepoveduje nova delavska postava.
Unijo toži firma Moskowitz, ki trgujte s starim želeaom. Uradniki firme trdijo, da imajo do $100,000 škode radi stavke, ker da so unijski uradniki apeliraK na razne tvrdke, ki trgujejo s to firmo, naj v času stavke ne trgujejo z njo.
UnijA trdi. da je glavni vzrok stavke to, ker je podjetje plačevalo voznikom od 80 do 85 centov na uro, dočim je unij-ska mezda $1 na uro.
Okrajna sodnija je že prej prepovedala uniji, da ne »me
ko oblastjo, da bo ta dovolila apelirati na razne firme, naj ne
14,000 beguncem iti na delo v Francijo. Vsak delavec sme vzeti s seboj svojo družino,
selili v Moroku in Tuniziji,
trgujejo s firmo Moskwitz, ker je to proti postavno.
Ta tožba je zelo važna, ker bo pokazala, v koliko je nova postava v smislu ustave in vkoli-ko ne.
MRTVA ZENSKA SE JE PODPISALA NA CEK, TODA TO PA NE DRŽI
Washington. _ Tajna policija je prišla na sled, da je bil na sleparski način podpisan vladni ček za $40. Zgodilo se je to pri Indijancih redu Cheyenne. Tam je neka ženska dobivala od vlade $40 pokojnine za svojim možem, ki je služil kot skavt ameriškim četam v boju Indijanca
Te dni je pa ženska umrla in kmalu zatem je dospel ček iz Washingtona. Sorodniki so hiteli s čekom k pogrebniku, kjer so palec na mrtvi ženski
namazali s črnilom in ga pri- ljev s komunisti.
tisnili na ček, kakor je to ženska poprej delala, ker ni znala pisati. S tem čekom so potem plačali grocerista. Zakladniški urad, ki je bil o tem obveščen, je preklical izplačilo čeka. -----------------o-------
RAZGALILI BODO DELOVANJE KOMUNISTOV V FILMU
Washington. — Odsek za preiskavo protiameriških aktivnosti naznanja, da bo pričel 23. sept. z javnim zaslišanjem, ki bo prineslo na dan delovanje filmskih igralcev in pisate-
lala v Glenville bolnišnico
Mrs. Lillian Mikiaušič iz 159. ceste v Collinwoodu. Obiski za-čajsno še ni^o dovoljepi. Lillian je hčerka poznane družine Mr, in Mrs. John F. Jad-rich iz Euclida. Upamo, da se bo vse srečo izteklo in da se bo kmalu boljšega zdravja povrnila domov.
Za ribiče—
Mestni odbornik Edward L. Pucel bo predlpžil resolucijo, ki naroča mestni vladi, naj napravi ribiške pomole v jezeru in sicer v parkih: Edgewater, Gordon, White City in Wildwood. Pomoli naj bi bili 300 čevljev dolgi in zgrajeni v polkrogu v jezeru, da bodo mogli ribiči lažje ribariti.
K molitvi—
članice društva sv. Marije Magd. 162 KSKJ naj pridejo nocoj ob 7:30 v Grdinov pogrebni zavod, da se poslove od pokojne sestre Ane Stiftar.
-o------
SLO VINSKI IZGNANCI SO SI KEŠ1U U GOLO ŽIVUS-NJE. POMAGAJMO JIM!
Oni na (liki, ki gleda proti vam, je Howard Hughes, milijonar, ki je dobil tekom vojne za $40,000,000 vrednosti naročil od vlade, da izdela letala. Glede teh naročil vodi zdaj senatni odsek preiskavo, da dožene, če je Hughes dobil naročila s podkupnino.
Klavnice bodo najbrže podražile meso, ker morajo plačevati pregledovalce
Clevelandske klavnice bodo najbrže prenesle nekaj svojih izdatkov na odjemalce. Ti novi izdatki so v obliki plačevanja vladnih pregledovalcev mesa, katere marajo zdaj plačevati klavnice, kot je odredil kongres. Kongres je hotel s tem odvzeti nekaj bremena poljedelskemu uradu, ki je dozdaj plačeval pregledovalce mesa.
To pregledovanje mesa stane klavnice sedaj precej. Tako je dobila neka klavnica v Clevelandu od vlade račun za $1,-702.40 in to za pregledovanje mesa za dobo štirih tednov. To so novi stroški in zlasti za manjše klavnice veliki, zatrjujejo. Zdaj bodo najbrže dvignili ceno mesu, ker sicer morajo zapreti.
on ft.

jAiagapyro^uto ttriH »»todayi. Baatow tad
Cl'Ttfu* », Ohio Hollttn
NAROČNINA:
l(a;3?r'>'	Zt Ameriko BA.llW 37.00; * Ctoveltad In
! j Kanado no poStl aa eno leto $8.00.
I 9	_
■- -	i!	mm!"'1*0*1 *
Hi^nsfifgssicr:
‘ “saitasrst.
I t uttit’ ' W | :. (•> /• 1 •I •>*»*;*?
■	10 11 >1 IJ M M ,6
>■ I 17 18 19 10 u 11 ll ,■ I «* l) 16 17 »* l9 1° l
SUBSCRIPTION RATES:
1 United Bwtea 17« par year; Clereland and : Canada by mail WM per year.
U. S. MM lor 9 months. Cleveland and Canada by mall $4 AO for 3 montha.
U s. tUO for 3 montha Cleveland and Oa-; nada by maU 13.78 for 3 montha.
Cleveland and euburte by Carrier $7.00 per year. K00 for 0 montha. BAO for I montha. Stnida ooptee 3 centa each.
fttterad aa aeoond-rlaaa matter January eth MM, at the Nat Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 187«.
No. 157 Tues., Aug. 12, 1947
sodelavcev v *‘Jugocentru,” Vi pa veste, da bi jih lahko imenoval celo vrsto ...
Res je tudi, gospod minister, da ste bili Vi nekako med prvimi, ki so šli k Adamiču in po njem iskali Stikov s partizani , . . Kajpada, s tem ste “pokrili veliko število grehov” pred Titom — zaenkrat! Toda sami prav dobro veste, kako znajo “ljudska sodišči” kar na celem izkopati iz tal dolgo vrsto ha videz že davno pozabljenih "grehov” . . .JDh, jaz jih res ne bi rad nekoč bral, ko bodo našteti kot dolge litanije v “Borbi” in najbrž celo v ljubljanskem “Sov. Poročevalcu.” Oj, bratec, ko se to zgodi, ne bo več zate pomoči.. ..
Gospod Savica, bodite torej pametni! Umaknite se nekam v ameriško varnost, dokler je še čas! Bodite bolj "odvažni” kot je bil Vaš nekdanji ministerski tovariš šubašič. ki je v San Franciscu dobro začutil, kaj mu je storiti, pa ni imel živcev, da bi bil storil! Rabite svoje rahle živce, dokler še vsaj malo skupaj drže! Kaj bi danes dal g. šubašič, da je bil takrat malo bolj odločen! Gospod Savica, Amerika je velika in tudi za Vas se bo našel v njej kotiček, ki Vas bo skril pred Titovo jezo! Odločite se in napravite, kar Vam narekuje Vaša lastna pamet! To vam, gospod minister, polaga na srce Vaš dobro hoteči Vam
znanec iz bivšega “Jugocentra.”
Gospod Savica Kosanovič • rešite si glavo! N
Ta članek je napisal nekdo, ki dobro pozna vse osebe, ki igrajo glavno vlogo v spodaj navedeni razpravi, Besede je postavil na papir, kakor mu jih je narekovalo srce.
Gospod minister! Nič ne dvomim, da se sami dobro zavedate, v kakšni nevarnosti ste! Ko opazujem Vaš ogromni, pa neuspešni trud, da bi ustregli svojim bossom v Belgradu, se vsak dan bolj bojim za Vas. In kar vidim, čeprav od daleč, , kako Vi sami vsak dan bolj trepetate za svojo varnost. . .
• OZNA Vam je pač vsak dan bliže za petami. Sami se dobro zavedate, kako “neodvisni” in “svobodni” ste kot titoslovanski vele-poslanik . . . Nimate bossov samo v Belgradu, imate jih tik ob sebi ki Vam zmerom bolj natanko gledajo ne samo na Vaše “delo,” ampak tudi v Vašo — dušo! Enako se prav dobro zavedate, kako nezadovoljni so Vaši bossi z Vašimi “uspehi” v Ameriki. Bolj ko se trudite, da bi prepričali Amerikance o “popolni svobodi” pod Titom, manj imate uspeha. Saj vendar niste tako naivni! Tudi tistih sedem protestantovskih “ministrov,” ki ste jih ijoslali “na oglede” v Titoslavijo, ne bo obrnilo Amerikancev v drjigačno smer! Preveč je podobno to povabilo obupancu, ki se prijemlje zadnje bilke! Tudi tista brošurica, ki ste jo razdelili zastopnikom ameriškega časopisja in “brani” pred svetom “Šte-pinčevo.obravnavo,’ ne bo nič hasnila. Preveč gre vse to po enem samem kdpitu tam za “železnim zastorom.” Sij Vam je vendar znair sfavnl izrek,"*<ta pač tehko “fulaš” tu pa tam posameznega človeka, ne moreš pa "fulati” vseh ljudi - zmerom....	v
Morda tam v Belgradu Vaši bossi re» še nekoliko upajo. Vi niste tako naivni, da bi še upali. Svojo pamet imate in prav od blir-0 cdedate in poslušate Amerikance. Lepega dne bo spoznal to tudi Belgrad — in takrat bo po Vas, gospod minister! Bojim se pa, da tega niti dočakali ne boste. Bojim se, da bodo Vam samemu živci prej odpovedali . . . Poznam Vas in približno vem, koliko zmote človek Vaše baže. Saj je res, da ste se tu pa tam izkazali za človeka s precejšnjo energijo, tudi je res, da ste znali kriviti hrbet, kadar se Vam je to zdelo potrebno, toda takega pritiska, kot teži na Vas v Vašem sedanjem položaju, Vaši živci ne bodo dolgo prenašali.
Vi, gospod minister, prav dobro veste, da je vse Vaše današnje spočetje eno samo veliko varanje samega sebe. V srcu niste kbmunist in niste brez človeškega čuta. Ne morete biti! Vsa Vaša vzgoja, Vse Vaše poprejšnje delovanje, vse Vaše mišljenje, ki sem ga imel svoj čas v New Yorku dovolj prilike spoznati, govori prOti taki možnosti. V današnji položaj ste prišli pač po neki posebni nesreči. To čutite sami nekje v svoji duši. čutite to celo tako pri vrhu svoje duše, da Vam včasih uide celo na jezik in se morate z zadnjimi silami krotiti, da ne izbruhne na dan ... V bistvu svoje narave ste pač kljub vsemu vendarle poštenjak in se Vam gabi, da morate uganjati tako hinavščino ter Ameriko (in ostali svet) prepričevati o nečem, česar sami popolnoma nič ne verjamete. Kako bi mogli Vi, gospod minister, zares verjeti, da je "Titova Jugoslavija” kakoršnakoli “demokracija” — ko vendar vem izza časa najinega skupnega bivanja v New Yorku, kako ste Vi razumevali demokracijo in ž njo svobodo! Res je sicer, ko ste prišli v New York, ste imeli o teh rečeh še nekoliko “orjunsko” pobarvane ideje, toda Amerika je vplivala, da šte vrgli od sebe, kar je bilo v Vaših idejah “orjunskega.” Kdor Vas tudi samo pol toliko pozna kot jaz, si ne more misliti, da bi še bili res toliko spremenili, kakor na zunaj danes kažete. Vsak tak mora vedeti, da se le z ogromnimi napori svoje volje PONAREJATE, ker trenutno pač ne morete iz zagate po kaki boljši pbti.
Toda naj že bo eno ali drugo — naj Belgrad do konca uvidi Vašo neuspešnost ali pa naj Vam Vaši lastni živci popuste — v obojnem primeru bo Vaša nadaljna usoda enaka! Znašli se boste pred titovskim “ljudskim sodiščem”! In zakaj ne? Nadomestiti v Washingtonu Vas bo kaj lahko, saj med tem ko Vi tako verno delate tam tlako Titušii, je že par drugih “zgrajenih,” da zasedejo Vaše mesto — v začetku stg bili pač Vi dosti dobri, zakaj bili ste voljni iti med “koristna budala,” katerih se je Tito rad po-služil — za prvo silo ... In sploh, kako si morete le misliti, da ravno Vi ne bi spadali pred “ljudsko sodišče,” kamor je prišlo že toliko Vaših nekdanjih tovarišev, ki nimajo nad seboj niti od daleč toliko “grehov” kot jih imate Vi. Kje je na primer danes g. Šubašič, ki je vendar svoj čas dajal kralju Petru “a piece of his own mind,” kakor je sam Adamič razkazoval tozadevno sliko? šubašič je kralju Petru grozil, Vi ste mu le stiskali roko in se mu klanjali — pa naj bi bila danes taka razlika med Vami in Subašičem? O, še komunisti imajo toliko logike, da uvidevajo, da to nikakor ne gre. In dr. Boris Furlan! Nikoli ni imel tolike besede ob raznih kraljevskih slavnostih kot ste jo imeli Vi, nikoli ni ime! desetino tiste oblasti v bivšem “Jugocentru” v New Yotkr, kot ste jo imeli Vi, nikoli se ni tako bal zamere pri Jevtiču kot ste se Vi—pa naj bi zdaj Furlan sedel pred ‘‘ljudskim sodiščem," Vi pa brez vsakega ugovora stolova’i v Washingtonu kot Titov ve-le-pos’anjk? Vendar mora vsak še tako omejen komunist uvideti, da to ne gre. Pa sem imenoval samo ENEGA bivših Vaših
BESEDI IZ NARODA
Hubbardske novice
Madison, 0. — Kar v resnici je prijetno v teh dneh na našem Hubbardu in zdi se mi, da bodo ti poletni dnevi kar nekam prehitro minili in potem bo spet večno dolgočasje najmanj devet mesecev, to je, kar jaz imenujem — zima.
Mnogo prijaznih ljudi prihaja v te naše lepe kraje v M%-dison-on-the-Lake, kamor vsako leto prihaja na tisoče ljudi iz raznih krajev Amerike na oddih. Iz Loraina so prišli jako prijazni ljudje na obisk k Mrs. Kolenc in njih mlajšim, ki se mude pri naših scisedih Bur-jevih na počitnicah. Tukaj so namreč na počitnicah Mr. in Mrs. Kolenc in njiju hčerke in mati Kolenc. To so poznani go-stiličarji iz St. Clairja. So jako prijazni ljudje. Iz Loraina pa 30 jih prišli obiskat Mr. in Mrs. Frank Koš.«Mrs. Kos je sestra Mrs. Kolenc. Frančišek je piejčl jako lepo darilo od Mrs. Kos, kaj takega ni nikdar pričakoval. S tistimi dobrotami, ki mi jih je podarila, sem se namazal znotraj, a zunaj pa samo s “flaško.” Da bi bilo le še kaj dosti posnemalcev. Saj, ko sem že na poti v nebesa, bom pa molil in prosil Boga za vse take dobrotnike, da bi vsi srečno prišli za mano. Torej Kosovim prav lepa hvala m kar težko bom čakal prihodnjega poletja.
Oni dan sem bil namreč na poti krog naših ljudi s prodajanjem “delnic” za dobro stvar in sem pri naših sosedih naletel na prijazne Clevelandčane, ki so bili jako radodarni in so pokupili vse, kar sem imel s seboj. Prav lepa hvala vsem!
postala prvič stari atek in stara mamica, ko je njiju hčerka (Novinc) dobila zalo hčerko. Naše čestitke ta starim in ta mladim.
V naše, mestu Madisonu bo “ronal” za župana naš človek, John Medevic. To je naš brat hrvaškega rodu in gostilničar v Madisonu. Je fin človek, bil je vojak tri leta na italijanski fronti. Torej se je boril za našo in za svobodo vseh narodov. Zato se mi zdi, da je vreden in da si je zaslužil, da postane župan našega mesta. Je na republikanskem tiketu, ker drugi v teh krajih ne šteje dosti, saj ne pride do veljave. RaVen par so republikanci vsi. Torej se ne velja obračat v drugo strait, za nominacijo je dobil dovolj glasov. Priporočam vsem, ki spadate pod mesto Madison, da zanj volite.
Zopet nova tovarna, The Nielson Go. iz Geneva, Ohio je
Lftilo, hi M n«
Odkar je človek pričel z iznajdbami, je vedno skušal ustvariti tudi takšno lepilo, s katerim bi bilo moči neločljivo spoj itd vsakršno snov, in sicer prav tako trdno kot z različnimi vijaki in žeblji. Iznajditelji so se celo bavili z mislijo, da bi iznašli takšno lepilo, ki bi trdno držalo skupaj celo hišo, letalo ali avtomobil, s čimer bi mogli prihraniti mnogo časa in materiala. V zadnjem času je neki S. Gordon Saunder p# Chrysler Corporation (tovarna avtomobilov) odkril lepilo, s katerim upajo, da bodo mogli uresničiti gornje zamisli.
Ko so novinarji obiskali njegov laboratorij, je preprosti in skromni 40-letni inženir dejal, da bo pokazal neko novo lepilo. Od nekod je potegnil posodo, v kakršni navadno hranijo lepila, z neko tekočino namazal dve veliki pločevinasti plošči tier ju za nekaj minut vložil v električno ogrevano stiskalnico. Krepak mehanik je vzel dleto in kladivo in skušal ločiti oba kosa pločevine. Trudil se je toliko časa, da ga je oblil pot, toda vse je bilo zaman.
Nato je Saunders pokazal dve tenki in dolgi aluminijasti ploščici, ki sta bili zlepljeni z istim lepilom .vendar nista točno pokrivali druga druge, ampak sta vsaka na eni strani štrleli piteko druge. Obe plošči je zložil v posebni stroj, ki je postopno izvajal pritisek na oba konca zlepljene plošče. Kazalec je označeval na lesti, vici številko kilogramov, ki so odgovarjali sili pritiska. Šele ko je kazalec desegel 1,400 kg — skoraj poldrugo tono — sta s ekončno obe plošči ločili.
To senzacionalno lepilo, ki
North Madison. Madison Pinning Press se ji pravi. Ogledal sem si jo id videl, da ima zaposlene same mlade fante. Delovodja sem bil vprašal za delo, pa je naredil tako kisel 0-braz, ko me je pogledal, da že kar vem, da nimam nič pričakovati. — Ker je prava pasja vročina, bom za danes prenehal in bom še drugič kaj poročal. Slišal sem tudi, da je na oklicih Louis Mavko, to je sin Math Mavkotove družine na Dock Rd. Torej, to pomeni, da se bo ženil; kdaj bo svatba pa še ne vem. Pozdravljeni.
Frank Leskovic. ------0-------
—Prvo vbžnjo po Hudson reki navzgor je napravil Fulto-nov parnik The Clermont 17. Naša soseda Arkotova sta avgusta 1807.
.1	11 minim..... .	WM*—
I v OCIlfklvlVIlfllllU IvUHVi JV A
preselita u	pa ni
samo kaka posebnost laboratorijev. Ne lepi samo kovine s kovino, ampak zelo hitro in trdno spoji kovino z lesom ali plastičnim materialom, steklom, naravnim kavčukom in mnogimi sintetičnimi snovmi* Pred dvema letoma so ga začeli Uporabljati v tovarnah vojnega materiala, s čimer so prihranili mnogo dela, surovin in tsisočev vijakov. Posebno v letalski indrustriji so z njim prihranili silno veliko zakovic.
V tej industriji je cycleweld še posebno cenjen, ker je izredno odporen proti tresljajem. Kbvinska krila za lovska letala P40 zlepijo v 18 minutah; ker pri tem ne uporabljajo zakovic, prihranijo štiri ure dela in enb tretjino stroškov. Prej so uporabljali za krpla 1,200
zakovic, zdaj pa jih rabijo samo že 300; vse to nadomestijo
novim lepilom, ki ga po sestavnih delih razmažejo s posebnim razpršilcem ter jih nato stisnejo v vroči stiskalnici.
Nato jim je inženir pokazal letalski stabilizator. Še pred nekaj meseci so za njegovo namestitev uporabljali 5,500 zakovic. Zdaj jih uporabljajo samo 30, vse ostalo pa opravi cycleweld. Krila so ravno tako vzdržljiva, če ne celo bolj kot tista, ki so jih gradili po starem postopku; stroški so pa samo za eno desetino večji.
Cycleweld je iz, sintetične smole ter žaradi tega pripada istim kemičnim spojinam kot bakelit, galalit in drugi. Naravno je, da njegov točni sestav drže v največji tajnosti.
Saunders je novinarjem pokazal tudi neki drugi model, in sicer leseni spoj, ki je sestav-l ljen iz številnih plasti lesa, ki jih zlepijo s cycleweld<in stisnejo v električno ogrevanih stiskalnicah. Različne plasti lesa polagajo drugo na drugo tako, da se lesene žile križajo; takšni leseni oporhiki vzdrže davno toliko, kot če bi bili iz jekla.
Prvič so novo lepilo industrijsko izrabili za spajanje izolirnega materiala pri jeklenih avtomobilskih strehah; v avtomobilski industriji bo še nešteto možnosti za njegovo uporabo. Nova snov za spajanje bo utegnila popolnoma spremeniti zunanji videz avtomobila bodočnosti, ker bodo z njeno pomočjo močno zmanjšali debelino vogalnih in drugih opornikov, kar bo omogočilo proizvajanja lažjih, močnejših in bolj aerodinamičnih avtomobilov.
Končno bodo lahko izdelovali avtomobile s streho iz prozornega plastičnega materiala, česar do zdaj niso mogli, kei bi tresljaji zdrobili vezi mei streho in njenimi oporniki.
■Saunders pravi; “Vse to je šele začetek. Ko smo končno ustvarili Jbpilo, s katerim je
moči spojiti najrazličnejša gradiva, njegova uporaba ne bo poznala prav za prav nikkaih meja in ovir.”
PREPROSTA MISEL — POVOD IZNAJDBE Industrijski kemik univerze Kansasu Saunders je prišel h Chrysler Corporation kot strokovnjak za lake in sintetične) smole. Nekega dne se je začudil, zakaj se Jak tako močno prime na kovino. Saunders je pomislil, kako težko je strgati lak samo s povTšine kvadratnih centimetijov pločevine. Ali ne bi bilo mogoče ugotoviti pravega Vzroka in izsledke uporabiti sestavo novega superlepila? V začetku leta 1943, so cycleweld razkazali 200 zastopnikom letalske industrije. Zastopniki so bili nad uspehi navdušeni in kmalu zatem je zastopstvo letalske industrije kot svet za vojaške iznajdbe v Wright Fieldu in svet za mornarico v Philadelphiji priporočilo uporabo tega čudovitega lepila za gradnjo letal.
Ce bo novo lepilo v gradnji kovinskih letal pomenilo pravo revolucijo, potem bo njegova bodočnost v gradnjr^esenih letal še bolj senzacionalna. Saunders je zasnoval lovsko letalo, ki bo skoraj popolnoma leseno. Novo letalo bo tehtalo samo enotretjino in stalo samo eno četrtino toliko kot podobno letalo iz kovine ter bodo za njegovo dovršitev porabili samo eno četrtino časa kot za prejšnja letala.
Nova iznajdba odpira široko obzorje tudi stavbni industriji in proizvodnji pohištva —■ izdelki bodo lažiji, trpežnejši in cenejši, ker je s cycleweldom moči spojiti vsakovrstno gradivo. Za sestavljive hiše so že začeli izdelovati tlake iz upognjene pločevine, v katere vdelajo tenke plasti lesa in vse! skupaj spojijo s cyclewel#om. 117 Kljub temu, d^ je novijlaki id skoraj-m
sedanji, je vendar mnogo lažji in odpornejši in tako trden, da porabijo polovico manj prečnih latev.	(K.)
UNITED STATES POSTAGE
Nova znamka za zračno pošto-----Ta nova znamka
je v prvi vrsti namenjena za zračno pošto z Evropo in Srednjim Vzhodom, stane 15 centov pride v promet 20. avgusta, je zelene barve in velikost “special-delivery” velikosti.
ČE VE(U*MEJE
AL PA NE
“če bi bil zdajle kak Bločan pri roki, pa bi se takoj razvila velika kupčija s kravami, najsi bi barantali zanje, ali jih pa prodajali in kupovali, samo da bi bil likof,” sem omenil družbi, ko smo občudovali Debevčeve krave, ki se niso zmenile posebno dosti za nas. Bolj si nas je ogledoval mlajši rod, vendar pa vse iz vame daljave, za nas in zanje.
“Je res,” prime gospodar Tone, “brez Bločana na Živinskem sejmu ni bilo in boljših me-šetarjev jih ni pod soncem. To so vam znali vleči skupaj roki kupca in prodajalca, da sta morala biti že izredno trmasta če ni prišlo do zaključka kupčije. Zdaj je mešetar mastil enega, mu šepetal na uho, zdaj se je lotil drugega, slikal vse možne in nemočne vrline živinčeta, ki da ga pozna že od rojstva sem, čeprav ga je na sejmu faktično šele prvič videl. Prodajalca pa je
mehčal na vse mile viže. in mu dopovedoval, da ga išče posebna sreča, ki je ne more spustiti iz rok in da toliko, kot mu ta kupec ponuja za rep, ne bo nikoli več dobil, če sta se kupec in prodajalec trdo držala in se delala, kot da hočeta vsak svojo pot, ju je lovil za roki in ju vlekel skupaj, vmes pa vpil, da noben raztrgan dohtar ne tako. Pri tem, to se razume, ni izbiral besed. Navadno se je zgodilo tako, da je eden nekaj primaknil, drugi nekoliko odnehal in likbf je bil gotov.
“Dajmo še mi vprizoriti tako predstavo,” sem svetoval. “Ti, Tone, boš krave prodajal, ki so tvoje, Jakšič jili bo kupoval, jaz bom mešetaril med vama, Mr. Grdina nas bo pa slikal. Ljudje, ki bodo potem slike gledali, nas bodo občudovali, ki se zastopimo na živino. Mr. Grdina itaj samo toliko pazi pri snemanju slik, da se bo razločnd poznalo na sliki, katero so krave in kateri smo Kupcu je mi.”
‘To bodo gledalci lahko uganili," metti Ml*. Grdina. “Tisti, ki imate klobuke na glavah, tisto ste vi, ostalo občinstvo bodo pa krave.”
“Če bo res tako, potem je o- hvaliti kravo, koliko mleka da rajt. Samo, da ne bo tako, kot je bilo s tistim mesarjem v Cerknici, ki se je dal slikati pri tem, ko je vola pobijal. Strašno je bil ponosen na svojo sliko in jo je vsakemu rad pokazal. Eden izmed njegovih prijateljev je pa sliko dlje časa ogledoval in jo obračal na vse strani, končno pa reče mesarju: “Pa te je fotograf zares dobro zadel. To pa moram reči, da si do pičice tak, kot si v resnici. Ampak povej mi no, kdo je pa tisti na sliki, ki te po glavi udriha?”
“Ampak, da veste,” je poprijel Jakšič, “postavil se bom pa že v sliko, ampak da kupčija ne bo veljala. Jaz ne bom krave kupoval, kaj bom pa ž njo.”
Dokazali smo mu, da je to vse za špas, kakor je, na primer, Zveza narodov, ali pa kakšna konferenca ministrov, kjer naša stran komaj usta odpre, tpa že zavpije ruski Molotov: “Nak!”
Premotili smo eno izmed čad, da je potrpela z nami toliko časa, da je Mr. Grdina zavrtel koleščke v svoji skrinjici, jaz sem pa hitel na vse pretege
ima, da je s teletom, kako da je ješč in prav nič izbirčna, kako pohlevna da je pri molžni in tako dalje. Jakšič se je bil ^uvai, k . ,	,	. j • - ritu, kako
tako zaveroval v igro, da je ze
začel misliti, da gre vse zares in je že segel v aržet po boto, da bo plačal kravo. Mr. Grdina je tedaj naznanil, da je film gotov in igra zaključena. Krava nam je obrnila zadnjo premo in segla po travo, enčeš, da se vam le če, priskledniki, ki v takem lepem dnevu postopate brez dela.
Pogledal sem po čedi in 0-pazil na daljnem koncu “gospodarja,” ki nas je pazno motril. Prav videl sem, kako je enkrat stresel svojo debelo glavo in s prednjo nogo popraskal o zemlji, da so ruše zletele na vse strani.
“Fantje,” sem rekel, ko sem premeril v naglici 'razdaljo do bližnjega fenca in do bika,
“najboljše je, če se poslovimo od cenjene kravje družbe. —
Tamle je nekdo, ki se pripravlja, se mi zdi, da nas bo prišel vprašat’po našem opravku.”
“O, naš junček je krotak kot jagenjček, nič se ga ne boj,” me tolaži Tone.
“Krotak ali ne, jaz imam tako živino najrajši, kadar jo med njo in menoj kak pravdan-ski fene. Sem ga že včeraj 0-pazoVal, ko je bil ravno pri kome je zvedavo ogledoval in vlekel sapo vase. Prav zdelo se mi je, da si ogleduje , fene, ki je bil med nama. Jaz nisem rekel, ne take, ne take, ampak sem se previdno umaknil- Dolgo je gledal za menoj in po meni je šlo nekaj čudno mrzlega. In zdajle sva pa oba na isti strani fenca. Naka, jaz ga že ne bom čakal, da bi si • pobliže gledala iz oči v oči. Vi pa kakor hočete.”
Gospodar Tone me ni mogel pregovoriti, da junec ni nevaren in tako sem si kar naglo pomagal do plotu in na ono stran. Zdaj pa le pridi, sem si mislil, eno figo se te bojim, da veš! Še ko sem bil doma v Menili ji, se mi je nekoč sanjalo, da me je lovila ena taka pošast. Ušel sem ji po lestvi na kozolec in veste, da jo je pošast nemarna ubrala kar po lojtri za menoj. Ravno sem se pripravljal, da bi se rešil s tem da bi skočil s kozolca, ko sem se zbudil. Od tistega časa pa ne morem bika videti drugače kot v steaku ali pa v gulažu.
Jakob K. Heer:
Berninski kralj
roman s Švicarskega pogorja
“In on je jezdil mirno da,-lje!“ jevlja Cilgija v pekoči boli, vedno bolj jo grabi gnev na Sigismunda. Dobro ve, zakaj je storil. Prikupiti se je hotel mitničarjem, ki tudi njega in njegovih tovorov niso vedno prijazno gledali. Toda čuti razločno: kar je Sigismund storil, je podlost. Bogati Gruber je vozarja, ubogo revno pa ro, ki mu je rešil življenje iz francoskih rok, pahnil v nesrečo ! In misli na osem lačnih črvičev potujočega zvonarja.
111111 »tmim i imTITi mmmtm
Are You Going To Make a Speech!
Learn The Easy Way
For better results to Speak Effectively. The Sound-Mirror with a Personal Rating Sheet will train you in 3 Private Lessons to Teach Yourself.
H, L. Ballentine
(Teacher of Speech)
M YEARS CLEVELAND HIGH SCHOOLS
Phone SIP 0584 7-11 A. M. 5-9 P. ill. 1824 E. 97th St. tummiiiiiiniiiimmmim
HOTEL FOR SALE
A fine investment, Home and Income for a man and his wife. Approximate Gross Income $13,200 Approximate Net income after operating expense^, taxes, insurance and interest' fees $ 8,400 Plus Apt. for owner rent value to guests	$ 1,800
Plus large kitchen and dining room seating capacity 40 people minimum earning possibilities	$ 6,000
Present owner has interests in another state, demanding most of his time.
Selling Price	$65,000
Cash	$25,000
Balance	$4,000 per year
BOX 135 — AMERICAN HOME
Priporočam vam. da si izberete in naročite vašo fino 1947-48 zimsko STERLNG suknjo, SUIT ali FUR COAT sedaj direktno iz tovarne po najnižjih cenah v Clevelandu WILL-CALL.
Ne odlašajte, ker sedaj je najboljša izbira. Prosim, pokličite me. da vas peljem v tovarno.
BENNO B. IEUSII6
1034 ADDISON ROAD
ENdicott 3426 all
ENdicott 2920
KADAR KUPUJETE ali prodajate, se obrnite za pošteno postrežbo na
George Kasunic
7510 Lockyear Ave.
HE 8056
Real Estate Broker
(Tues. X)
JOHN ZULKH
INSURANCE AGENCY
PRANCES ZULICH, agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD
MAKI
ONEHDAY
BKW333
YOUR BUY WORD
wtttssri:
ld» «•	«T—■N*****
rt-.risssss
Hr to «• twvltONOMt.
outturn v«»	** »■ *»
sxxstzvtx
Z?.'V- C~iO. M MM
,U VW. CepaUa
Sigismund je storil brez vsake nuje, prkv lahko bi bil; zadržal svojega konja pri Campo-colognju, pa je storil samo zaradi majhne koristi! Cilgija škriplje od jeze nad svojim možem.
/ Tedaj priteče v sobo mali Lovrenc: “Mati, mati, že prihajajo, ali slišiš trobente? Lovec je ubil medveda!” In njegov obraz žari od veselja!
Od daleč doni preprosta godba v dan, ki se nagiba v večer, in od gorskih gozdov zveni rahel odmkv. Vesela lovska melodija se bliža.
Tedaj vstane Cilgija, objektne dečka in v razboleli trmi proti svojemu možu napravi, kar bi zjutraj za vse svoje življenje ne bila storila: postavi se na balkon za cvetoči oleander. Z dečkom, v naročju hoče v navalu hrepeneja po srečnejših dneh videti Marka Paltra-ma.
Po starinskem, slikovitem vaško majhnem tržiču, se pomika slavnostni sprevod. Spredaj z okrašenimi klobuki piskači in 3virači. Na temnem smrečju, ki pokriva štirivprežen vo)z, leži mrtivi ogromni medved. Za to vprego se pelja na odprtem^ dvovprežnem koleslju Marko Pal tram, lovec, zmagovalec, s puško čez kolena. Siva ko skala je njegova obleka, mračno ko vedno gleda pred sebe samotarje sredi teh ljudi. Ne vidi in ne sliši, kako ga slavij ovaščani, ki stojijo ob oknih ali na cesti ter mahajo z robci in klobuki.
Toda nekaj dostojanstvenega, visokostnega, zmagujočega se skriva v silni postavi.
Za njim sledi na odprtem vo-
nedeljskih oblekah, s trdimi klobuki na izrazitih glavah, Slikovito ljudstvo Bergamaskov, zavito okoli. ramen v grobe plašče, zaključuje to veličastje.
Tako se bliža sprevod Gruberjevemu tovorništvu in čelo ga je že doseglo.
Težko dihajoč stoji Cilgija za oleandri.
Tedaj zaploska mali Lovrenc z ročicami, zacepeta in zakriči: “Mati, mati — lovec!”
V istem trenutku dvigne Marko Paltram svojo silno glavo, plamna rdečica mu zalije obraz, in več Cilgija ne doživi. Zbeži v somračje proti soncu1 zaprte sobe, pokrije si od sramu žareči obraz, nič ne čuje, kako prosi deček: “Mamica, mamica 1”
Videla je zopet Marka Pal-trama, moža, ki jo je razžalil v dno duše, moža, ki ga vendar nikoli, nikoli ni mogla pozabiti!
S sklenjenima rokama sedi kakor soha.
Ali jo je videl tudi on? Za gostim, bogato cvetočim oleandrom pač ne, toda dečkov krik ga je opozoril, da je stala tam. Videl jo je slabo in to jo žali. Znočilo se je, toda to ni spo-* kojna noč gorske doline, ko vidiš v ozki preslegi gozdov migljati zlate zvezde nad bledimi vrhovi in slišiš šumeti daljne hudournike z naraščajočimi in pojemajočimi glasovi. Danes se dviga čar od luči in plamenic nad vaške strehe in od rotovža sem še slišijo in piščali. Puschlavci plešejo Marko Pal-tramu na čast in meščani praznijo čaše.
Kaj govorijo možje, ki trkajo s kupami na rotovžu? O, dobro ve, slavijo Marka Pal-trama in obsojajo grdobijo Sigismunda Gruberja.
Cilgija se bori pred podobama Pavla Vergerija in Kateri-ne Dianti. Kako sovraži Marka Paltrama, kako ga zaničuje! •Kaj ti je ta človek? Lovec, pustolovec kakor pošastni razvpiti vitez z Guardavala,
DROBNE VESTI IZ SLOVENJE
(Došle preko Trata)
(Nadaljevanje e 1, etrant) šno slabo odrezali. Tam v Idriji imajo ‘prosvetni svet” in ta ima tenak posluh, kaj spada novo dobo in kaj ne. Ta “Prosvetni svet" je sklenil, da je ta j igra žirovcev še čisto stara igra iz dobe reakcije in da nikogar ne pridobi za “novo usmerjenost.” Kako stare miselnosti so še žirovci pokaže pesem, ki so jb ti nenapredni žirovci zapeli na odru:
“Nič ne jokaj, nič ne plakaj Ce po volji ti ne gre;
Pij in poj in srečo čakaj,
Pa boš zdrav vse žive dni.”.
V tej pesmi seveda ni duha “udamištva.” To je velik greh,
domača partizanska družba na^
druga, še lepša zora in se mu dajala na vse lice ,. . Misli so iskale Lizo in se ji skrivaj boječe smehljale . . . Kako skrb-
ravnost pohujšljive ideje iz sta- no mu Je napolnila torbo ih kare dobe.	| ko pobožno ga je potlej pokrf-
Nam se skoraj pmilijo ubogi žala ... Na čelu in na ustni-podeželski partizani, ki se tako'cah še čuti toplimo njenih pr-trudijo, da bi bili "napredni” instov; njena nežna skrb ga me-v “duhu nove dbbe,” potem pa či do jakosti, v ušesih mu še jih komunistični mestni škric ta-| zvončkljajo besede: “Ti, prekope ozmerja. Ni lahka stvar| viden bodi — zdrav se vrni in “preusmeritev” v čisti komuni- kmalu!” Oh, nihče mu nikoli zem'	j ne da lepe besede, vsi vpijejo
SVETLA DE MOKRAClJA.Jnanj ali pa se mu smejejo, ka-— V eni stvari se komunistom kor bi bil malo štrmljast; le ni treba spreminjati. Ravno' Trlep je do njega človek . . . tako kot stari buržuji smejo no- A zdaj, glejte, se je še izkaza-siti medalje, lepe svetle meda- lo, da Liza ni samo lepa, mar-Ije na junaških prsih, V tej več da ima tudi srce
"Velika res ni in tako močna, kakor tisti brdavs tam v Mišjem dolu, zato pa je dobra
■ELO DOBIJO
točki rti preusmeritve. V tem je Jugoslavija ostala “stara.”
V “Lj. pr.” beremo 7. junija
kUsTgalbodo žirovci težko otre' J°S 9r^nih kl 80 * všečna",” ŠS jo”jeblitel;
°" Pašeto- VTraWii ™ ' "0Ve 6 medalje’ Eni mu ie bil° ™lno radostnih ra se to. V Jugoslaviji gre po eno, mnogi po dvg,,najboljši
Kar po tri na entrtit!1 Rtodsed-
vendar vsakomur vse po volji, ali ne? Kako morejo potem ži-rovci biti tako starinski in o tem kar v pesmi podvomiti. Morebiti je nezadovoljen kak “reakcijonar,” pravi partizan : novo miselnostjo mora biti z novo vlado zadovoljen.
Tako nekako se bere v “Lj. pr.” 5. junija. Dobro, da teh žirovskih grešnikov niso dali zapreti,
PA NISO NIC BOLJŠI v Dobrni na štajerskem. Tam je bila (Sl. por. 26. jun.) “nesmiselna prireditev.” Tam so igrali: “žrtve ljubezni.” Ta igra je baje “polna reakcijonarnega duha in zlagane morale.” Med ko-
srce
mu je bilo polno radostnih misli.
Cesta se je prebesila v Dol-
fcWalrfifc'S* a«*—
dil, hosta je spala v globoki temačnosti. Pusta tihota se jim
rinko je nied tistimi srečnimi ki je dobil tri take rede. ProseVt-ni minister v Ljubljani Lidija Šenturc pa dva. Dobila je red	. .
zaslug za narod in red za hraJ	prestre2aj0 P°P°t-
brost. (Bila je nekaj časa na
je zdela nevarna; roparji, kla-
gmajni).
Srečni komunisti! Ko drugi
nega. —
“Oh, kako dobra pridruga bi bila Liza!” je Kopič čuvstvo-
okrog njih stradajo, dobivajo val že v naiv<*jih željah in vodilni ob polni skledi še odli- molSe le kiltl8l> ko so se prežu-kovanja. Upajmo, da ne bodo v 11 ‘ men>l'. da bosta po dva in Bdgradu gledali samo nase, dva hodila obakraj ceste, neko-
munistične letovičarje seje tako hrabrost.
samo
ampak da pošljejo kako svetlo medaljo tudi komunističnim bratom v slovensko Ameriko.. Kakšno veselje bo to, če recimo dobi Lojze Adamič medaljo za

BELI MENIHI
Poveit U prve polovice XII, itoletja

spisal IVAN ZOREC
j	j V'*-.

“I, kakov pa si, Kopič?” so ga dražili. “Ali ti Trlep ni zaupal čekana?”
“Kaj bi z njim, če imam tole?” je velikan po zraku zavihtel soro, da so se vsi pripognili.
“Pa kako pražnji si ves. V naj lepše .hlače si skočil. Kaj misliš, da gremo snubit?”
“E, nočem, da bi golorit zdrsnil v pekel, če bi me Turek po-turčal."	,
“Pa ne, da bi se ga bal že zdaj ? Veš, če te dobi v precep, se kai' lepo potuli, pa mu jo morda še uneseš.”
Velikan ni nič zameril, molčal je in veselo gledal po dolini ob Temenici. Onkraj Zapla-za, glej, je že vstajala zora, a
ko so prišli na Medvedjek, je vsa že rdela v jutranjih megli-nah.
“To pomeni kri,” so prežuni verovali in se spominjali vešče.
“Da, turško kri,” je Kopič rekel in spet zamahnil s soro.
Nihče mu ni nič 'odgovoril, besede primskovške . babe so jim še bile v ušesih,
Za njimi je dremavo gledala domača vas, le, Trlepova visoka streha se je že oblivala z zorno bleščavo. Vrh Medvedjeka se je iz meglovja svetila velika grmada lesovja, fratja in dračja. Ko se bo Turek bližal, bo zagorela in bo z dimom in svitom oznanila nevarnost. • Kopič se je oziral po Malem Gabru, iz srca se mu je budila
liko za njimi pa Kopič in še oni peti.
“Le pazi, Kopič 1” so mu ha-ročali. “Ce se kaj primeri, ne glej, ne čakaj, s soro ga potiplji!”
“Do mrtvega?” se je počasi jemal iz dalje.
“Ce jih bo več, udari kar po vseh; samega pa ujemi, da ga izprašamo.”
Prišli so iz dqline, hoste je zmanjkalo. Cesta je lezla na klanec, jutro si je mencalo o-či. Zdajci so postali vsi obe-
ob kraju pripogirfv šli nasproti; da bi ga prijeli.
(Dalje prihodnjič.)
Delo v pekariji
ženska, v starosti 20 do 40 let, dobi dobro delo v pekariji. Ure so od 2 zjutraj do 10 dopoldne. Predznanje ni potrebno. Pokličite od 7 zjutraj do opodne HE 3267,
(161)
Punch Press Operators
izkušeni, visoka plača od ure in plača od kosa. Murray Ohio Mfg. Co. 1115 E. 152. St.
(167)
MALI OGLASI
Za 4 družine
Naprodaj je zidana hiša za 4 družine, po 4 sobe in kopalnica vsaka in še druge ugodnosti. Parna gorkota s stokerjem, 2 zidani garaži; dolg lot. Vprašajte pri lastniku ,na 1091 Addison Rd. spodaj.
(Tue. Fri.-X)
Hiša naprodaj
Nahaja se na 1057 E. 69. St„ ima 7 sob in se mora prodati takoj. Se lahko takoj vselite. Cena je samo $4800. Za podrobnosti pokličite KE 4963.
(160)
Soba se odda
Opremljena soba se odda poštenemu moškemu. Vprašajte na 1064 E. 69. St.
MALI OGLASI
Beneške zastore vam napravimo po meri iz najboljšega blaga in po zmerni ceni. Brezplačen proračun. Pokličite IV 2938.
Frank Adamic
22812 Nicholas Ave. ■ Euclid, Ohio
w:
Lepa prilika
Sprejme se močan fant, ki bi se hotel izučiti plumberske obrti. tfaj pokliče zvečer ali ob nedeljah GL 9699.
(158)
Stanovanje iščeta
Starejši zakonski par išče 3 ali 4 sobe. Kdor ima kaj primernega, ali pa če'bo imel v par mesecih, naj pusti naslov v uradu tega lista..
M158)
Iščejo stanovanje
Tri odrasle osebe bi rade 2, 3 ali 4 sobe; nujno potrebujejo stanovanje. Ce'ima kdo kaj primernega, naj pokliče HE 9303 ali HE 9304 med 6 zjutraj do 4 popoldne.
—(158)
Par išče stanovanje
Zakonski par išče 2 do 3 sobe med 55. in 82. cesto. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče po 6 uri zvečer EX 5905.
-(157)
UTJTjmnjmimrLrinrm^
AL ULLE
PLUMBING & HEATING (0.
Kopalne banje, closets, sesalke za globoke in plitke vodnjake, za kleti ter circular sesalke, botlerji, avtomatični plinski grelci.
1
Prazna hiša
Naprodaj je hiša 6 sob za 1 družino, je sedaj prazna. Nahaja se v fari sv. Kristine. V d° brem stanju. Cena je manj kot $11,000. Za podrobnosti pokličite EV 1197.	(158)
-AND THE WORST IS YET TO COME —in na jhojše šele pride
lAJxnrmjTnjTrmjmmTrLn
MALI OGLASI
Odda se soba ‘
Poštenemu fantu se odda lepa opremljena soba. Pokličite EX 6093.	—(158)
Mf
flj
iioynt i j f | > rTTTTT
Za najboljše delo in zmerne cene pokličite MALZ
za vaš radio, pralnik in druge pripomočke za točno popravilo. Vse delo garantirano.
Pokličite ENdicott 4808
pridemo zastonj iskat in pripeljemo na dom
MALZ ELECTRIC
6902 St. Clair Ave.	EN 4808
MUuiiiiiiiiiiiiiBtnimiiiiiiimiHiinniiniiiiuimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiimtttai
uiruirlJiJiJirLnjmr^^
K. S. K. JEDNOTA
★ ★ ★ ★ ★ v POSOJUJE DENAR {lanom In nofcnom m zemljina in posestva
w 4
1890
• ar
1941
V BLAG SPOMIN
ŠESTE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA IN NEPOZABNEGA soproga
Franka Prudich
' brez kake provizije / ali bonusa
★ ★ ★ ★ ★
Posojila so napravljena na tide način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in Informacije piilte na:
GLAVNI URAD K.S.K.JEDN01E
251-83 NORTH CHICAGO 8TRSBT
nJTTLl
■K !
m
1882
1947

oznanilo in Zahvala
Žalostnega in globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt iztrgala iz naše srede našo ljubljeno in nikdar pozabljeno soprogo, skrbno in lj ubečo mater in staro mater
Trances Curek
iz Pueblo. Colo., Mr. in Mr«. Erazem Gorshe, Mr. in Mrs. August Haffner, Dr. Hitti in Jean, Mr«. Susanne Katai, Mr. in Mr«. Joseph Kern in družina, Mr. in Mrs. Emery Križman in družina, Mr. in Mrs. Ludvig Krnel in hčerka, Mr. in Mrs. John Kuhel, Mr. in Mrs. Frank Kuhel, Mary Marolt, Mrs. Caroline Modic in družina, Otoničar družini iz E. 66 St., Mr. in Mrs. Louis Perko iz Pueblo, Colo., Mr. in Mrs. John Pirnat Jr.	'
in Mri. Joseph Pozelmk, Mr. in Mrs.
Anton Primc, Mr. in Mrs. Joseph Roitz, Mr. in Mrs. George Runcan, Mr. in Mrs. Jim Sepic, Mr. in Mrs. Louis Skoda Jr., Mr. in Mrs. Walter Starr, Mr. in Mrs. Danny Stekar, Mrs. Mary Zajc in Molly, Mr. in Mrs. Louis Zajc, Mr. in Mrs. John Zernel Sr., Mr. in Mrs. John Zernel Jr., Mr. in Mrs. Stanley Zernel in Tuesday Night Club.
Dalje naša najprisrčnejša zahvala naj velja vsem številnim darovalcem za sv. maše, ki se bodo darovale za blagor duše naše pokojne soproge in matere in sicer: Mr. in Mrs. Marion Aleks, Mr. in Mrs. Albert Amigoni, Mrs. Anne Arko (Otoničar), Mr. in Mrs. Anton Arko, Mr. in Mrs. Frank Baraga, Mr. in Mrs. Steve Barton, Miss Nada Batich, Dr. in Mrs. Beljan, Mrs. Mary Benda, Mr. in Mrs. Joseph Brodnik, Mr. in Mrs. Wm. Budzar, Theresa Carriso, Mr. in Mrs. Harry Cekada, Mrs. Louise Čebular, Mrs. M. Cimperman iz E. 61 St, Mr. in Mrs. Joseph Cinkole Jr., Mr. in Mrs. C. F. Clements.
Mr. in Mrs. Cvar, Anton Debevec in družina iz Madison, Ohio, Mrs. Helen Debevec, James Debevec, Miss Ann Dus, Mr. in Mrs. John Erjavec, Mr. Louis Erste, John Gerbec in družina, Miss Mary Gomick, Mr. John Goryance, Joseph Grdina, Mrs. Mary Gregorčič, Henrietta Habat, Mr. in Mrs. Bill Homovec, Mr. in Mrs Hartford in hčerka, Mrs. Husta, Mr. Matt Intihar, Mrs. Celia Jacklitz, Michael Jalovec in
družina, Mrs. Rose Jenko, Mrs. Tončka Jevnik, Mrs. Justine Klemenčič, Mr. in Mrs. Frank Klaus in družina iz Harpersfiield, Ohio, Mr. in Mrs. Jakob Kolman.
Mr. Lovrenc Kolman, Kotar družina iz E. 53 St., Mr. in Mrs. Al Kozel iz Holmes Ave., Thomas Kraich in družina, Mr. in Mrs. Jack Krašovec iz Waterloo Rd., Mr. in Mrs. Matt
Krašovec iz Norwood Rd., Mrs. Mary Lach, Mrs.
................... ---------------JL—
I.....	’ ‘______-:r3r.:.r--Tr-e=e-ia«iiipii n. i
Fanny Lahowe, Mr. in Mrs. Joe jLaurenz. .,
Mrs. Anna Launch iz E. 58 St., Mrs. Anna Lill, Mr. in Mrs. Gerhard Lili, Mr. Louis Lovko iz Cherokee Ave., Mrs Frances Lunder, Mr. Frank Marolt iz Canada, Meglich družina, Mrs. Mehle iz E. 165 St., Mr. in Mrs. Joseph Mestek, Mrs. Margaret Mestek, Mr. in Mrs. Frank Mež-narich, Mr. Milavec iz E. 61 St., Mrs. Ivana Mišič, Mr. in Mrs. Frank Modic iz E. 55 St., Mr. in Mrs. F. Modic iz Varian Ave., Mrs. Don Moyer, Mrs. Albina Novak, Mr. in Mrs. Novak izj St. Clair Ave., Mrs. Mary Novinc Sr., Mr. in Mrs. Joseph Okoren, Frances Oražem, Mr. in Mrs. Otoničar Sr. in družina, Mrs. Anna Otoničar, Mr. in Mrs. John Pekol, Mrs. Frances Pirc, Perpar družina iz E. 177 St., Mr. in Mr«. V. Peskar iz Mentor, Ohio, Mr. in Mrs. Louis Peterlin, Mr. in Mrs. Anton Petkovšek, Mr. in Mrs. Jos. Pintar.
Mr. in Mrs. John Pirnat Sr., Mrs. Ponikvar iz Arcade Ave., Mrs. Mary Pristov, Mrs. Anna Princ iz Neff Rd., Mr. in Mrs. Frank Race Sr. iz E. 158 St., Fred in Ludwig Race, Mr. in Mrs. Ivan Račič, Mr. in Mrs. Ludwig Raddell, Mr. in Mrs. Al. Ramsaur, Mr. John Rantt, Mr. in Mrs. J. Rogel iz E. 64 St., Mr. in Mrs. Joseph Roitz, Mr. in Mrs. Rome (Kewanee Ave.), Ted in Mrs. Rossman, Mr. Anton Rožar, Mr. in Mrs. L Rozman iz E. 76 St., Mary Rozman iz E. 78 St, Mr. Anthony Rudman, Mr. in Mr«. John Rus iz Eaglesmere Ave., Mrs. John Sadd, Mrs. Mable Sadd, Rudy Sajovec in družina, Sargin
ROJENA KRAŠOVEC
ki je zatisnila svoje mile oči 12. julija 1947 previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb blagopokojne se je vršil 16. julija 1947 iz August F. Svetek pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete ter od tam po opravljeni slovesni zadušnici na Calvary pokopališče, kjer smo jo izročili v naročje materi zemlji k večnemu počitku. Blagopokojna je bila rojena v vasi Velike Poljane nad Ortenekom v Sloveniji.
Našo prisrčno zahvalo želimo tem potom izreči Rev. Joseph Ozimku za podeljene zakramente za umirajoče. Nadalje se želimo iskreno zahvaliti Rev. Victor Cimpermanu za spremstvo iz pogrebne kapele, opravljeno sv. maso zadusnico in spremstvo do groba. Lepa hvala Rt. Rev. Msgr. Vitus Hribarju za udeležbo pri pogrebni sv. maši in pomenljiv nagrobni govor.
Iskrena zahvala Rev. Joseph Čelesniku in BPpat? terma -ramr- «r p*» wm
,.i_«	_ —	"
Rev. Victor Cimpermanu, ki sta prišla pokojno
pokropit in za molitve ob krsti.
Našo iskreno zahvalo želimo tem potom izreči članicam Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete, podružnice št. 41 SŽZ in članicam društva Srca Marije za molitve ob krsti in za spremstvo pri pogrebu.
Iskrena zahvala nosilcem krste, članom društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ, ki so spremili pokojno na njeni zadnji poti in sicer: Andrew Tekauc, Thomas Kraich, John Gerbec,
Jack Kolman, Mathew Debevec, Anton Cvetko.
Naša najprisrčnejša zahvala naj velja vsem, ki so s krasnimi venci okrasili krsto pokojne, ko je ležala na mrtvaškem odru in sicer: Ameriška Domovina, uslužbenci Ameriške Domovine: Joseph Grdina, Mary Andolsen, Ann Cimperman, John F. Jadrich, Jerry Knaus Jr.,
Michael Kolar, Victor Jadrich Jr., Edward Debevec, Joseph Andolsen, Anton Šabec, Victor Jadrich Sr., Joseph Badalick, Victor Knaus,
Frank Walter; SDZ: Joseph Ponikvar, Frank Surtz, Max Traven, Joško Penko, Miss Victoria Hočevar in Miss Millie Russ; društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ, društvo Srca Marije, podružnica št. 41 SŽZ.
Mr. in Mrs. John Anzelc, Mr. in Mrs. Frank Arko in družina, Addison Rd,. The Cannarozzi Family, Anton Cvetko in družina, Mrs. Helena Debevec, Mr. in Mrs. Ladislav Debevec, Mr. in Mrs. Mathew Debevec, Ezzo Family, Mr. in Mrs. John Germ iz Pueblo, Colo., Mr. Sam Germ
družina, Mr. in Mrs. D. Schonwald, Mr. John Stefe, Mr. in Mrs. Walter Strasshoefer, Mr. in Mrs. Jerry Strojin, Mr. in Mrs. Anton Strniša.
Mr. in Mrs. Anton Stušek iz Wickliffe, O., Šušteršič družina, Mr. John Tavčar, Mr. in Mrs. Louis Tanko iz Waterloo Rd., Mr. in Mrs. A. Tekavec iz' Goiter Ave,, Mr. in Mrs. Andrew Tekauc, Mr. Math Tekavec iz Goller Ave., Mr. in Mrs, Frank Telich, Mr. in Mrs. Michael Te-lich, Mr. in Mrs. John Tujk Sr. iz Rome, Ohio, Mrs Mary Turk iz Edna Ave., John Velic in ~ družina, Mr. in Mrs. Frank Weiss, Mr«. Zajc in Molly, Mr, in Mrs. Louis Zajc, Andrew Zakrajšek in družina, Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek iz
E.	177 St., Mr. in Mrs. F. Zaller iz Grovewood Ave., Mr. in Mrs. John Zaller iz Waterloo Rd., Mr. in Mrs. John Zalar iz E. 70 St
1 Najlepšo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu in sicer: Joseph Arko, Joseph Cinkole, Anton Cvetko, Frank Goryance, John Goryance, Joseph Kem, Emery Križman, Frank Modic, Anton Petkovšek, Anton Primc, Joseph Roitz, Rudy Sajovec, Michael Telich in Andrew Zakrajšek.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pokojno obiskovali v njeni bolezni in jo tolažili, kakor tudi vsem, ki so nam bili na ta ali oni način v pomoč v teh najbolj žalostnih dnevih.
Obenem se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so prišli pokojno kropit in ki so čuli in molili ob njeni krsti, kakor tudi vsem, ki so se udeležili pogrebne svete maše in jo spremili na njeni zadnji poti do groba. Hvala tudi vsem, ki so nam izrazili sožalje s poslanimi kartami in pismi.
Najlepšo zahvalo naj sprejme tudi August
F.	Svetek pogrebni zavod za vso postrežbo in naklonjenost in za tako lepo urejen pogreb.
Če smo slučajno pomotoma kako ime izpustili ali prezrli, prosimo prizadete, da nam opro-ste, ker želimo se vsem najprisrčnejše zahvaliti.
Naša draga soproga, dobra mati in stara mati: odšla si v večnost, kamor Ti bomo sledili enkrat tudi mi. Globoka žalost je napolnila naša srca, ko Te je Bog poklical k sebi in si morala zapustiti svoje drage. Odšla si in legla k večnemu počitku, nam pa so ostali na Te le dragi spomini. Ohranil. Te bomo v hvalez-nem in ljubečem spominu. Tolaži nas misel, da si rešena zemeljskega trpljenja ter sedaj počivaš mimo v zasluzenem počitku pri svojem Stvarniku. Počivaj sladko in sveti naj Ti večna luč!
Žalujoči ostali:
/V
GEORGE, soprog	'
FRANK, sin; ALBINA por. TURK, JUSTINA por. PEČEK. OLGA por. BLUMEL, VALERIE por. KATAI, hčere JOSEPHINE; sinaha; FRANK, LOUIS, HENRY in FREDDY, zetje MARIE, FRANKIE in JOHNNY TUREK; BEVERLY, ELAINE, JOYCE in CONSTANCE TURK; LOUIS G. PEČEK; GEORGE, JAMES, BARBARA in ROBERT BLUMEL, vnuki in vnukinje
Cleveland, Ohio, 12. avgusta 1947.