Leto XXXIX.
ss=== Inserati:-
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v
za dvakrat...... 13 „
za trikrat . . . . „ 10 „ aa večkrat primeren popust.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
vsak dan, tzvzemil nedelje ln praznike, ob 5. nrl popoldne.
Štev. 144.	ff Ljubljani, v ponedeljek. 26. janlja 1911.
Velja po pošti:	^mm	^flH^
telo leto	^^^f	^^^^^^
leta „ . „ leta „ . „
in meseo . „ 2-20	aH Wm
lemčijo oeloletno „ 29'—	■■§	flH ■■
stalo Inozemstvo „ 35'—	^^^Bk j^H	!KB
Ljubljani na dom:	^^^ H r	H H
elo leto naprej . K 24'—	^H m	HBi 9B
01 leta „ . „	t. H ■ m,	H H
leta „ . „	1 Mi
n meseo „ . „	^HHV ^^K^m
prejeman msseCno	AH^^HBP
ti" DrednlStvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne == sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Uprarnlštvo J« t Kopitarjevi nllol štev. B. tcq Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št 188.
Današnja številka obsega 8 strani. "*C
S prilogo »Naša Gospodinja«.
Položaj koron Slovencev.
(Dopis iz Koroške.)
Poglejmo nazaj, preglejmo naš položaj in prevdarimo, kaj nam je storiti za prihodnjost.
Nad spodnjo Koroško so Nemci sami že skoraj obupali, da bi jo ponem-čili, zavednost ljudstva in njegova organizacija narašča in z vztrajnim delom bo obstanek slovenstva v teh krajih lahko zagotovljen. Toda mi nikakor ne maramo priznati Drave za mejo med slovenskim in nemškim življem. Naša meja je tam, kjer stoji zadnja slovenska koča. Poleg spodnje Koroške imamo še celovško okolico, naš lepi Kož, kanalsko in ziljsko dolino, in po teh krajih bo treba krepko zastaviti z delom.
Poglejmo torej, na kaj se opira v teh krajih naše delovanje in kakšna sredstva imajo naši nasprotniki.
1. Duhovščina. Slovenstvo sc drži po teh krajih pred vsem s pomočjo duhovščine. Dokler se v cerkvi pridi-guje in moli v slovenskem jeziku, velja kraj še za slovenski ali vsaj dvojezični, kakor hitro bj pa duhovnik začel v cerkvi rabiti nemščino, bi sc v enem rodu ponemčil. Samo cerkev drži šc skoraj edina pokonci slovensko stvar. Kako je torej z duhovščino?
Narodnih renegatov med koroško duhovščino ni. Medtem ko sc drugi inteligentni stanovi na Koroškem v znatnem delu dopolnjujejo s slovenskimi renegati, se godi med duhovščino celo obratno. Marsikdo, ki je kot dijak hladen ali nezaveden, postane odločno naroden, ko vstopi v semenišče. Nekaj starejših gospodov je bolj bojazljivih, nasproten Slovencem ni nikdo. Mlajša duhovščina .je menda brez izjeme odločno narodna in vztrajno delavna. Starejše gospode bi bilo mogoče razdeliti na več vrst. Nekateri so taki, ki blagohotno gledajo na delovanje mlajših tovarišev, sami pa nimajo več telesnih moči in duševne čilostl, da bi posegli v boj. Drugi so stari narodnjaki, ki so poznali šc Majerja, in Einspie-lerja, imajo sobe okrašene s slikami starih narodnjakov in ginjeno pripovedujejo o dobi narodnega prohujenja. Dobe se seveda tudi gospodje, ki so bolj hladni in apatični ali ki so vsled težavnih razmer, s katerimi so se morali boriti cela desetletja, že skoraj izgubili
LISTEK.
Josip Vandot:
Vliranec.
Pripovedka iz davnih dni.
(Dalje.)
Naenkrat se je zasvetilo pred njo. Daleč tam doli so sc končale stopnice. Zagledala je dolg hodnik, ki sc je izgubljal daleč tam doli v črni mrak. Sredi hodnika pa je bilo izsekano v trdi zid okno, skozi katero je prihajala dnevna svetloba. Nasproti okna pa je videla rjava vrata.
»To je ječarjeva soba,« je pomislila, in zaskrbelo jo je. Kaj če siopi nenadoma ječar na hodnik in jo zapazi? Vzel ji bo ključ in jo bo povodci nazaj v grad. A Jelica po čakala potem zaman. Toda Elza je pomišljala samo za trenuiek. Po prstih je hitela potem preko hodnika in sc ni ozrla niti skozi okno. Ko je prišla mimo ječarjevih vrat, se je oddahnila in je hotela postati. A takrat je zaslišala Škripanj« vrat. Urno kot srna je šinila naprej in se jo stisnila tam gori ob mračno steno. Razločno je videla ječarja., ki je stopil iz svo.je sobe. Bil je sključen mož, z dolgo, sivo brado. Pač sc je ozrl po aod-
nado, da bi se dalo šc kaj storiti. Geslo takih gospodov je: držimo kar imamo, drugače pa opustimo vsako delovanje, saj itak vse nič ne pomaga. Toda takih je malo. Obratno se zamore opazovati, da se mladostno navdušenje mlajših duhovnih tovarišev prenaša često tudi na starejše gospode.
2 Zaupnik i. Politična organizacija Slovencev na Koroškem obstoji pred vsem na sistemu zaupnikov. Ta sistem se je splošno izkazal in jc večkrat dal žc uspehe. Splošno so zaupniki zavedni in zanesljivi možje. Korošec ima sploh zlasti ono dobro lastnost, da jc vztrajen in stanoviten, kadar so popolnoma vname za kakšno stvar in vleče svoje ko vol do smrti. V teh grozno težavnih razmerah, kot so na Koroškem, bi marsikak drug Slovenec opešal, koroški narodnjak pa vleče desetletje za desetletjem naprej, ne da 1)1 enkrat videl kak uspeh svojega delovanja ali da bi videl pred sabo nado boljše bodočnosti. Koroška dežela je posejana z narodnimi mučeniki, o katerih ne piše nobena knjiga in katerih ne slavi nobena povest. Vendar so bile zadnjič tudi tukaj neke pomanjkljivosti Na listi zaupnikov so stali ljudje, ki so žc pomrli, so izselili ali odpadli, medtem ko je manjkalo drugih delavnih in navdušenih mož. Treba bo izpopolnili tucli to organizacijo.
3. »Mir«. Edini koroški slovenski list je tednik »Mir« (»Korošec« pride malo v poštev, ker je slabo razširjen). Koroško ljudstvo čita še vse premalo in zlasti politični listi so še premalo razširjeni. V vsako faro bi moral prihajati najmanj po eden »Slovenec«, vsak zaveden Korošec bi moral biti naročen na »Mir«. Treba bo z vso vnemo širiti ta list med koroškim ljudstvom. Toda to še ne bo dovolj. »Mir« mora biti politično glasilo koroških Slovencev in takorekoč politična hrana zavednih koroških mož. Toda »Mir« ne more seči v široke ljudske kroge, težka in tečna hrana sc ne prilega slabemu žclodcu. Treba bo skrbeti za berilo tucli mladini, ženskam in manj zavednim in manj izobraženim slojem. Kakor je na Štajerskem »Straža« in »Naš dom«, tako bi bilo tudi treba na Koroškem nekega berila za bolj priprosto in politično še manj zavedno ljudstvo. Po nekod je po Koroškem razširjen štajerski »Naš Dom« in ljudstvo ga ima rado. Treba se bo baviti z vprašanjem, ali naj se razširja kak izvenkoroški list, za naj-priprostejše ljudstvo, v tem slučaju pač »Naš Dom«, ali pa izdajati kaj posebnega za koroško ljudstvo, bodisi kot
niku, a deklice ni zapazil. Zaklenil je vrata in jc nažgal svetilko. Odšel jc v nasprotno stran in njegove škripajoče stopinje so kmalu utihnile.
Mala Elza se jc oddahnila. Radost je prišla k nji, da sc jc veselo nasmejala. Zopet je pričela previcl :o stopati po temnem hodniku. Do ovinka je prišla, in tedaj jo je objela spet črna noč. Tipala je ob steni in je šla dalje, vedno dalje. A noči in hodnika ni bilo konca. Mrzel pol ji je žc stopil na čelo, kajti pričel jo jc navdajati strah.
»Morda sem prišla predaleč?« je pomislila Elza. Obrnila se je in se jc plazila nazaj. Dolgo, dolgo jc hodila, a svetlobe ni zagledala pred sabo. »Teta Brezrikova!« je zaklicala in je poslušala. A odgovarjal ji jc samo jek, prihajajoč iz črnega hodnika, in tedaj jo spoznala, cla ne najde ječe, kjer so zaprti Jelični stariši. Mislila je, da jc v črnem hodniku samo ena ječa, a zdaj vidi samo temo in dolg hodnik, ki ga ni nikoli konca.
Zajokala je in se je plazila, plazila. Samo to je zdaj želela, da bi prišla na zaj do ječarjevega stanovanja. K materi bi hitela potem in bi jo vprašala, kje sta zaprta Breznikov stric in teta.
Bridko je jokala. Strah jo je bilo v ti črni, nepredorni temi. Hodila je žo celo večnost nazaj, a svetloba se še
prilogo »Mira« ali pa samostojno. Tak listič bi moral biti pisan silno poljudno, morda celo v koroškem narečju, moral bi biti silno poceni in se izogibati vseli težkih vprašanj, seveda tudi političnih. Pripravljal naj bi ljudstvo, da bi se učilo citati in potem naročalo »Mir«.
4. Iv r š č a n s k o s o c i a 1 n a zveza. Pri zadnjem političnem boju se je pokazalo, cla v mnogih krajih manjka potrebne organizacije in zavednosti med ljudstvom. Zaupniška organizacija jo dobra za volilni boj. Ona pokliče množice na bojišče in jih postavi v bojne vrste. Toda treba je nabirati vojakov, treba jih je uriti in izobraževati, in to ni mogoče potom zaupnikov, ampak je potreba delati že leta poprej in vztrajno in sistematično. To podrobno izobraževalno delo je velika naloga kr-ščanskosocialne zveze. Slaba in nepopolna je še ta organizacija, vendar ima pokazati žc velike uspehe. V marsikak-šnem kraju bi volitve veliko slabše izpadle, ako bi tam ne bilo izobraževalnega društva. Krščanskosocialna zveza je vzgojila žc celo vrsto navdušenih mladeničev, ki so krepko posegli v narodno delo.
Sedaj bo treba takoj pričeti s sistematičnim delom med ljudstvom, ako hočemo žeti uspehe pri prihodnjih volitvah. Vzgojiti si moramo zavedno in izobraženo ljudstvo, mladi naraščaj, ki bo potem posegel v narodno delo. Inter arma silent musae, pravi latinski pregovor. Sedaj je vladal divji bog političnega boja in besedo so imeli politični zaupniki, odslej bo pa treba delovati v krščanskosocialni zvezi in pripravljati tla. Krščanskosocialna zveza mora vzgojiti ljudi, s katerimi bo mogoče potem sistematično in uspešno razviti zadružništvo in strokovno organizacijo, nabirati mora mladi naraščaj v bojno vrste, lotiti se bo morala tudi vprašanja ženske organizacije, ki je na Koroškem morda veliko bolj potrebna, kot kje drugje. Sedaj bomo položili iz rok meč in ščit in pojdemo orat, narodno njivo v izobraževalnih društvih kršč,-socialne zvezo.
Slavnosl slovenske mladine na Štajerskem.
Slivnica pri Mariboru, 25. junija 1911.
Tako lepega slavlja. žc štajerski Slovenci dolgo nismo obhajali, kot današnji dan v prijazni Slivnici pri Mariboru. Iz dveh namenov se jc zbiralo na stotine našega ljudstva na tem kraju: blagoslovila se je zastava Mladeniške
vedno ni prikazala. In tedaj je spoznala, cla jo zašla. Krenila je skoro gotovo v stranski hodnik in zdaj tava mogočo ravno v nasprotno stran.
Čuj, ali ni spregovoril nekdo v bližini? Obstala je Elza in je poslušala.. In tedaj je čula prav razločno slab glas, ki je govoril nekje v črni temi. Poslušala je in poslušala — in tedaj je razumela tisti glas, ki je klical nekje v daljavi: »Jelica! Jelica!«
Elza je nehala jokati. Nekaj časa je šc stala nepremično in jc poslušala. Potem sc je obrnila in sc je plazila v ono smer, odkoder jc prihajal tisti glas. Bil je vedno razločnejši, in spoznala je, da jc našla Jelične stariše. Razveselila se je in je pozabila takoj na ves strah.
»Teta Breznikova!« je zaklicala na glas. Nekoliko časa je. bilo vso tiho. Potem pa je slišala prav blizu, kako jc nekdo stresel za ključavnico in jc vprašal zamolklo: »Kdo je? Mari si ti, Jelica?«
»Jaz sem — Elza!« je zavpila dc-klica, ko se jc pritipala do vrat. »Ključ imam pri sebi, pa vam odprem. Veste, teta, da ne bo uboga Jclica jokala več.«
Kroginkrog jc tipala, da bi našla ključavnico. A zaman. Morala je biti visoko tako, cla je ni mogla mala deklica doseči. Iskala jc iii iskala in poslušala, kaj je govorila Breznikica v
slivniške zveze in spominjali smo sc ob tej priliki tudi lepe zmage zadnjih dr-žavnozborskih volitev. Ze z jutranjimi vlaki so se pripeljali gosti od vseh strani. Med drugimi se je priplejala tudi grofica Schonborn, ki je bila kumica lepi mladeniški zastavi. Mladeniči in Orli so napravili špalir, državni in dež. poslanec g. Pišek jc pozdravil visoko-rodno gospo in vse došle goste, predvsem pa Orle. Razvil so je nato sprevod v vas Slivnico. Na čelu sprevoda so korakali mariborski Orli pod povel jstvom brata-podpredsednika Ferclo Lesko-varja. bobni kova gostilna na kolodvoru, kakor tudi vse slovenske hiše v Slivnici so bile okinčane z vihrajočimi t.robojnicami. Občina Slivnica je bila šc pred nedavnim v nemškutarskih rokah; po hudem boju so jo dobili Slovenci v svojo posest. Došle goste je ljudstvo viharno pozdravljalo.
Malo precl deseto uro je blagoslovil zastavo pred cerkvijo podpredsednik S. K. S. Z. in organizator štajerske mladine dr. Ilohnjec. Kumovala je zastavi grofica S c h o n b o r n , bližnja sorodnica soproge prestolonaslednika kneginje Hohenbcrg. Visoka gospa. je. z veseljem sprejela mesto kumiee, pripeljala se je nalašč iz Trsta, kjer jo nrejš-nji dan prisostvovala, slovesnosti, ko se jo spustil v morje »Viribus Unitis«.
Po blagoslovu zastave so odkorakali fantje z zastavo, Orli in vse ljudstvo v cerkev, kjer je imel dr. Ilohnjec pridigo in grofica Schbnborni je po cerkvenem opravilu pripela v cerkvi lep trak na zastavo. Izprogovorila je pozdrav mladeničem v češkem in slovenskem jeziku. Ginjena jih jo spodbujala k zvestobi do vere in naroda. Zahvalil so ji je predsednik M. Z. Štefan Faleš. Zastava, je delo ss. karmeličank. Nosi na eni strani podobo Marije Device, na drugi strani pa mladeniški grb.
Mladeniško in Ijndsko zborovanje.
Na stotine ljudstva se ie zbralo na to pred cerkvijo k ljudskemu taboru. Otvoril in predsedoval mu je poslanec Pišek. Govorili so: clr. Ilohnjec, Ze-bot, Kempcrlc, Faleš in Pišek.
Krog 3. ure so prihajale ljudske množico na, krasno okinčan veselični prostor gostilne Lesjak. Slavlja se je udeležila grofica Schonborn, štirje drž. in dež. poslanci, mnogo županov, Orli ter mnogo odličnih gostov ocl bližnjih in daljnih strani. Otvoril je veselico dr. Ilohnjec s prisrčnim pozdravnim nagovorom. Vrstili so sc pevski zbori, fantje so igrali »Kovačevega študenta«, zabava in razpoloženje ogromne množice je
ječi. >Ti si, Elza?« se jc čudila uboga kmetica. »Tj me hočeš oprostiti neznosne ječe? — Ti zlata Sneguljčica, kaj se nc bojiš očeta?«
»O ne,« jc odgovorila Elza. Toda naenkrat jc zajokala, ker ni mogla najti ključavnice nikjer. »Oj teta, nc morem vas osvoboditi, ne morem! Nc najdem ključavnice. Gotovo je visoko, pa jc no morem doseči.«
»Vidiš,« jc odgovarjala notri v celici Breznikica. »Bog ne pusti, cla bi me ti osvobodila in delala tako proti svojemu očetu. Pa nc bodi žalostna! Kmalu bom prosta, kmalu mi pomore dobri Bog. Tako mi pravi notranji glas, in jaz mu verjamem ... Ne trudi se, dušica, lo nikari sc nc t rudi! Samo to mi povej, kaj jo z našo ubogo Jelico?«
Klza sc je stiskala k vratom in je ihtela liho prcd-sc. Ivo pa jc slišala lo-lažljive besede Breznikovc tete. si je obrisala solze pa je odgovorila: »Žalostna je. Jclica. Tako hudo ji je, ker vas več nc vidi. Pri sosedovih je in še pase kozi1 tam na Brdih. Veste, teta, pravila jo ravno danes, da vas nekdo oprosti. Pa sem menila, da misli mene. Pa sem vzela ključ in som prišla sem.«
Več ni spregovorila Elza. Kajti hipoma sc je zasvetilo pred njo. Prestrašeno jc vzkliknila in sc jc stisnila v
bilo izborno. Vsem si bral iz obrazov, da slavijo zmagoslavje, zmago ki so si jo pridobili pri državnozborskih volit-\iili. Vrstili so so govori za govorom. Omenim samo poslanca dr. Vorstovše-ka, di': Korošca. \'si smo bili veseli in težko smo so ločili od naših vrlih slovenskih Slivničanov.
Jflfflms uniiir, prvi ovstrfjskl dreod-iiousiii mM no morje.
(Izvirno poročilo »Slovencu« iz Trsta.)
T r s 1, dne 21 junija 1911.
Ob najlepšem vremenu so izpustili \ listu prvi avstrijski dreadnought »•Viribus unitis« v morje. Že ob zgodnjih jutranjih urah jc vladalo po tržaških ulicah neko nenavadno, živahno življenje. Povsod si srečaval praznično oblečene ljudi, srečaval si kočije in avtomobile in tramvaje, in vsi ti ljudje, vse tc kočije, ti avtomobili in tramvaji so hiteli ob morju mimo sv. Andreja k ladjedelnici Sv. Marka, kjer sc jc imela izvršiti slovesnost. Tujcev jc kar mrgolelo, vsi hoteli so bili prenapolnjeni. Tujcev je bilo v Trstu 20.000. Srečaval si najrazličnejše uniforme in noše. Posebno pozornost so vzbujali ogrski ma-gnati gosposke zbornice v svojih slikovitih, skoraj bi rekel fantastičnih narodnih nošah. Srečaval si posebno veliko vojaških uniform: Nič manj nego Hi maršalov, 43 gcneral-majorjev, 12 generalov in še drugi so se udeležili slovesnosti. Vlado sta zastopala notranji minister dr. Wickenburg in skupni finančni minister Burian, minister deželne brambe Georgi, ogrski naučni minister grof Zich.v in honvedni minister llazai. Ob 7. zjutraj .je odplula vsa eškadra \ miljski zaliv. Naprej sta šli jahta • Fantasie«, ki je imela na krovu nadvojvoda Friderika in jahta »Lacro-nui ■/. admiralom grofom Montecuccoli. Njima so sledile druge ladje. Na oklop-nici »Babenberg« je bil nadvojvoda Karel Albreht; na križarici »Zenta« nadvojvoda Peter Ferdinand; na križarici Szigetvar« nadvojvoda Henrik Ferdinand; na križarici »Kari VI.« nadvojvoda Jožef Ferdinand; na križarici •Cesarica Marija Terezija« nadvojvoda Fvgen; na križarici »Gaa« nadvojvoda Leopold Salvator in nadvojvodinji Bi-;inka in Marija Imakolata; na oklopnici »Nadvojvoda Ferdinand Maks« nadvojvoda Jožef in nadvojvodinja Avgusta. Razen eskadre je plulo še mnogo velikih in malih parnikov, polnih glcdav-ccv, v miljski zaliv. Ob pol 8. uri so od-pluli s pomola sv. Karla parniki vojne mornai'ice s člani »Avstrijskega mornariškega društva« in s pomola Giusep-pina parniki z zastopniki tiska. Zadnja je odplula v miljski zaliv jahta» Mi-ramar«, ki je imela na krovu prestolonaslednika in njegovo soprogo in kumi-co nove ladje, nadvojvodinjo Marijo Anuncijato. Ko je prestolonaslednik stopil na suho, ga jc pozdravila vojaška godba z avstrijsko himno, zagrome-li so topovi in velikanska množica ga jc pozdravljala. Bil jc slikovit prizor: Beli velikan »Viribus unitis« na sredi, pod njim pisana množica, pred njim na
kot med vrati in zidom. Strmela je v tisto svetlobo, ki je prihajala vedno bliže, in natanko je razločila sključenega moža z dolgo, sivo brado. V eni roki je držal svetilko, v drugi pa košarico. »Ječar je,« je pomislila s strahom, »in zalotil me jc.«
Ječar .je prihajal bliže in je gledal v tla. Bil je žc čisto blizu, ko je dvignil glavo. In takrat jc zapazil deklico, ki se jc stiskala v kot in si jc zakrivala obraz. Za hip je obstal. Potem pa je stopil naglo k nji in je zaklical: »Ti si, Elza? Pa tu? Gori v gradu tc pa iščejo že dve uri. Kaj delaš, za božjo voljo, tu?«
Elza se ni ganila. Ječar pa se je sklonil k nji s svetilko in takrat je zapazil v njeni roki velik ključ. Zasvetilo se mu je v glavi in zamrmral jc nejevoljen: »A tako, tako! No, dobro, da som prišel.« — Hitro jc odprl malo li-nico kraj vrat in jc potisnil košarico v odprtino. »No, no, le ne skrivaj se mi! Takoj pojdeš z mano k materi, ki je v skrbeh zaradi tebe.«
F.lza ni odgovorila ničesar. Ječar sc jo sklonil in ji je vzel ključ iz roko. Vtaknil ga jc v žep in jc prijel deklico za roko. Mirno in pohlevno je šla z njim in ni cula očitajočih besed temnega je-čarja. i rišla sta iz temnih hodnikov na svetle stopnjice. In takrat je zajokala mala .siieguljčica. Vso pot je jokala. In ko ji jo pritekla mati naproti, vsa srečna, da je našla hčerko, takrat sc jc jc oklenila Elza glasno ihteč okrog vrata. In stiskala sc je k materi, kakor da hi bila našla zdaj srce, pri katerem lahko izjoče bridko gorje svoje male, zlate dušice.
Mati pa jo jc božala po mehkih la-
morju čolni, parniki in bolj daleč vojne ladje, okolu njega pa na vseh gričih polno gleclavcev, ki vsi upirajo pogled v velikana in nestrpno čakajo trenutka, da zclrsnc v vodo.
Zc ob 8. uri 15 minut je mornariški prolai moliš. Ivan Kunilt (»pravil na krovu ladje obredni blagoslov, ki ga jc dovršil zraven ladjo vojaški vikar lrions. Emerik Bjelik. Nato se je admiral grof Montecuccoli v svojem nagovoru na prestolonaslednika, spominjal cesarja in prosil nadvojvodo, naj dovoli, da sc ladja krsti in spusti v morje. Nato je prestolonaslednik v svojem odgovoru slavil vrline vojne mornarice, prosil božjega blagoslova nanjo in pozval nadvojvodinjo Mar. Anuncijato, da izvrši krst ladje. Ladjina kumica jc nato pritisnila električni gumb z besedami: »Jaz tc krstim po ukazu Njegovega Veličanstva na ime »Viribus unitis«; botiljka šampanjca se je razbila ob lacl-jinem boku in velikan se jc začel počasi pomikati v morje, nato vedno hitreje, zadnji del se je potopil v morju in nato pa se je majestetično zazibal prvikrat na morskih valovih. Zagro-meli so topovi, godbe so zasvirale, množica je vihtela robce in klobuke in vzklikala, na krovu nove ladje pa so odgovarjali delavci in mornarji z glasnimi hura-klici. Bil je veličasten prizor!
Slavnost je bila dovršena. Nadvojvodi in nadvojvodinjo so se zopet ukr-cali mod gromenjem topov na ladje, ki so nato odplule zopet v tržaški zaliv. — Ob tej priliki je poslal cesar prestolonasledniku lastnoročno brzojavko, v kateri slavi njegovo zanimaje za vojno mornarico. Enak telegram jc poslal vojni minister baron pl. Sclionaich admiralu grofu Montecuccoli. Cesar je poslal pohvalno brzojavko tudi predsedniku ladjedelnice »Stabilimento tec-nico« in podelil več inženirjem in uradnikom tc ladjedelnice visoka odlikovanja. Ob 1. uri popoldne je bil banket na Lloydovem parniku »Bohemia«, na katerega je povabil prestolonaslednik nadvojvodinjo, nadvojvode in druge odlične goste, med temi tudi tržaškega škofa mons. Andreja dr. Karlina, Svi-rala je godba Bošnjakov. Med tem sta so približali dve vojni ladji oklopnici »Nadvojvoda Franc Ferdinand« in »Nadvojvoda Friderik« k prvemu pomolu Sanita in se ustavili ob njem, prva na desni, druga na levi strani pomola. Vojna mornarica jc namreč uprizorila na teh dveh ladjah slavnostni sestanek. na katerega je povabila številne goste., Tržačane in tujce. Svirale so tri godbe, dve mornariški in ena od 97. pešpolka. Gostom so postregli z raznimi okrepčili. Tudi prestolonaslednik s soprogo in vsi nadvojvodi so se udeležili prijateljskega sestanka na teli vojnih ladjah, kjer so se mudili po kake pol ure in prijazno občevali z gosti. — Zvečer ob 8. uri 30 minut so sc zasvetile vojne ladje na morju električnih lučic; gledavcu se je dozdevalo, da se uresničujejo pravljice iz »Tisoč in ona noč«.
Čaroben utis so delale z električnimi žarnicami razsvetljene silhuete ladij na gledalca, reflektorji pa so nepre-
seh in ji je brisala solze z lic. Njeno srce pa je jokalo s hčerko in čutilo vse gorje male, zlate dušicc.
VII.
Trije bratci škrjančki so bili poleteli že trikrat v sinje nebo tisto jutro. Glasno droboleč srebrno pesem, so se spustili na zemljo, na zeleno polje tam v prijetnih Gobclah. Kje so slišali tisto pesem? Kdo jih jc. naučil sladkih spevov? Oj, da bi jih bili vprašali tisto jutro oni kmetje, ki so delali v zelenih Gobclah. pa bi jim bili. povedali, kdo jih jo naučil sladkih pesmic. A kmetje so molčali in so delali, delali neutrudno in neprestano. Lc tupatam se je ozrl kdo s plahim pogledom na strmi, ponosni Kraljevi vrh, ki se jc svetil v zlatih jutranjih žarkih. A hitro se je okre-nil ubogi kmetič, kakor bi se bal, da zagleda zdajpazdaj nekaj nelepega tam gori.
»Da, da, bo žc res,« sc je oglasil naposled stari Korošcev Martin. »Ampak do včeraj sem vedno mislil, da nas jc Mihelj nalagal.« Urno jc zvezal debel snop in ga je vrgel z njive na mejo. »Čudno, tako lepega vremena šc nismo imeli t ako kmalu ob žetvi. Vse nam gre po volji. In kako bi mogel človek verjeti, da loži tam gori Vitraucc? A Tonetu moram verjeti.«
In stari Martin je pričel grabiti v. obema rokanui rumeno klasje na kup. Da, da - tako jc bilo. Pa jc priletel včeraj popoldne Sivčov Tono v vas, brez sapo in bled kakor zid. Močan je pač Tone iu junak, da sc nc boji medveda; a včeraj popoldne sc jc tresel kakor šiba na vodi. Pa je bil .šol iskat ovco, ki so jc bila izgubila pastirčku nekio
stano metali dolge trakove luči črez morsko ravan.
I udi Llo.vdovi parniki so bili razsvetljeni. Ob 8. url je bil v novem hotelu sijajen banket udov »Avstr. mornariškega društva«, ki se ga je udeležil tucli cesarski namestnik. Ves večer je vladalo posebno ob morju živahno vrvenje lisočev in tisočev gleclavcev, ki jc trajalo pozno v noč. Nekaj pred 10. uro zvečer sc jc odpeljal prestolonaslednik s soprogo med živahnim pozdravljanjem občinstva na državni kolodvor, kjer so sc poslovili od njega namestnik princ Hohcnlohe, grof Montecuccoli, gencral-major pl. Kraus Flis-lago in ravnatelj policije dv. svetnik dr. Manussi. Ob 10. uri 10 minut sc je odpeljal dvorni vlak z visokimi gosti in 10 minut pozneje so ugasnile električne lučice na vojnih ladjah. Ze poprej so se odpeljali z južnega kolodvora drugi člani vladarske hiše, ostale so lc nadvojvodinji Bianka in Marija Imakolata ter nadvojvoda Leopold Salvator, ki se vdeležijo danes ob 11. uri tihe sv. maše za pok. Don Cariosa v baziliki sv. Ju-sta, kjer jc pokojni zakopan. Tako so jo slavnost vršila v splošno zadovolj-nost in pokazala svetu, cla šc prebivajo v Trstu zvesti Avstrijci in da se množe njihove vrste od dne do dne.
GAUTSCH HOMO REGIUS.
Krščanski socialci so izprevideli, cla njih stranki Škoduje, če bi brezpogojno tlačanili vladi, kakor so to delali dozdaj. Svobodo hočejo zopet na vse strani. Dosedanji vladni sistem se je izjalovil. Razen nemških svobodomisle-cev ni pravzaprav nobena stranka zadovoljna z njim. To je tudi dovedlo krščansko socialno stranko, da. se je otresla svojih svobodomiselnih prijateljev
v	nemškem taboru, ki so jo ob volitvah na Dunaju pustili na cedilu, dasi so se nemške svobodomiselne stranke ojači-lcy povsod ravno s pomočjo krščanskih socialcev. Razburjeni, zmage pijani nemški judovski listi so se žc streznili. Položaja, kakoršen je nastal sedaj zanje, sc dobro zavedajo. Zato nočejo tudi nič poročati, razen »Preše«, da je pozvan baron Gautsch, da razvozlja sedanji položaj. Ob izpuščanju »Viribus Unitis« v morje jo bilo v Trstu veliko merodajnih politikov, ki so se seveda pečali z vprašanjem, zakaj da je bil Gautsch pozvan na Dunaj iz gaštajn-skih toplic, kjer sc je mudil komaj 10 dni. V Trstu zbrani politiki so sodili, da ic Gautsch mož, ki jc splošno sposoben, da sc pogaja s strankami, in cla bi eventuelno prevzel ministrsko predsedstvo. Bienerth se bo tudi pogajal z voditelji strank o konštituciji zbornico, med tem, ko poveri vladar Gaustchu nalogo, da se pogaja s strankami o delovnem programu in o sestavi velike koalicijske večine s Čehi in eventuelno tudi Jugoslovani.
O glasovih Čeških listov o Gautsche-
vi	misiji poročamo na drugem mestu.. Gautscha pozdravljajo simpatično. Nemški listi se drže šc potuljeno. Krščansko socialni listi pozivajo na izpopolnitev organizacije, socialni demo-
pod Kraljevim vrhom. Za. vos svet bi jc ne bil šel iskat pastirček tja. gori, ker sc je bal zmaja. A Tone sc je p o sme j al, pa je šel. Jskal jo izgubljeno ovco, in jc prišel nevede do Širokega plaza in preko rijega do Črne lope. A žc tam v rušju je obstal preplašen, ker .jc zagledal tam kraj votline zmaja. Ležal jc na mehkem mahu in sc je solnčil. Zavrisnil je Tono in se je zasukal na peti. Potom pa jc bežal kakor veter po gori navzdol in jc prišel preplašen in prepadel v vas. Tam pa je pravil o zmaju, ki je ležal pred Črno lopo in sc je solnčil.
Šc večji strah jc zavladal zdaj po vasi. In če je prej kdo dvomil in se je smejal Mihcljevi pripovedki, se je po-križal zdaj in jc verjel. Vstali so nekateri, pa so svetovali, naj so preselijo vsi v sosedno dolino. Tam bodo varni in se jim ne bo treba bati. A drugi so zini-gali z glavami, češ, božji kazni ne uide-mo, pa če so tudi skrijemo v varne gozdove. In ostali so v rodni vasi in so molili gorko in ucl a no. Nad njimi pa sc je smehljalo nebo. tako čisto in jasno modro kakor žc dolgo nc. Tako rožnega svita na sivih vrhovih snežnikov šc niso videli ljudje nikoli ob'jutrih in večerih kakor tisto leto. Gosto so bilo na-sojano zvcz.de v hladnih nočeh po visokem nebu in so gledale milo ln prijavno na zagorski svet. Po vseli gozdovih f-o je naselilo vso polno krilatih pevcev in prepevali so tako mirno in sladko kot še nikoli. Videli so ljudje vse te naravno prikazni, pa so so tolažili. Kamor jo poslal dobri Bog toliko krasoto in toliko sreče, tja gotovo no poseže kar naenkrat s svojo kaznovalno roko. A kakor jo njegova volja.
(Dalje.)
krati pa zahtevajo, da naj Bienerth
gre.
DEMONSTRACIJE PROTI BOLGARSKEMU VLADARJU.
Iz Sofije se poroča o demonstracijah proti bolgarskemu carju. Po shodih so zahtevali carjev odstop. Množica je pritrjevala. Agrarci in socialisti hočejo strmoglaviti bolgarskega carja.
ARABSKA VSTAJA ŽE NI KONČANA.
Iz Carigrada sc poroča, da se je bil 15. majnika boj med turškimi vojaki in vstaši pri Konfudi. Turki so bili poraženi. Izgubili so 150, vstaši pa 250 mrfc vili.
KRONANJE ANGLEŠKEGA KRALJA.
Okrašenje Londona ob kraljevem kronanju je stalo 1,200.000 K. Kralj in kraljica sta si ogledala tudi velikanske parade v Porthsmouthu, kjer je bilo zbranih 177 angleških vojnih ladij, med njimi 12 dreadnoughtov.
Dnevne novice.
]- Iz S. L. S. Izvrševalni odbor S. L. S. jc soglasno in ob velikem navdušenju izvolil za podnačelnika stranke dr. Vinko (i r c g o r i Č a.
j- Shod ria Brdu je imel ob zelo obilni udeležbi v nedeljo dr. Krek. Pokazalo sc jc zopet, da poslanca temveč-krat žele volilci medse, čimvečkrat se sestanejo ž njim. Naša demokratična stranka pač nalaga poslancem sedaj izredne naloge, toda lepi uspehi so zadostno zadoščenje za trud in delo. Vsak tak shod poglobi strankarsko zavest v izredni meri.
Sirašnl poraz litijske liberalne mogočnosti pri občinskih volitvah je učinkoval na nekatere liberalne zagri-zence tako, cla so kar pobesneli. Ne gre in nc gre jim v glavo, da je konec njihove slave. Kako sc sedaj usajajo in pridušajo po gostilnah, cla je treba uničiti klerikalce. Po njihovem mnenju se morajo volitve na vsak način ovreči. No, to bi bilo prav zu nas, ker bi dobili šc prvi razred. Dovolj dokazov imamo u liberalnih nasilstvili in čc je kdo, smo mi tisti, ki lahko volitve ovržemo. Slane, ki sicer »Narod« prezira, v sobotnem »Narodu« našo poročilo na glavo postavlja in vodoma trdi neresnico. Vprašamo pa Slanca, če mu jc znano, koliko vina je šlo iz njegove kleti na dan volitve? Znano mu seveda tudi ni, na čegav lačun so sc kupovali glasovi s pivom po gostilnah. Hočete zvedeti imena? O terorizmu mu tucli ni nič znanega. No lc pred volitvami, šc danes žugajo liberalci našim volivcem. Ali hočete vedeti, kdo hujska »Urbana«, naj Krischeja nabije? In kdo je Bricu hišo onesnažil s konjskimi odpadki itd..' Grozovito boli liberalce njihov padec, pa nič ne pomaga. Temu treba sc privadit, čeprav sprva težko gre.
Otl cesarskega namestništva v Trslu. Cesar jo podelil podpredsedniku ti žaškcganaincstništva grofu S c h a f f-g o t s c h u povodom njegove premestitve v Line komturni križec Kranc Jožefovcga reda v. zvezdo. Za podpredsednika tržaškega namestništva jc imenovan vodja okrajnega glavarstva v Gorici Henrik grof A t t e m s.
i Občna zbora Rafaelove družbe in Jugoslovanske strokovne zveze sta sc izvršila včeraj v najlepšem redu. Zborovalci obeli organizacij so so zbrali ob 9. uri dopoldne v lepi kapelici Alojzcvišča k sveti maši, ki jo jc daroval p. g. Zaplotnik. Po sveti maši so se podali člani v »Ljudski Dom«, kjer je bil najprvo občni zbor Rafaelove družbe, ki ga jo vodil predsednik deželni odbornik dr. Pegan. Iz poročil povzamemo, cla Rafael vestno skrbi za blagor izseljencev. Po Rafaelu jo pa zborovala Jugoslovanska strokovna zveza. Občno zborovanje jo vodil deželni odbornik dr. Zajec, poročala sta blagajnik Der-mastia in glavni tajnik clr. TomažiČ. Na občni zbor so clošli malone vsi delegati Zvezinih skupin: s Štajerskega, Primorskega in Kranjskega. Razprava jc bila živahna in se jc tikala Zvezinega razvoja in delavskega tiska. Udeležili so sc jc malone vsi delegati in delega-tinje. Zvezino blagajniško stanje je ugodno, članov šteje do 2000. Priporočamo, naj sc povsod dela na to, da pridobi Jugoslovanska strokovna zveza veliko novih članov in članic. Obširnejše poročilo šc objavimo.
Čudni slučaj pri volitvah. Dne 20. t. m. so je vršila, v Pulju ožja volitev med Hrvatom dr. Laginjo in Italijanom dr. Rizzijem, v Trstu v II. okraju med Slovencem dr. Rybafem in Italijanom, na Krasu mod Slovencem dr. Ste-pančlčcm in Slovencem dr. Grogori-nom. V vseli teh okrajih so odločevali izid volitve socialisti. Razun toga sta. bili v Trstu ožji volitvi med soc. demokratoma in Italijanoma. Tu so odločevali slovenski glasovi. Tržaško narodno vodstvo io izdalo narolo. na i vsi Slo-
venci brezpogojno glaisujejo za soc. demokrata in ni zahtevalo zato kompenzacije od socialistov v Pulju in II. tržaškem okraju, da bi glasovali za dr. Laginjo in dr. Rybafa. V tem slučaju bi imeli Jugoslovani dva ali vsaj enega poslanca več na Dunaju. Toda socialisti so se v teh okrajih vzdržali volitve, pač pa so glasovali na Krasu za tržaškega voditelja dr. Gregorina, ki je stal v ožji volitvi proti Slovencu dr. Steuančiču. Ali ni tukaj neka kavzalna zveza ali je to gol slučaj?
+ Umrl je včeraj v Št. Vidu nad Ljubljano vpokojeni župnik banjeloški, gospod Frančišek A n d r c j a k. Rojen je bil v Podutiku v šentviški župniji dne 12? novembra 1844, v mašnika posvečen dne 9. julija 1870. Služboval je kot kaplan na Brdu pri Lukovici in v Črnem vrhu nad Idrijo, kot župnik v Mozolju in Banji Loki na Kočevskem. Pred štirimi leti je stopil v pokoj in se naselil v svoji rojstni fari v Št. Vidu. N. v m. p.!
-f- Iz deželnega odbora. Med referati, ki jih imajo deželni odborniki, je nastala sledeča izprememba: referat o živinoreji jc prevzel od grofa Barbota dr. E. Lampe, finančni referat jc pa prevzel deželni glavar pl. Šuklje.
—	V zdravstveni zastop novomeški fe imenovan deželni poslanec Franc Dular.
—	V okrajni cestni zastop škofjeloški je imenoval deželni odbor Franceta Grošeljna, župana v Poljanah, in Jožefa Hafnerja, svetnika trgovsko in obrtne zbornice, v Škofji Loki.
—	Grozen požar. Iz Brusnic na Dolenjskem. V soboto okolo 2. ure popoldne je zakurilo dvoje otrok v listju sredi vasi Gabrije, župnije Brusnice, in v dveh urah je bij o 111 poslopij (38 hiš. številk) upepeljenih. Ljudi ni bilo doma, bili so večinoma zunaj na polju, v vinogradih in travnikih. Kateri so doma bili, so komaj rešili sebe, otroke in živino. Zgorelo je prav vse do tal, ves živež, vsa obleka, nekaj denarja in živine: in sicer 37 prešičev, 6 govedi, 1 konj in onih dvoje otrok, ki so jih šele drugi dan iz razvalin izkopali. Zares strašen pogled! Pomoči ni bilo od ni-der nobene. Vse je bilo zbegano. Nihče se ni znal lotiti gašenja. Prvi, ki so pritekli na licc nesreče in tudi vrlo pomagali, so bili orožniki iz Cerovca, Nove-vega mesta in Rateža, katerim gre vsa hvala. Posebno priznanje zaslužita gospoda c. kr. okrajni stražmešter Tomšič in stražmešter iz Rateža Munih, ki sta kakor drugi tovariši osebno pridno razdirala, omejevala in polivala ogenj. Pogorelci sami priznavajo, da bi brez njih bila vsa vas s 600 prebivalci in 114 štev. vničena. Od požarnih bramb je prihitelo 5 mož iz Šcnt Petra na pomoč. Kakor hitro jo zvedel od domačega župnika za požar gospod Zurc, vrli župan, šmihel-stopiški, sc je hitro v spremstvu g. Znavca pripeljal na licc nesreče, da je ljudi tolažil ter s pomožno akcijo pričel. Čast mu! Škoda se ceni na 183 tisoč kron, ki jc pa gotovo šc veliko večja. Zavarovalnina znaša samo 25 tisoč kron. Ubogi pogorclci, katerih mnogi so si pred nedavnim časom gospodarsko poslopje prezidali, popravili, z opeko pokrili, ter se vsled tega močno zadolžili, so zdaj ob — vse. Beda velika! Nimajo kaj obleči, nimajo kaj jesti. Ajdo, ki je glavni pridelek, ne bodo mogli sejati, ker jim jc seme zgorelo. Zgorela jc tudi vsa prva košnja. Obračamo sc do naših gospod, poslancev, naj revežem hitro, hitro izposluje-jo državno in deželno pomoč. Pa tudi druge sodeželanc prosimo, kakor sc Bog prosi, pomagajte nam! Vsak, tudi najmanjši dar, bodisi v živilih, bodisi v obleki, nam bo našo bedo olajšal in osušil solze žalosti v tem obupnem stanju.
—	Vsem č. župnim uradom in cerkvenim predstojništvoml Na dan sv.
Janeza Krstnika jo. požar uničil 38 posestnikom veliko vasi Gabrije (114 št.) vso, prav vse. "Rešili so golo življenje. V imenu nesrečnikov so obračam do proč. gospodov duhovnih sobratov z milo prošnjo: usmilite so mojih revežev Ga-brcev, pritecite jim z milodari na pomoč! Sklicuje sc na lo, da so tudi oni, kadarkoli jo nastala v kakšni župniji nesreča po požaru ali povodnji — vselej so si pritrgali ter vsi brez izjeme skladali k podpori ponesrečencev. Darove, ki sc bodo objavili v časopisih, sprejema župni urad v Brusnicah.— Brusnice, dne 25. junija 1911. — M. Ne-tnfinič, župnik.
—	Knjižni odsek »Matice Slovenske« bo imel sojo v sredo dno 28. junija 1911 ob 6. uri zvečer v društvom pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo o sklepih zadnje odborovc sejo. 2. Na novo došli rokopisi. 3. Vsebina in tisk publikacij za leto 1911. 4. Tridesetletnica Jurčičeve smrti. 5. Slučajnosti.
—	Iz Prežganja pri Litiji. Dno 20. juniia jc bil izvoljen županom za obči-
no Trebeljevo, kamor spadajo Župnijo Prežganje, Štanga in Jan če, žo sedmič Jožef Gale, posestnik na Ravnem brdu. Svetovalcem so bili izvoljeni Franc. Gale iz Volavelj, Anton Marolt iz Janč in Anton Štrubolj iz Velikega Trebelje-voga. Vsi so pristaši Slovenske Ljudske »Stranke.
—	Karlovški župan suspendiran. Hrvaška vlada je suspendirala od službe in plače župana v Karlovcu dr. Božo Vinkoviča ter uvedla proti njemu preiskavo radi »neposluha odredbama predpostavljenih oblasti«. Začasna uprava mesta je poverjena svetniku Milanu Horvatu.
—	Popolni nedeljski počitek v zagrebških trgovinah. Zagrebški trgovci so na sestanku v »Trgovskem Domu« sklenili, da nc morejo ugoditi zahtevi trgovskih pomočnikov po uvedbi nedeljskega počitka ter da bodo svoje trgovine imeli odprte ob nedeljah clo 10. ure dopoldne. B^ti se je bilo radi tega burnih prizorov »po Zagrebu. Včeraj jc pa izšla vladna naredba, ki zaukazujc popolni nedeljski počitek po vseh zagrebških trgovinah.
—	Razpis nagrad za nove obrtniške izdelke za tujce. Obrtnopospeševalni zavod v Gorici jc naznanil trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da jc razpisal v to svrho, cla uvede v svojem okraju izdelovanje spominskih predme-gov, ki so za razpečevanje mod tujce primerni, nagrade za vzorce in modele takih predmetov. Nagrade znašajo 1 po 400 K, 1 po 300 K, 1 po 200 K, 1 po 150 K, 2 po 100 K, 4 po 50 K. — Podrobni pogoji so razvidni iz razpisa, ki ga je moči vpogledati tucli v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
—	Letanje po zraku — gotova stvar. Tako sc glasi zatrdilo tržaškega inženirja Mat. Zivica. V »Edinosti« je inženir Živic priobčil članek, o katerem seve nc vemo koliko ga. jo smatrali za resnega. G. Živic tako-lo zatrjuje, da je letanje po zraku gotova stvar: »Varno in potrebam primerno zrakoplovstvo je možno, prav tako možno, kakor je možno, da letajo tiči, ki letajo z mehaničnim delom svojih perut. Ako bomo z lo-talniki posnemali to letanje ptic, dosežemo lahko, cla jih bomo udobno vozili po zraku. Sicer se jo žc mnogo skušalo napraviti na tak način — posnemajo letanje ptic — rabljive stroje za letanje, ali vspeha niso dosegli, ker niso pognali vzroka ovire. Oviri je pa lahko priti v oko m, torej t u cl i letati, kar jaz dokažem teoretično in pokažem tudi praktično. Z letalniki posnemajo tičje letanje se bomo vozili po zraku varno, ugodno in ceno, ker se boelo ti letalniki zamogli vdigniti v zrak z vsa-coga prostora, na vse kraje bodo lahko letali počasi ali hitro, ustavljali se in povoljno sc spuščali na tla. Ti letalniki ne bodo potrebovali razsežnih planot, ne kolib in drugih priprav in poleg vsega bodo stali malo. Vsakdo zamorc torej prav presoditi vrednost takih strojev. Kdor se vnema za napredek tehnike in človeštva, naj sc združi z menoj, da skupno dosežemo cilj, katerega želijo doseči ljudje, odkar so začeli misliti.« — Mi bomo počakali, da bo g. Živic sam pričel »praktično« letati po zraku in potem bomo izrekli svojo sodbo.
—	Iz Trebelnega. Na dan sv. Rešnjega Telesa je blagoslovil naš g. župnik in državni poslanec našo lepo novo šolsko zastavo. Vsem, ki so nam količkaj pripomogli do zastavo, bocli izrečena prisrčna hvala. Šolsko vodstvo Trebelno. Rado Grudnik, šolski vodja.
—	Poročil se bo v sredo g. profesor clr. K. C o p u cl e r v Kranju z gosp. Elo A b r a m o v o iz Goricc.
—	Pejančeva smrt. V Osjcku sc jc v pijanosti obesil delavec Salzer, ker ga je njegova priležnica ozmerjala.
—	Rdečkarji v zasedi. 20. t. m. je četa rclečkarjev v Sarajevu iz zasede napadla železničarja Mandiča in njegove prijatelje ter jih obmetavala s kamenjem in iz revolverjev streljala nanje. Vzrok: Ker nočejo v socialnoclomo-kratičen jarem.
—	Bratomorstvo in samoumor. V Psarjevem polog Sv. Iv. Zelino se je 21. t. m. izvršila krvava tragedija. Brata Tomo in Pavelj Kušič sta doslej v največjem miru živela pod eno streho; Pavelj je bil sicer malo slabega uma, a jc vedno pridno pomagal v gospodarstvu. Tako jo tudi 21. t. m. ravno opravljal živino, ko navzoči brat Tomaž naenkrat prime za sekiro in mu razkolje glavo. Nalo je bratomorec hitel v podstrcSjo in sc obesil, a vrv se je utrgala. Bežal jc v izbo in sc zaklenil, kar je videl Pavlov sin. Nič dobrega sluteč je hitel za njim, razbil vrata in ga žc našel visečega. Klical je na pomoč in hitro pro-rezal vrv. Rešeni jc pa takoj zbežal na plano*"1n sc vrgel v 6 metrov globok studenec-. Prileteli so ljudje in ga mrtvega izvlekli, medtem pa sc začuje otro-
ški krik iz hleva: takrat šele so našli Pavla z razklano glavo.
—	Ciganom so vzeli ukradenega otroka vaščani v bosenski vasi Kozarac. Deklica je krog tri lota stara in govori v gališkem narečju.
—	Hrvaško romanje v sveto deželo prepovedano. Pristojna oblast jo radi kolero v Mali Aziji prepovedala letošnjo hrvaško romanje v sveto deželo, h kateremu sc je priglasilo tudi 17 Slovencev. Potovanje sc priredi prihodnjo loto o binkoštih.
—	V živo apno je padel v Laščini pri Zagrebu 121eten delavec Anton Fe-renčina in v strašnih mukah umrl v bolnišnici.
Politična borba v Dalmaciji
jc dosegla svoj višek pri državnozborski volitvi v drniško-trogirskem volilnem okraju, kjer sta si stala nasproti pravaški kandidat dr. K r s t e 1 j in kandidat narodnjaško-demokraške koalicijo 1 v č o v i č. Pomisliti treba, cla jo Ivčovič deželni glavar in predsednik deželnega zbora, rojen Trogircc in dolgoleten zastopnik toga okraja; njegova stranka ima razven tega vseh pet občin v svojih rokah — z ono besedo: ta. okraj jo bil doslej najmočnejša, na prvi pogled nepremagljiva trdnjava Ivčevi-čeva in nasprotniki so ravno tu računali na ogromno protipravaško večino. Toda ko je dr. Krstelj začel po okraju prirejati shode in ljudem odpirati oči o »politiki« lvčeviča in njegovih, ki je obstajala edinole v delu za lastno žepe in častihlepje in ki se. nikdar ni ozirala na ljudsko potrebe, tako da jc ta okraj eden najbolj zapuščenih — tedaj so nasprotniki spoznali svoj nevaren položaj. V silnem strahu precl porazom so dvignili vse silo pekla in uporabili vsa sredstva, ki so jim stala na razpolago, da zaprečijo zmago poštene pra-vaške misli. Ves uradni aparat, razni trgovci in druge ljudske pijavke, nešteti agitatorji in sam Ivčovič osebno, vse se je vrglo na narod, cla ga šc enkrat osiepari za zastopnika. Kjer ni zaleglo laž in sleparstvo, pretnjc in obeti, tam jo morala pomagati jed in pijača in denar. Vozovi in avtomobili so do vrha naloženi privažali vino, kruh in meso v najoddaljenejše vasi in posebni agenti so skrbeli za to, da ljudstvo cele clneve pred volitvijo ni prišlo iz pijanosti. Za posamezne glasove so ponujali po 10, 20, 30 kron. Samo v trogir-sko občino so na ta način vrgli korit ar ji nad 100.000 kron. Vsemu temu nezaslišanemu nasilju so pa pravaši postavili nasproti zgolj svojo pošteno pravaško misel, ki jo je nasproti volilcem zastopal njih kandidat clr. Krstelj, mož poštenjak ocl pete do glave, ki jc irnponi-ral celo najeti pocestni druhali. In kakor je pri nas na Slovenskem zmagala poštena krščanska, slovenska in ljudska misel, tako jc izkazala svojo neodo-ljivo moč tucli v kršni Dalmaciji: pognala je pri prvem spopadu mogočnika lvčeviča iz njegovo trdnjave v sramotno ožjo volitev. Nič ni pomagalo, cla se je voiilcc na vse možne načine šikaniralo, cla so morali kmetje po 30 ur daleč na Volišče — vrli kmečki možje so z glasovnico za clr. Krstelja v roki vztrajali na pekočem solncu žejni in lačni ob samem kruhu čakali v Drnišu in Trogiru po ccl dan in celo noč, cla so prišli na vrsto. Taka je moč poštene narodne in ljudske ideje. Ivčevič in njegovi pa so bedne voiilcc držali skupaj lo s pijačo in orgijami, s podkupovanjem, pretnjami itd. V Trogiru jc načelnik Madirazza direktno teroriziral pravaše in sam vodil poulično bando, ki jo na nezaslišan način psovala in grozila, v Drnišu so poslali med ljudstvo provokaterje, cla bi ga zapeljali v nepremišljenost in tako dali priliko oboroženi sili. cla navali nanj. Več Ivče-vičevih volilnih sleparjev je bilo aretiranih v Drnišu, Trogiru i. dr. Naš državni poslanec profesor Jarc jc bil mi-noli potek z dalmatinskim pravaškim poslancem clr. Dulibičcm pri ministrskem predsedniku, da protestira proti nečuvenim razmeram o zadnjih volitvah v Dalmaciji. Koliko in čc bo vlada hotela pri ožji volitvi Krstelj-Ivčevič popraviti razne vnebovpijoče protipo-btavnosti — nc vemo. Toliko pa jc gotovo, cla četudi za sedaj v očigled vsem možnim pripomočkom in sredstvom lvčeviča in njegove koalicije še enkrat zmaga korupcija nad poštenostjo — se bo to zgodilo nedvomno zadnjikrat! Ob prvem krepkem pravaškem udarcu se jo ta narodnjaško-demokraška trdnjava polresla prav do svojih temeljev, — drugi udarec jo zruši v prah. Vsa Slovenija sc veseli krasnih uspehov pra-Vaško misli v Dalmaciji in kliče: Možje Dalmatinci, bratje po duhu in krvi: Na-lf ej!
— Razpis živinozdravniške državne službe. Vsled nedostajanja živino-z(travniških prosilcev razpisuje sc z
novega eno mesto c. kr. veterin, asistenta na Kranjskem. Prošnje se morajo vložiti do 20. avgusta t. 1. pri c. kr. deželnem predsedništvu v Ljubljani.
— Imenovanja in premeščenja v sodni službi. Višjo deželno sodišče v Trstu jo imenovalo c. kr. sodnimi kan-cclisli sledeče sodne oficijante: g. Alojzija iorluga za okrajno sodnijo v Motovilim Ustra), g. Ivana Gušlin in g. Alojziju Antonini za deželno sodišče v Trstu; gg. Frana Križaj in c. kr. žan-darmorijskega stražmojstra Andreja Okorn za okr. sodišče v Podgradu in c. kr. podčastnika g. Mateja lvira za okr. sodišče \ Pulju. Premeščeni so: g. Ant. Ruzzier iz Cerknega in g. Karol Rudolf Laube iz Labinja v Trst.
1 j Umrl jc znani ccrkveni propo-vednik Ci. Julij B o n d i s c h C. Ss. R.
Štajerske novice.
s šoštanj meulo. Cesar je povzdignil štajerski trg Šoštanj v mesto.
š Shod v Dramljah. Dočim so liberalci včeraj dne 25. t. m. v Žalcu kuhali onemoglo jezo nacl našo sijajno zmago pri državnozborskili volitvah, je izvoljeni poslanec dr. Korošec prišel prvikrat med svoje volilce, cla sc zahvali vrlemu celjsko- Vranskemu okraju za trude in boje, ki so bili venčani s tako lepo zmago. Shod jc bil mnogobrojno obiskan in ljudstvo je z velikim navdušenjem sprejelo poshuičcva izvajanja. V naši stranki jo zmaga zavest moči le povišala in vso so smeje nerodnim liberalcem, ki po toči zvonijo ter imenujejo to zvonenje protestni shod.
š Boj za Wnstianov mandat, lloin-rich VVastian je bi! kot nemški nacionalec izvoljen v Mariboru in v Gradcu. Ker bodo sedaj vsekakor odstopil ocl svojega graškega mandata v drugem volilnem okraju, se žo potegajo za posest razno stranko in osebe. Merodajni krogi pa zatrjujejo, da jc vso prenagljen no, ker se bodo volitve vršile šele v pozni jeseni, če žc no celo pozimi.
š Iz poštne službe. Poštni asistent Fran Mihajlovič jc bil prestavljen iz Ljubnega ob Muri v Maribor.
š Iz davčne službe. Predsedstvo deželnega finančnega ravnateljstva jc pridelilo oficijala davčnega urada v Ptuju, Vladislava Jeršeta, davčnemu referatu ptujskega okrajnega glavarstva.
š Stavka graških ključavničarjev.
Ključavničarski pomočniki v Gradcu so se posvetovali pod predsedstvom svojega tovariša Lukctiča o svojem položaju in so sklonili započeti s stavko, ako bi mojstri in vse večjo tvrclke ne hotelo ugoditi vsem njihovim prošnjam za izboljšanje plačo.
š Celjsko zadružništvo. Iz najza-noslivojšega vira lahko poročamo, da so niladolibcralci resno bavijo z mislijo, da bi registroVano zadrugo »Lastni dom« v Celju opustili,, oziroma jo preobrazili v drug denaren zavod, ker so žo cclo sami prišli clo spoznanja, da tako nc moro iti več naprej.
š Poročil se ie v mariborski stolnici v sobolo 24. junija ob pol 12. uri dopo-ludne g. nadrevizor Vlado fPušenjak ?. gospico Jožico Radolič. Poročal ju jc kanonik in dekan č. g. Moravče. Starešino sta bila drž. in dež. poslanca dr. Verstovšek in Pišek. Bilo srečno!
š Pismo urednika »Tagesposte« na barona Moscona, o katerem fantazira »Slovenski Narod«, je izroclek bujne domišljije urednika ali pa tiči zadaj kak ponesrečeni volilni manever. Toliko je gotovo, da dr. Benkovič ni nikogar naprosil za to pismo, ali komu kaj obljubil; na nadaljna sumničenja »Sl. Naroda« no bomo več reagirali. Naj »Slovenski Narod« priobči vatle dolga pisma, katera jo Moscon pisal na dr. Kukovčevo prošnjo sovraženim indu-strialcem v Hrastniku; v teh pismih* slika Moscon clr. Bonkoviča kot pravcatega prekuculia (odprava fidejkomi-sov!) dr. Ivukovca pa kot prijatelja Nemcev, katerega sc ni bati. Več prihodnjič.
š Zdravišče Rogaška Slatina je sedaj primeroma slabega obiska. Draginja jc uprav nečuvena. Sezona šele nastopi.
lammmmmmmmmmmmmmmmmmm
Uvažujte! Ponovno prosimo vse podružnico „ Slo venske Straže" in vse somišljenike, naj skrbe t' svojih krajih, da se povsod razširijo naše vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Rabite povsod naše vžigalice. Opominjajte znancc na rabo naših vžigalic, odločno zahtevajte od trgovcev, naj jih naročajo pri tvrdki Menardi v Ljubljani. Čc bi vsak naš somišljenik v tem oziru kaj storil, bi bil dobiček iz vžigalic velik.
Ljubljanske novice.
lj Koncert »Ljubljane«. Imeli so prav oni, ki so po včerajšnjem koncertu rekli, tla jc samo »Ljubljani« mogoče sredi vročega junija nedeljsko popoldne napraviti koncert in ob najlepšem vremenu napolniti koncertno dvorano. Udeležba je bila proti pričakovanju velika in opravičeno danes kritik »Lai-bucher Zciiung« g. prof. Kobal govori o resnem delu »Ljubljane«: »Kdor razume pridobiti malega moža v toliki meri za umetnost, da si ta kljub vsem kol z železnimi zakoni vezanimi tradicijami odtrga od nedeljskih zabav nekaj ur za umetnost, ta je izvršil resno delo in zasluži hvalo k o t r e s c n k u l-t u mi f a k t o r.« To je pač lepo priznanje, kako ravno naša ljudska organizacija dviga izbrazbo v najširših slojih, kako ravno ona najnaprednejše vrši najtežavneje kulturno delo. Tako resnično prosvetno delo more najti med poštenimi ljudmi samo priznanje, med ljudmi, ki imajo srce za ljudstvo in njega razvoj samo podporo. In to zmago je včeraj zopet enkrat dosegla naša ljudska organizacija! Besede občudovanja nad vstrajnim delom, ki smo jih včeraj čuli od raznih strani, naj bodo zboru »Ljubljane« in njenemu požrtvovalnemu pevovodji bodrilo k novemu trudu, k novemu delu, k novemu napredku, vsi, ki so res naši, pa naj se združijo v tem resnično smotrenem delu! Splošno se je včeraj od vseh navzočih glasbenikov povdarjal nov napredek zbora »Ljubljane«, ki z železno voljo hiti višje in višje. Oceno o koncertu priobčimo jutri iz strokovnja-škega peresa. Mod mnogimi odličnimi gosti je bil pri včerajšnjem kocertu navzočen tudi ljub in mil gost, načelnik hrvaške stranke prava dr. II or-v a t iz Zagreba. Po koncertu je občinstvo aranžiralo na »luionovem« vrtu komerz. kateremu je predsedoval podpredsednik S. L. S. dr. Vinko Gregorič. Vsi prostori na vrtu so bili zasedeni navdušenega občinstva, kj je ob govorih dr. Pegana, dr. Gregoriča, dr. Horvata, prof. Jarca, dr. Kreka, dr. Lampeta ob sviranju narodnih himen in petju hrvaško-slovenskih zborov navdušeno proslavljalo zmago S. L. S. in manifestiralo za hrvaško stranko prava. Načelniku hrvaške stranke j)ra-va so bile prirejene velike ovacije ter je vse dajalo odkrito izraza, svojim ču-tilom, da se čutimo s hrvaško stranko prava eno; kajti tudi zmage S. L. S. so zmage hrvaške pravaške misli. Tako se je včerajšnji komerz impozantno razvil v naše skupno zmagoslavlje. Sedaj pa - na novo tlelo!
lj Seja predsedstva »Zveze Orlov« se vrši jutri v torek 27. t. m. točno ob pol osmi uri zvečer.
lj Telovadni klub marijaniških gojencev vabi vljudno k javni telovadbi, ki jo priredi dne 27. t. m. Začetek ob (i. uri popoldne. Spored: 1. Proste vaje, vaje s palicami. 2. Rajalni pohod. 3. Orodna telovadba. 1. Skupina. 5. Mo-reška. — Klubov odbor.
lj Nadvojvoda Evgen, vrhovni predstojnik nemškega viteškega reda, se jc na svojem povratku iz Trsta včeraj za kratko vstavil v našem mestu, da obišče svojo redovno ustanovo v Križankah. Pokazal se je zopet visoki gost v vsej svoji ljubeznjivosti, ki jo zlasti poznajo na Tirolskem, kjer stalno biva. Z avtomobilom je dospel okoli poldan v Ljubljano. Po obedu se je odpeljal cesarski princ v deželno umobolnico na Studencu obisk,-it osebno mu znanega bolnika-duhovnika. Prijazno =>e je z njim razgovarjal ter se sprehajal ]>o parku. Gotovo deželni zavod na Studencu še ni videl veliko tako ganljivih prizorov in obiskov. Jz Studenca se je peljal nadvojvoda v Križanke, kjer se je mudil neposredno do svojega odhoda. Imel jc najprej daljšo konferenco v redovnih zadevah z gospodom pri-jorjem, ogledal si nove rimske izkopine zadnjega časa, ki se hranijo v hiši ter bil pri litanijah. Peljal se je nato še na Mirje ter se hitro vrnil nazaj v samostan. da so se mu predstavili še dijaki, ki jih hiša vzdržuje. V sedel se je pred odhodom s svojimi duhovniki še h južini ter se neprisiljeno in prav po domači ž njimi zabaval. Okolu 5. ure popoldne se je s svojim spremstvom odpeljal čez Ljubelj v Celovec.
lj Iz deželne bolnišnice. Za prima-fi.ia je imenovan dr. J. R o b i d a , za ordinarija dr. Jožef Stoje.
I j Dežolni oribnrnik dr. Pegan tekoči teden v dež. odboru ne bo uradoval.
lj Žrtev Ljubljanice. Truplo uradnika tukajšnje predilnice g. (p avli n a so danes pri Fužinah potegnili iz Ljubljanice.
lj »Gledališki ravnatelj« na potovanju. Iz Tolmina pišejo tržaški »Edinosti«: Tukaj se je pojavil te dni neki » gladališki ravnatelj« S t o i k o v i č s
svojo družbo. Vprizoril je par iger, a na koncu še »Micko Kovačevo«. Seveda jo jc po zadnji predstavi odkuril. Opozarjamo vsa društva, da zasledujejo to »umetniško« potovanje in se pravočasno zavarujejo proti morebitni zadnji vprizoritvi. Prosimo tudi javnost, da nam takoj naznani in sicer na naslov »Rokodelskega bralnega društva« v Tolminu, kjer se sedaj nahaja ta kava lir, ker se moramo mi ž njim pomeniti radi njegove »gaže«. — Tako »Edinost«. »Jutro« pa tega ravnatelja silno priporoča. »Gliha skup štriha.«
lj Rdečkarji proti klerikalizmu. Ob zadnjih državnozborskih volitvah, so korakali rdeči z liberalci s tisto stranko, ki zaničuje delavstvo, stranko, ki ni v Ljubljani zgradila niti ene tlelavske hiše, s tisto stranko, ki je obetala vse mestnim delavcem, a dala jim ni ničesar. To dobro znajo rdeči »Zar-jani« in se zavedajo lumparije, ki so jo napravili v Ljubljani. Zavedajo sc pa tudi, da peša njih moč v naši državi. Saj so na Dunaju zmagali le z milostno pomočjo judovskih milijarderjev in delavskih izkoriščevalcev. Lc po milosti najhujših delavskih krvosesov in ljudskih pijavk so priborili tiste dunajske mandate, s katerimi tako bahajo, a tega ne povedo, da imajo zdaj zgolj 81 poslancev, med tem ko so jih imeli prej 87 in ne povedo tudi, da se bodo klali med seboj nemški in češki soc. demo-kraški poslanci. Nič čudnega, da njihovi liberalni gospodarji tudi ne povedo, tla je nemški frajzin zato tako močan, ker so ga rešili krščanski socialci. In da se zakrije rdeča »Zarjanska« lumparija, ti pa zdaj »Zarja« piše krvave članke proti klerikalizmu. Hripa-vo tulijo in kriče »Dol s klerikaliz-mom« tisti rdeči voditelji zato, ker druzega ne znajo, kakor zabavljati. Prevelika čast bi bila, če bi vse tc puhlice domišljavih rdečih Zarjanov beležili. Samo toliko: Nikjer ni toliko korupcije. kolikor jo je v soc. demokraciji. To znajo sodišča, znajo pa tudi soc. demokrati sami. Proti rdeči »Zarjan-ski« svojati vse na krov, da rešimo verskega in narodnega odpadništva naše pošteno slovensko krščansko delavstvo!
lj »Slov. Narod« že nekaj časa sem napada jurista Čižmana s satansko brezstidnost jo. G. Čižman ni nikak dolgoletni ali večni študent, kajti on je pravnik prvo leto. Nikdar ni pobiral podpisov za odstavljenje župnika Vr-hovnika in se nikdar izdajal za dolitarja. če ga pa drugi tako titulirajo, pa on nič ne more za to. Postal bo pa tudi lahko dohtar, prej ko pa marsikak liberalni študent. Ko bi bil Čižman pristaš liberalne stranke, bi bilo »SIoa'. Narodu« všeč, ker je pa pristaš S. L. S., ga »Narod« nesramno napada. On se temu smeja in ostane to, kar je. Posebno se jeze na njega trnovski liberalčki, neki ara, in pa neki profesor, pa je samo navadni učitelj in njegova (lična soproga. Svetujemo pa trnovskim liberalcem, da najprvo pred svojim pragom pometajo in potem šele pred drugim. Največja nesramnost pa je, da se vtika »S. N.« v zasebne razmere g. Čižmana, dasi mu ne more ničesar očitati. »S. N.« naj si ogleda večne študente med svojimi pristaši in zasebno življenje izvest-riih svojih velikašev, med katerimi ho našel dovolj gradiva za listke in podlistke.
lj Družinska drama. O tem dogodku se nam še piše: V soboto popoldne se je v pritličju hiše na Dunajski cesti št. 12 odigrala žalostna družinska drama. oOletni sluga neke tukajšnje manu-fakturne trgovine Jožef Starki, rojen v Krškem in pristojen v Ljubljano, je imel žc nekaj časa ljubavno razmerje z vdovo nekega železničarja, stanUjočo v bližini pokopališča sv. Krištofa.. Zaradi tega je prišlo med njim in pa ženo doma skoro vsak dan do prepira in burnih prizorov. Ko je v petek zvečer zasačila žena svojega moža pri ljubimki, je zadnjo napadla ter ji strgala obleko. V soboto po kosilu pa je med obema soprogoma nastal vnovič buren prepir, v katerem jc mož potegnil razjarjen nabasan revolver iz žepa in oddal en strel na ženo, ki je stala na hodniku, a jo ni zadel. Žena, ki je spočetka mislila, cla ima mož navaden nož v rokah, je zbežala šele po strelu na dvorišče. Sedaj pa je nameril soprog orožje proti sebi ter oddal en strel v desno uho, nakar se je zgrudil nezavesten. O dogodku so takoj obvestili policijo, ki je poslala na lice mesta komisijo. Moža, fci je ležal v globoki nezavesti, so za silo obvezali in prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico. V n jegovem revolverju so našli dva prazna in tri polne patrone. Zona, ki jc prestrašena begala po dvorišču, je vpila, da je v trebuh ustreljena, a preiskal jo je policijski zdravnik, pri čemur pa se je izkazalo, da ni ranjena. Da bi soprog okreval, je dvomljivo.
lj Umr je tukajšnji trgovski zastopnik g. Karol L a i b l i n, star 81 let. Na Dunaju je umrla gospa Mira Samec, noj. Jenčič.
lj Zlato uro je nekdo zgubil na poti iz Tivolijevega drevoreda, po Franc Jo-žefovi cesti, Prešernovi ulici, Marijin trg do Laznikove hiše v Wolfovi ulici. Pošteni najditelj se prosi, da jo odda v trgovini brata Ebrl, Miklošičeva ulica.— Zlato verižico je izgubila neka gospodična. Pošteni najditelj naj jo prinese ali pošlje v naše uredništvo!
ŠTEVILKE GOVORE.
Pri zadnjih državnozborskih volitvah so dobili nemški krščanski socialci 630.000 glasov, češke katoliške stranke 212.000 in Slovenska Ljudska Stranka 100.000 glasov. Če prištejemo semkaj še število hrvaških in poljskih glasov, kateri znašajo brez dvoma par sto-tisočev, smemo gledati popolnoma brez skrbi v bodočnost avstrijskih katoličanov. Za krščanskimi strankami stoji nepregledna armada, ki bo pač znala na primeren način braniti koristi avstrijskih katoličanov in posvetiti tistim ptičem, ki hočejo žvrgoleti pesem o kulturnem lx>ju. Preko nas in proti nam se ne bo zgodilo ničesar, za nami stoji vojska.
Telefonska in brzojavna poročilo.
GAUTSCH BODOČI MINISTRSKI PREDSEDNIK.
Lvov, 26, junija. Po z Dunaja došlih informacijah poročajo lvovski listi, da prične izvajati baron Gautsch svojo misijo šele potem, ko ga zasliši cesar v avdijenci bodoči teden v torek ali sredo. V tej avdijenci obrazloži Gautsch cesarju svoj program, po katerem namerava sestaviti koalicijsko ministrstvo, v katerem bi ne bili zastopani zgolj nemški svobodomiselci, krščanski socialci in Poljaki, marveč tudi Čehi in če mogoče, tudi Jugoslovani. Baron Gautsch, ki je že enkrat obravnaval s strankami glede na sestavo koalicijske vlade, polaga veliko važnost na to, da mu voditelji strank garantirajo, da. zbornica v najkrajšem času reši najvažnejše predloge, predvsem nove brambene predloge, socialno politične predloge in da vredi državne finance z obširnim dalekosežnim davčnim načrtom, ker bi se v nasprotnem slučaju potratil čas in bi to neugodno vplivalo na ogrsko konstelacijo glede na sprejetje brambene postave na Ogrskem. Odpor proti brambeni postavi v Avstriji upa Gautsch paralizirati z rešitvijo drugih ljudskih predlog. Čehe namerava Gautsch brezpogojno pridobiti, ker dosedanja delovna večina ne 'zadostuje, da reši tako obširen deloven program. Tukajšnji politični krogi upajo, da bodo sodelovali Čehi in Jugoslovani in sodijo, da se Gautsehovi spretnosti posreči doseči političen vspeh. Čc se skliče novi državni zbor že poleti ali prvi teden meseca septembra. ni toliko odvisno od Gautsehevih pogajanj, kolikor od pogajanj sedanjega ministrskega predsednika Bienertha z voditelji strank. Vlada namerava, čc bo to le mogoče, sklicati državni zbor v prvi polovici julija, da se zbornica konstituira in tla reši začasni proračun in se v tem smislu pogaja z voditelji strank.
Dunaj, 26. jun. Gautsch je bil že v soboto 2 in en četrt ure pri cesarju v avdijenci. Cesar je Gautschu naročil dogovoriti se s strankami radi sestave koalicijskega ministrstva. Danes je bil Bienerth eno uro pri cesarju.
Dunaj, 26. junija. Gautsch bo še tekom današnjega in jutrišnjega dneva pričel pogajanja s strankami radi sestave koalicijskega ministrstva.
ČERI IN MISIJA BARONA GAU-TSCHA.
Praga, 26. junija. Vse češko časopisje sc peča z misijo barona Gautscha. Sodi, da. jo v zvezi z nemško-češkimi spravnimi pogajanji. »Narodni Listy« pišejo med drugim: »Glede na Gau-tschevo misijo sta mogoči dve možnosti. Če se mu posreči izvesti svojo nalogo, se takoj izpremeni vlada, in se v kratkem državni zbor konstituira. Čc se mu pa to ne posreči hitro, se odgodi rešitev krize do jeseni. »Narodni Listy« sodijo, da je Gautscheva misija pre-splošna. Vsaka vlada je dolžna, da skrbi za državne potrebščine. V sedanjem trenutku pa niso nič manj nujne kot državne tudi gospodarske in narodne potrebščine, brez katerih ni mogoče trajno zagotoviti državnih potrebščin. Toliko sc pa iz Gautscheve misije lahko povzame, da izpoznuvajo, tako kakor dozdaj ne gre naprej. Češko vprašanje je zopet v ospredju. Prva stvar jc, da se zopet ustvarijo redne razmere v češkem deželnem zboru, kur bo mva Gautscheva dolžnost. V krat-
kem času se bo pokazalo, če se Gau-tschcva misija ozira tudi na to. Buron Bienerth je sam sebi onemogočil, da uredi razmero na Češkem. Baron Gautsch ali vsak drugi bodoči mož bo imel prosto roko. Naj pride baron Gautsch ali kdorkoli, to mora znati, da je ključ položaja na Češkem. »Union« piše: Kakorkoli si že razlagamo bodoče dogodke, to se mora priznati, da je bil Gautsch vedno prijatelj češkega narodu, dasi tudi je prijatelj velikih obljub, ki jih ni popolnoma izvedel. Od zadnjega Gautsclievega ministrstva sem je še veliko želja neizpolnjenih, a Gautsch ji preizkušen politik, da bi bil odvisen od kake stranke, kar bi našim poslancem olajšalo občevanje ž njim, če bo pozvan, da sestavi novo vlado. Se-veda hi se morul oprostiti političnega inventarja. O baronu Gautschu je znano, da je prijatelj parlamentarnega vladnega načina in koalicije. Poizkusil bo tudi tako vladati. Če se mu posreči, pokaže bodočnost. »Venkov« piše: Misija Gautscha sc mora tako razlagati: V Poljskem kolu« so se izpremenilo razmere »Poljska Ljudska Stranka«, ki svoj čas ni bila prizadeta v sporu »Poljskega kolu« z Gautschem, tvori zdaj najmočnejšo skupino »Poljskega kola«. Nadalje pa simpatujejo ž njim tudi nekoliko socialni demokrati, ki so ob njegovem jubileju poslali deputacijo k njemu. »Narodna Politika« izvaja: Ni še gotovo, če namerava sestaviti Gautsch koalicijsko vlado. Gotovo jo pa, da išče veliko večino, v kateri bi dobili svoj prostor tudi Čehi. — »Samostalnost« sodi, da kadar se imenuje Gautschevo ali Thunovo ime, se takoj prične govoriti o češko-nemških spravnih pogajanjih. -- »Hlas Naroda« sodi, da bi mogel Gautsch le kot ministrski predsednik izpolniti obljube, ki bi jih dal.
DEMISIJI WEISSKIRCHNERJA IN GLABINSKEGA SPREJETI.
Dunaj, 26. junija. Cesar jc pisal baronu Binerthu lastnoročno pismo, v katerem mu sporoča, da je sprejel demi-si.ii Weisskirchnerja in Glgb inskega ter imenuje za voditelja trgovinskega ministrstva tajnega svetnika sekcijske-gu svetnika dr. Viktorja Mataja in sekcijskega šefa viteza R o 11 a za voditelja železniškega ministrstva. NVeiss-kirehnerja je cesar odlikoval z redom železne krone I. razreda, Globinski je postal tajni svetnik.
NOVI ČLANI GOSPOSKE ZBORNICE.
Praga, 26. junija. »Venkov« poroča, da bosta pozvana v gosposko zbornico bivši minister Začek in grof Jaroslav Thun.
KOLERA V TRSTU.
Trst, 26. junija. Mornariška oblast objavlja: Dne 23. t. m. je došel v Trst izseljeniški parnik Austro-Americane »Occania«, ki je privozil iz New Yorka preko Ponta Delgada, Gibraltar, Nea-pelj in Korfu. Potnica drugega razreda Sofija Brenner, ki je obolela prejšnji (lan na driski, je kmalu nato umrla v Trstu. Ker je bil slučaj sumljiv kolere, so takoj dirigirali ladjo v lazaret, ne da bi bila prišla ladja s svojo posadko in s potniki v stik s tržaškim prebivalstvom. Ladja ostane v kvaranteni pet dni, kjer bodo opazovali potnike in ladjo desinficirali. Obdukcija in bakterio-logična preiskava sta dognali, da je umrla Brennerjeva na pravi azijski koleri.
SPLJITSKI ŽUPAN UMRL.
Spljii, 26. junija. Umrl je spljitski župan, deželni poslanec dr. Vincenc Mi-, jaljevič.
MONISOVA DEMISIJA SPREJETA.
Pariz, 26. junija. Predsednik Fallieres je včeraj ob pol 10. uri dopoldne obiskal ministrskega predsednika Mo-nisu, ki je izročil demisijo celotnega ministrstva, katero je Fallieres tudi sprejel.
FRANCOSKA MINISTRSKA KRIZA.
Pariz, 26. junija. Opozicija je sklenila, da strmoglavi vsako vlado, ki ne bo podala jasnih in določnih obljub glede na proporčen način volitev. Ta sklep zelo otežkujb Falličresu odločitev, ker kandidati za ministrsko predsedstvo Caillaux, Cruppi in Delcasse ne morejo brezpogojno tega izjaviti.
PRINCEZINJA KLOTILDA BONA-PARTE.
Turin, 26. junija. Princezinja Klo-tilda Bonaparte je umrla.
SULTANOVO POTOVANJE KONČANO.
Carigrad, 26. junija. Sultan se je vrnil sem. Njegovo potovanje po Makedoniji ni imelo uspeha, ker Malisori poizkušajo svojo zadevo napraviti za mednarodno zadevo.
ALBANCI ZAHTEVAJO ŠOLE.
Carigrad, 26. junija. Albanci so ustanovili osrednji izobraževalni klub, ki poziva vlado, da naj ustanavlja na-
rodne Šole v Albaniji, da se dvigne izobrazba Albancev.
TURČIJA IN ČRNA GORA.
Carigrad, 26. junija. Turčija je zahtevala od Črne gore naj ne dopusti daljšega bivanja Malisorov na črnogorskih tleh in je naznanila, da je Mallso-rom dan rok za vrnitev v njihove vasi. Črnogorski poslanik je izjavil, da tega ustmenega obvestila ne sprejme in je zahteval oficijelno pismeno naznanilo.
NOVA AVSTRIJSKA NADVOJ-VODINJA.
IS1, 26. junija. Nadvojvodinja Marija Valerija je danes zjutraj srečno povila deklico.
NOVI REKTOR VSEUČILIŠČA V ČRNOVICAH.
Čornovice, 26. junija. Za rektorja černoviškega vseučilišča jc izvoljen profesor dogmatike teologične fakultete dr. Štefan Saghin.
TURŠKI PRESTOLONASLEDNIK OBIŠČE NEMŠKEGA CESARJA.
Carigrad, 24. junija. Meseca avgusta se bo podal turški prestolonaslednik v Berolin na obisk k nemškemu cesarju Viljemu, ki ga je povabil.
STAVKA MORNARJEV.
London, 26. junija. Po vseh pristaniščih Firthe of Fortha ladje ne vozijo, ker je nemogoče, da dobe nadomestilo za stavkujoče mornarje.
NASELJEVALNA PREPOVED V RUSIJI.
Peterburg, 26. junija. Notranji minister je predložil dumi zakonski načrt, po katerem sc prepove naseljevanje inozemcem in ruskim podanikom inozemskega pokoljenja na polotoku Kola počenši od norveške meje do Svjantoja ob vsem morskem obrežju 100 vrst od morja proč, kakor tudi na otoku Kildin in na drugih otokih.
KOLERA OB BOSPORU.
Carigrad, 26. junija. V Čengalkeju ob Bosporu so konstatirali en slučaj kolere.
VELIKANSK POŽAR V BRUSELJU.
Bruselj, 26. junija. Požar je uničil neko tvornico in sosedno poslopje. Škoda je velikanska.
STAVKA GOSTAČEV V AMSTERDAMU.
Amsterdam, 26. junija. Gostači nekega mestnega dela so sklenili, da toliko časa ne bodo plačali stanarine, dokler je ne bodo hišni posestniki primerno znižali. Hišni posestniki pa zahtevajo višjo stanarino.
SMRTNA OBSODBA.
Frankfurt nb Odri, 26. junija. Po dvadnevni razpravi je bil obsojen na smrt ključavničar Schmidt, ki je umoril pismonošo Davida.
NEMIRI OB KRONANJU
ANGLEŠKEGA KRALJA.
London, 26. junija. Ob neki maske-radi v Avishamu, ki je bila prirejena ob kronanju angleškega kralja, so nastali veliki nemiri, ker se slavnosti radi visoke vstopnine ni moglo vdeležiti revnejše ljudstvo, ki se je zato tako razburilo, da je pobilo okna županu in več premožnejšim prebivalcem.
Po svelo.
Iz neprevidnosti ustrelil tovariša.
Vsled neprevidnosti je ustrelil v Er-furtu topničar Schmicd svojega tovariša.
Napad na gostilno. — Mrtvi dve osebi. V Macchiji, Sicilija, je napadlo 6 roparjev neko gostilno. Zahtevali so denar. Gostilničarjev sin je ustrelil enega bandita, a njega samega jc ustrelil neki ropar. Dozdaj sc še ni posrečilo dobiti roparjev.
Eksplozija kotla pri preizkušnji. Ko so preizkušali v Stanislavu parni kotel pri nekem vodovodnem rezervoarju na. 6 atmosfer, je eksplodiral kotel že pri -1 Vi atmosferah. Ob eksploziji je bil nevarno ranjen uradnik Bilinski.
Iz obupa v smrt. Minulo nedeljo je Smrtno ponesrečil v Draždanih sin mi-niaterialnega ravnatelja Rumpeesa. Njegovega prijatelja, asistenta tehnične visoke šole, dr. Konrada, je to tako užalostilo, da se je zastrupil.
Kako zatirati ptice-roparice? V sarajevskem »Ilrv. Dnevniku« priporoča nekdo ta-le originalen način: Iz gn.jez-da roparice je pobrati jajca, jih skuhati in potem položiti nazaj v gnjezdo. Samica bo ležala na jajcih toliko časa, da
bo od lakote poginila. Ako se ji sveža jajca vzamejo in uničijo, potom navadno še enkrat vali in ni nobeno koristi. Na gornji način pa sc uniči stara in zarod.
Nov vir eleklricitete. V najnovejšem času se mnogo bavijo elektrotehnični inženirji z vprašanjem, kako bi moč vetra pretvorili v električno energijo. Gre sc za to, da se z elektriciteto, ki bi se jo moglo dobiti potom vetra, napolnijo električni akumulatorji za električno razsvetljavo in motorno silo. To se jo žc poskušalo v Skandinaviji na enostaven način, z vetrnimi mlini. Ti vetrni mlini mesto da meljejo žito, proizvajajo električni tok. Dosedanji uspehi so povoljni, posebno glede naprav v manjšem slogu. Mnoga gospodarstva, osamljeni hoteli in gostilne sp oskrbujejo na ta način z električno silo. Ti mlini amerikanskega tipa izrabljajo tudi najmanjše vetrove.
POZOR STARIŠI IN DIJAŠKE GOSPODINJE!
Starišem in dijaškim gospodinjam,
obojim bi bilo ustreženo, ako bi že sedaj pred velikimi počitnicami izvedeli za dobro stanovanje, oziroma za dobre dijake. V začetku julija bodo vzpre-jemno izkušnje za gimnazije in realke. Ob isti priliki, stariši, preskrbite sinovom stanovanje. Oglasilo se je več dobrih gospodinj, ki bi vzele dijake ali samo na stanovanje ali tudi na hrano. Drage volje posreduje »Društvo dobrodelnih gospej« v Ljubljani. Nanj sc obrnite ustno ali pismeno, oziroma na podpredsednika tega društva, gospoda dr. Ford. Čekala, Vodnikov trg št. 4.
IZJAVA.
Na razne lažnjive napade, katere prinašajo liberalni listi na mojo osebo, ne odgovarjam drugega kakor naslednje: Čc ve kdo za kake nekorektnosti v mojih službenih opravilih, naj jih naznani pri pristojni oblasti, ker smatram sarno to za merodajno od meno odgovor tirjati in o mojem delovanju sodbo izreči. Dotične lažnjike in obre-kovalce pa javno pozivljem, da napade na mojo osebo v liberalnih listih podpišejo, da bom vedel ž njimi pred sodiščem obračunati.
Janko Nep. Jeglič, šolski voditelj.
Gospodarstvo.
— Ponudbeni razpis. C. in. kr. skladišče za artiljerijsko opravo na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava po javni konkurenci oddati dobavo raznih predmetov iz kovine in lesa, tkanin, pletenin, vrvarskega blaga, orodja, papirja, potrebščin za razsvetljavo in drugih različnih tvarin. Ponudbe je vložiti pri navedenem skladišču najkasneje do 25. julija t. 1. Ravno tam se dobe proti plačilu pripomočki za stavljenje ponudb.
»KATOLIŠKA BUKVARNA« v Ljubljani
priporoča za sv. birme in kanonične vizitacije našim cerkvenim zborom sledečo skladbe: Foerster Anton: Ecce sacerdos mag-nus za štiriglasni mešani zbor in orgle. Op. 33. Part. in štiri glasovi 1 Iv 60 h, posamezni glasovi po 18 h. Mihelčič Alojzij: Ecce sacerdos mag-nus za štiriglasni moški zbor. Op. 3. Part. 80 h. Hladnik Ignacij: Ecce sacerdos mag-nus za mešan zbor, orgle in orkester. Op. 37. Part. 1 K. Foerster Anton: Ecce sacerdos magnus za. štiriglasni mešani zbor in orgle. Op. 69. Part. 40 h. Kimovec Franc: Ecce sacerdos magnus za štiriglasni moški zbor. Part. 40 h.
Za praznik presv. Srca Jezusovega:
Kimovec Franc: Srce Jezusovo vse hvale najbolj vredno. 21 jiesmi na čast presv. Srcu Jezusovemu. Part.
2 K 40 h, glasovi po 50 h. Grum Anton: Deset obhajilnih napevov in dva Srca Jezusovega. Part. 1 K. Sattncr P. Hugolin: Slava Jezusu, pesmi na čast božjemu Zvcličarju. Part. 3 K, glasovi po 25 h. Hribar P. Angelik: Obhajilne pesmi. Part. in štiri glftSovi 3 K 60 h, posamezni glasovi po 40 h. Foerster Anton: Litanije presv. Srca Jezusovega za moški, ženski ali mešani zbor. Part. 40 h.
Foerster Anton: Cantica saera. I. del. Drugi popravljeni natis za štiriglasni moški ali ženski zbor. Part. 2 Iv 40 h.
Hribar P. Angelik - Premrl Stanko: Slava Brezmadežni. Novi popravljeni natis. Mehko vezan 1 K 40 h, v platno vezan izvod 1 K 80 h. Obsega več napevov Srca Jezusovega kakor tudi odpevanj pri litanijah Srca Jezusovega.
Grum Anton: Cerkvena pesmarica za
Marijine družbe za štiriglasni moški ali ženski zbor. 2 K.
Vse te navedene kakor tudi drugo skladbe sc dobivajo in naročajo v K a -t o 1 i š k i Bukvami v Ljubljani.
Za čas birmovanj in kanoničnih vizitacij priporoča »Katoliška Bukvar-na v Ljubljani« častitim župnim uradom nabavo kanontabel pod ccloloi-dom, ki so so skazale zelo praktične. Prirejene so tako, da se ne dajo zviti, pač pa sc lahko poljubno snažijo in umivajo. Ker so brez okvirjev, so zelo lahke in praktične ter napravijo brez-primerno boljši efekt nego stare v okvirjih in so tudi bolj priporočljive. Dobe sc v različnih velikostih, jioseb-no priporočamo sledeče: št. 12.006, velikost 37 in pol, 25 cm 7 K 80 v; št. 11.609, velikost 39 in pol, 12 in pol cm, 8 K 40 v; št. 410, velikost 38, 27 cm 9 K; št. 12.015, velikost 31, 23 cm 9 K 80 v; št. 404, velikost 38, 24 cm 10 K; št. 12.012 velikost, 38 in pol, 26 iu pol cm 12 I\; št. 12,014, velikost 37 in pol, 28 cm 13 Iv: št. 429, velikost 44 in pol, 28 cm 15 K. Cene se razumejo za celo garnituro, ki spada na en oltar.
Grafenauer, Zgodovina slovenskega slovstva, II. del. Boba narodnega prebujenja je sedaj na razpolago; broširan izvod velja 6 K 20 vin., vezan 7 K 20 vin. Obširno oceno o tem zanimivem in velevažnem literarnem delu prinese naš list v teku prihodnjega tedna. Tudi vsi drugi uglednejši slovenski listi bodo o tej knjigi obširno razpravljali.
i-: c - > s
Cene veljajo za 50 ks.
Budimpešta, 26. junija.
Pšenica za oktober 1911 . . . .	1198
Rž za oktober 1911......9 39
Oves za oktober 1911.....8"29
Koruza za julij 1911............7 35
Koruza za avgust 1911.....7 46
Koruza za maj 1912......6 90
leteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2n/, sred. zračni tlak 736-0 mm
O » 3	Cns opazovanja	Stanje barometra » mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	s a. > = S a — t i. >
24	9. zveč,	736 5	18-5	sr jzah.	jasno	
25	7. zjutr.	7380	15-8	si. svzh.	jasno	00
	2. pop.	737-2	27-9	moč. zah.	del. obl.	
*	9. zveč.	7365	21-5	si. jzah	jasno	
26	7. zjutr.	737-2	175	brezvetr.	oblačno	00
	2. pop.	735-9	270	moč. jzah.	jasno	
Srednja predvčerajšnja temp. 18 2°, norm. 18 7». Srednja včerajšnja temp, 217' norm. 18'7'J.
Kurzi efektov in menjie.
dne 24. junija 1911.
Skupna 4% konv. renta, maj—no-	
vember ...........	92-15
Skupna 4°/0 konv. renta, januvar	
—julij..........	92-15
Skupna 4-2o/o papirna renta, fe-	
bruar—avgust........	95-80
Skupna 4-2% srebrna renta, april	
—oktober.........	95-85
Avstrijska zlata renta ...	116-30
Avstrijska kronska renta 4°/0 . .	92-65
Avstrijska investic. renta 31/2°/o •	81-—
Ogrska zlata renta 4% ....	111-10
Ogrska kronska renta 4°/0 . . .	91-—
Ogrska investicijska renta 3 1/2 %	80-05
Delnice avstrijsko-ogrske banke	19-33
Kreditne delnico.......	659-—
London vista........	240-121/2
Nemški drž. bankovci za 100 mark	117-55
	23-50
20 frankov.........	19-02
Italijanski bankovci......	94-50
	2-54i/4

• i •
Sodna ulica 2
vpisuje celi julij vsak dan od 12. do 3. ure popoldne. — Sprejmeta sc dve revni gojenki brezplačno; dotične prošnje je vložiti pri vodstvu najpozneje do 15. julija 1911.	1977 4
Vsem prečastitim duhovnim sobratom, prijateljem in znancem naznanjam žalostno vest, da je bil po volji Vsemogočnega odpoklican po večno plačilo prečastiti gospod
Frančišek Andrejak
župnik v pokoju
ki je danes popoldne ob 2. uri po dolgi mučni bolezni, večkrat previden, v starosti 67 let, popolnoma vdan v voljo božjo, izdihnil svojo dušo.
Pogreb prečast. gospoda bode v torek 27. junija 1911 ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti, Št. Vid, na župno pokopališče v Št. Vidu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Pokojnika priporočam vsem duhovnim sobratom in znancem v pobožno molitev in blag spomin. V Št. Vidu nad Ljubljano, 25. jun. 1911.
Valentin Zabret
župnik.

Mesto /Mknijn ttrozega ctvutlll.
Profesor dr. Makso Samec naznanja vsetn sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da jc njegova ljubljena, nepozabna soproga, oziroma mati, hči sestra, svakinja in teta, gospa
Mira. Samec roj. Jenčič
v soboto, dne 21. junija ob pol 4. uri popoludne po kratki, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v svojem 27. letu mirno v Gospodu zaspala.
Zeinski ostanki predrage sc bodo pokopali dne 26. junija ob pol 5. uri popoludne na pokopališču v Doblingu.
Sv. maša se bo brala dne 27. junija ob 9. uri zjutraj v farni cerkvi »flltlerchenfeld".	1969
Dunaj 21. junija 1911. VIII. Stolzen-talergasse 4.
Zahvala.
Za izraze sočutja ob smrti predragega očeta in za obilno udeležbo tneSčanov in okoličanov pri pogrebu, izrekam preč. duhovščini črnomaljs i vsem sorodnikom in udeležencem svojo odkrito zahvalo. Bog plačaj!
Črnomelj, dne 24. junija 1911.
Leop. Kolbezen
župni upravitelj.
19G8
cenca
poštenih staršev sprejme takoj
Janko Sink 1967
lectar in svečar, Kranj št. 107.
Gostilna in trgovina pri „Fani"
v hiši št. 394 v Idriji in stanovanje v I. nadstropju se oddado pod zelo ugodnimi pogoji v zakup. Natačnejše podatke daje posestnica
1972 4-1
Helena Lapajne.
Zahvala.
Podpisano načelstvo ,.Prostovoljnega gasilnega društva Podkorenom" sc presrčno zahvaljuje slavni «Kranjski hranilnici" za dano podporo 100 kron. Bog ji povrni!
Podkorenom. 2.5. junija 1911.
1970
Ivan Petraš
načelnik.
Dekle
poštenih staršev, pridna, zanesljiva in zdrava, i/" učena šivilja, ki mogoče zna nekoliko kuhati ir ima veselje do trgovine na deželi, se sprejme lahke takoj po dogovoru.	1973 4_i
Naslov sc izve pri upravništvu »Slovenca*.
H^UjQ_NERuiar.p"va na.vea.t doin.ča , ,,
exporloa Ivrdka ur.z alf.uii-;

■■BonnuiHiM
llFSj

■•■'V
Silvin Sardenko: Slovanska apostola. Zgodovinska igra v petih dejanjih. Ob 10251etnici Metodove smrti (885 do 1910). V Ljubljani 1910. Izdalo »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«. Založila »Katoliška Bukvama«. Str. 70. Cena 1 K 20 h. Bliža se zopet god slovanskih blagovestnikov sv. bratov Cirila in Metoda, ki sta prva jela širiti mod Slovani katoličanstvo ter kulturo in omiko ter toliko storila za versko in narodnostno probujo slovanstva. Kako moremo pač pomembneje in dostoj-neje slaviti ta za slovanstvo tako velik praznik, kakor če predočimo našemu ljudstvu delovanje sv. bratov na naših odrih. — »Dom in Svet« 1. 1910 piše o tej igri sledeče: Sardenkova zgodovinska igra nam predočuje tipične prizore iz onega velikega časa, ko sta slovanska apostola, boreč se s poganstvom, z razkolništvom in narodnostnimi nasprotji, privedla Slovane do katoliške vere. Velika zasluga Sardenkova je ta, da pojmuje kulturno delo Cirilovo in Metodovo mnogo bolje, nego se godi dandanes, ko mora njuno častitljivo ime služiti često stremljenjem, ki so čisto nasprotna zgodovinskemu delu svetih bratov. Pisatelj najprej kratko označi dobo, v kateri se vrši igra, in razne verske in politične nazore, ki so živeli tedaj v Panoncib. Dejanje je prav mojstrsko razprejeno. Sveta brata prideta ravno vsled tega do popolne veljave, ker pisatelj pokaže na odru samo velik vpliv, ki izhaja otl njunih oseb. Gledalec vidi zgodbo Trudopolkove rodbine, a v svetlobi, ki pri.haja od solnca svetih bratov. Jezik je jflko lep, kratek, krepak. Igra jo
prav primerna za naše društvene odre in se bo lahko predstavljala tudi ob bolj skromnih tehniških sredstvih, ker obsega samo moške vloge in jc prizorišče lo dvoje: v Trudopolkovi sobi in pred njegovo hišo. Zato upamo, da bomo čestokrat gledali Sardenkovo igro na naših odrih.
iwwmm ki
S
Ime:
iklauc
Ljubljana
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.
Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno 36 ur idočo prec.izijsko-an-ker-uro z lepo verižico za samo K 2-—, ter 31et-nim pismenim jamstvom. Pri nakupu 2 kosov cena K 5-50, 5 kos. K 9-—. Pošilja proti povzetju
prusko - šlezijska izvozna tvrdka
H.GeSb, Krakom 340*
Za neugajajoče denar nazaj.
Najboiiša m naisigurneiša prilika za šiedesife
Denarni promet do 31. dec. 1910 čez 87 milijonov kron
Lastna nlavnicaKC08.996"84
Stanje vlog une 31. tamli. 1910 čez 21 milijonov kj-oii
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo	:-:
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do — ■■ — 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ...■ . =
4'2%
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4#50 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštno - hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice sc najkulantnejc eskomptujejo
Dr. Ivan Šusteršič, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anion Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Fran Povše, vodja, graščak, deželni poslanec. Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kausehegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar. stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hiSni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovlc, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Slibar, župnik na Rudniku.	1

ivan
in

Dunajska cesta 17, Ljubljana.
335 8

strop
s
| izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu ( Ustanovljena leta 1867. lezenje poučujemo brezplačno
AdlerJe^I s
isa§Bii sti*oji.
iz prvih tovarn Avstrije Otirkopp, &£y ria (Puoh), Waffon;'ad.
o
Ceniki zastonj in fpanku
Ali ste pridobili ..Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika in agitirajte povsod za nove naročnike!
—--«*1 II *I ||V|_J w 1.1 "i ij *r>_M ->
s celo zalogo irgo-vm mešanega blaga In za lop pekarske okli v Lescah na teniškem.
Proda se tudi na obroke ali pa zamenja za kako obširno kmetijsko zemljišče Pojasnila daje
frgovec v Sevnici
Ob SčVK	1916
1507
podobna vili, enonadstropna., s šestimi sobami, z lepim vrtom v Rožni dolini št. 217, tik Ljubljane, ležeča naspr. peka
sc proda.
_ »_
nadstropna hiša
blizu farne cerkve, pripravna za pen-zijonista ali malo trgovino, G sob, 2 kuhinji, 2 kleti, z malini vrtom in 2 oraloma zemljišča, sredi lepega trga v Savinjski dolini na Spod. Štajerskem se psrssia za 22.330 K in
noua msa
V Gaberiu pri Celju s 4 sobami, kuhinjo, shrambo, lepim vrtom, pripravna zapenzijonista ali rokodelca za 13.000 K. Plačilni pogoji ugodni. Več pove: iVAN KtfANJC, Glavni trg v Ceiju. 1909 e
ffk-................______________r-M:.........." 11 Spiske atoirefm iirise i!	— —ft^BR*— ....... I« ^.-naramam^ crJ^S^j Mzorci za slikarje s ugdn® nainouejši <
| Oljnate fifrnežsue isarise ^ "' za pleskar;;!, stavbne m pohištuene mizarje, hišne posestnike ter za ^ domačo porabo	
—...... .........> MsseMorfske oljnate Um j p za umetnike ;	OSjjnstE Itudipks barue |
FlraeZI, oip 8ib retnSi
za EimKiniško sžSkanšR
Lake za vrtno pohištvo
Olje za stroje

Sledilno voščilo za
piSmano najbal^e
Suhe komične, prstene in rudninske barve
Jančarjeva glazura m tla
priporoča
1001)
prva kranjska tovarna za oljnate barve, fin, lake in steklarski klej.
ZaSiteuafte cenike!	Zahfeuaite cenike!

KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
pO 4
do__i j 3 o| brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K
4 |o čistih 4 K 75 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7^2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t e d e n s k i h, ozir. m e s c č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnicc iu menicc
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8, 12. ure dopoldne in jih obrestuje —1
Dr. Fr. Dolšak 1. r.,
zdravimi v Lju&liani, podpredsednik.
Prelat A. Kalan
predsediuls.
Kanonik I. Sušnik 1. r„
podpredsednik.
RAZPIS.
Za preložitev okrajne ceste Kranj-Besnica na 37.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna oziroma z napovedbo pavšala, ali pavšalne cene za tekoči meter naj se predlože do
4. julija 1.1. ob 12. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, do-poslati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje preložitve okrajne ceste Kranj-Besnica."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5o/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilar n o v ar nih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudne cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu (Turjaški trg) v uradnih urah.
St. 20.195.
Razglas.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dno 23. junija 1911.
1950
C. kr. ministerstvo za notranje zadeve objavilo jc z razpisom z dne 14. junija 1911, št. 41548, da so v nekaterih krajih Italije, v katerih je bila že lansko leto nastopila kolera, zopet se pojavili sumljivi slučaji obolenja in smrti, ki se večinoma označujejo kot gastroenteritis. Če tudi ni nikakih poročil, da se gre tu za azijsko kolero, je vendar treba pazljivosti napram vsem osebam, prihajajočim iz Italije.
Radi nastopa kolere v Carigradu, pa je ministerstvo odredilo zdravniško nadzorovanje iz Carigrada prihajajočih oseb.
Da se zamore to nadzorovanja točno izvrševati, zato odreja mestni magistrat, da vsi hotelirji, gostilničarji, in sploh vsi, ki oddajajo prenočišča ali stanovanja, ravnotako tudi poglavarji družin naznanijo takoj vsakega iz Italije oziroma iz Carigrada došlega pri mestnem zgla-ševalnem uradu, v slučaju sumljivega obolenja pa to nemudoma prijavijo.
Zdravniško nadzorovanje vrši se za čas petih dni po prestopu meje ter brez osobnega nadlegovanja in brez omejitve prostega prometa.
Prestopki proti tej odredbi se bodejo v smislu min. odredbe z dne 30. septembra 1857 drž. zak. št. 198 kaznovali.
Magistra* deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 24. junija 1911.
Za oskrb. občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c.kr. dež. vlade svetnik
Laschan 1. r.	iom
tiskarna, knjigoveznica, knjigarna
najtoplejše priporoča svoje podjetje naklonjenosti prečastite duhovščine in slavnega občinstva, posebno na Dolenjskem.
I mmama °Prem|jena moderno ter izvršuje točno, lično in ceno vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela od na-■ RlJllIll UM vadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska, kakor: literarna dela, brošure, šolska in društvena poročila, cerkvene, šolske, občinske, posojilnične, užitninske in vsakovrstne druge tiskovine itd. — Vse te tiskovine ima tiskarna tudi vedno v zalogi.
Knjigoveznica
je prav dobro urejena ter zmožna tekmovati z velikimi knjigoveznicami. Sprejema v vezavo vsakovrstne knjige, molitvenike, zapisnike itd. ter rabi v to lc najboljše blago. Odlikuje se njeno delo po izredni ličnosti, solidnosti in trpežnosti, kar dokazuje več zelo laskavih pohvalnih pisem Šolske knjižnice, izobraževalna društva in sploh naročila v večji množini dobijo primeren popust. — Tudi galanterijska dela se izvršujejo v popolno zadovoljnost.
Knjigarna
ima
knjig kakor tudi veliko izbiro leposlovnih in zabavnih knjig ter molitvenikov. —
poučnih
oelflto lastno zalogo
Zaloga Šolskih knjig. — Iz lastne zaloge se posebno priporočajo:
Spisi Krištofa Šmida. Najbolj priporočljivo berilo za mladino. Do sedaj jc izšlo 15 zvezkov. Nadaljni novi zvezki so v tisku Narodna biblioteka. Posebno priporočljiva za društvene knjižnice. Do sedaj je izšlo 60 zvezkov po 30 vin. Na splošno zahte-
van/e se bode Narodna biblioteka nadaljevala v kratkem; na razpolago je obilno krasnih rokopisov. Tisoč in ena noč; pravljice iz jutrovih dežel; obsega 51 snopičev po 40 vin.
Pas sv. Jožefa, lično vezan K 1'40. — Šraarnice, premišljevanje o Srcu Marije, napisal + P.Ladislav Hrovat, vezana knjižica Mati Božj a Bistriška, kratek popis bistriške božje poti, spisal "j" P. Lad. Hrovat, cena samo 20 vin.
Pri večjem naročilu lastnih knjig primeren popust.
z vsakovrstnim papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami ter z najrazličnejšimi predmeti kot primerna darila ob vsaki priliki, izpopolni
K 1-80.
Prodajalna
J. Krajec nasl. v Novem mestu
do celega tako, da je zmožno vse svoje p. n. odjemalce v vsakem oziru popolnoma zadovoljiti

mm
Dinsmo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. razsvetljavo in prei? ajanje elektr. sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Turbo-gefflszratorjii, elektr. železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. ObloCsilce in žaratee vseh vrst. 2073
trotehniš
preje Kolben in dr.
Praga-Vysočany
K5H
maam
Vodne turbine vseh sestav, IFrancis, PeHon). Točna, cena in hitra popravila vseh elektr. strojev od dragih tvrdk. Vse potrebe za inštalirale. Odlitki iz Siemens-Martinove-ga jekla, ameriška kujna litina iz lastnih velik?h livaren in jeklaren.Za vele- inmaloobrt.
St. 19188.
azcjlas.
Na dan obletnice poroke Njene c. in kr. Visokosti gospe nadvojvo-dine Marije Valerije razdeliti je pri mestnem magistratu
400 1 med petero ubagih »dot Hubljanskih.
Prošnje za podelitev teh podpor vlagati je tuuradno do 10. julija 1911.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 10. junija 1911.
1914 3
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
Robert Smielowski
arhitekt in mestni stavbni mojster
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev načrtov in proračunov, sprejema nova, adapcijska in vsa v to stroko spadajoča dela, katera se izvrše najsolidnejše in po zmerni ceni.
Rimska cesta štev. 2
(Recherjeva hiša).
ANTON ŠARC, Ljubljana.
Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah.
srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, izborna noša. Posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo. ::
Vzorci so vsakemu na razpolago.
1787 (1)
Oglejte sil veliko zalogo koles z originalno znamko
II
PUCH 1911"
w
pri Fr. Cudnu trgovcu ¥ LlnMiani __
Prešernova ulica, samo nasproti Irančiškoosle cerkve
Raznih znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi,
Zaloga šivalnih strojev: Singer, Ringscliift. Pouk za strojno vezenje graiis,
Edino zastopstvo za Kranjsko!
Ceniki zastonj, poštnine prosto. — Ceniki zastonj, poštnine prosto
913
v Ljubljani.
MMMHimiMNiMMHmMMiimimiMHimuMimmiMuiimiimHmmiimiiimHHiiiiimmmiiimuuiiiiminn^
HpJflG f lllCPFl Povest iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. Iv 2-20, JJCiSliU ii Si-iSCII. vezano K 8-20.— Navedena povest je istinito biserna povest, ki co bravca privezala nase z neocloljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin.
Knjiga o lepem ?edenju.
Spisal Ur b a nus. K 3-—, elegantno vezano K 4-—. — Že dolgo smo občutno pogrešali točnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se ne zameri in nc pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomogla.
^HifloInfllisB Opisal dr. A. Ušeničnik. K 8-50, vezano K 10-80. — Celo ve-OUblUlUyi]4. liki narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med naj odličnejša dela svetovne znanstvene literature,
nim Mcdued-
cue.

I. del K 3 80, elegantno vezano K 5-—; — II. del K 4-—, elegantno vezano K 5 • 40. Poezije Medvedove, ki je pač ona naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu.
IIIIIIIIIIUIllllIIE!i:U!HTIIllIH1!M:illi;i!lMllllllMIUllNlllllllIIIII11IIIIITIMIMIUUIII1I!llM1ltlll»llinitllH11IIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM
Leposlovna knjižiiica:
1.	zvezek: Razporoka. Pavel Bourget. — Kalan. Roman. K 2'—, vezano K 3-—.
2.	zvezek: Stepni kralj Lear. Ivan Turgenjev Sergjejevič. Povest. Hiša ob Volgi. S. Stup-njak. — .fosip Jurca. K 1-20, vezano K 2-20.
3.	zvezek: Straža. Fran Virant. — Boleslav Prus. Povest. I< 240, vezano I\ 3-40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni F. M. Dostojevski!. — Vladimir I.evstik. Roman v štirih delih in z epilogom. I< 3-1—, vezano K 4-20.
5.	zvezek: Kobzar. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Iv 2-40, vezano K 3-60.
6.	zvezek: Mož Simone. Champol. — V. Levstik. Roman. K 1-90, vezano K 3-—.
7.	zvezek: Hajdamaki. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Poem z zgodovinskim uvodom o haj-damaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K 1-50. (VI. in VII. zvezek skupno Iv 3-40, vez. K 450.) zvezek: Dolina krvi. (Glenanaar.) A. Sheehan. — Fran Bregar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K 5-80.
Kacijanar. Anton Medved. Tragedija v petih de-
8.	janjih. K 1-40, vezano K 2-40.
Roma. Silvin Sardenko. Poezijo. K 2-—, vez.K3-20. Andrej Hofer, tirolski junak. Kran Rihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom ln sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). K —-80, deset izvodov K &•—. Črna žena. Povest iz domače zgodovine. K 1-40, vezano K 2-—.
Ljudska knjižnica:
1.	zvezek: Znamenje štirih. Conan Doyle. Londonska povest. K —60, skupaj vezan z II. zvez. K 1-80.
2.	zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —-60, skupaj vezan s I. zvezkom K 1-80.
3. zvezek: Jernač-Zmagovač. Henrik Sienkie-\vicz. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achleitner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —-60, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1-40.
4.	zvezek: Malo življenje. Dr. Fran Detela. Povest. K 1'—, vezano K 1'90.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust Še-noa. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1-60., vezano K 2'60.
6.	zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —-20, skupno vezano s III. zvezkom K 1-40.
7.	zvezek: Prihajač. Dr. Fran Detela. Povest K —-90, vezano I< 1-70.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
8.	zvezek: Pasjeglavci. Alojzij Jirasek. Zgodovinska povest. — Kristusove legendo. 1. Vodnjak modrih mož. — 2. Betlehemsko detece. — 3. Sveta noč. — 4. Beg v Egipet. — 5. V Nazaretu. — 0. V templju. — 7. Taščica. —
8. Naš gospod in sveti Peter. K 2'20, vezano K 3-20.
Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem.
9. zvezek: Alešovec, Kako sem se jaz likal.
I. del. K 1-20, vezano K 2-—.
10.	zvezek: Isto II. del. K 1-20, vezano K 2-—.
11.	zvezek: Isto III. del. K 1-20, vezano K 2—.
12.	zvezek: Dolžan, Iz dnevnika malega pored-neža. K 1-40, vezano K 2 30.
13.	zvezek: Haggard, Dekle z biseri. K 2'—, vezano K 3-20.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. Iv —'80.
Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) J. Spill-mann J. D. Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-80, vezano K 5-40.
Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (6 moških in 1 ženska vloga). K —-50, pet izvodov in več po K —'35.
Posebno za mladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela
Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra. Ob 1025letnici Metodove smrti (885—1910). K 1-20.
Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910). K 1—.
Krek. Turški križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tri sestre. (Igra v treh dfejanjih.) K 1-—, 10 izvodov K 8-—.
Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, je tako zanimiva tec za oder tako sijajno prirejena, da se bodeta radi svoje lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre.
Zbirka ljudskih Iger; dosedaj 11 zv. po K —-80.
Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in diletanškega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti.
Vsebina:
L zvezek se začasno ne dobi.
2.	zvezek: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. (6 moških vlog.) — 2. Kmet-Herod ali gorje mu, ki pride dijakom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.)
—	3. Župan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.)
—	4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta. (5 ženskih vlog.) K —-80.
3.	zvezek: 1. Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu. igra v petih dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. (11 moških vlog.' .'!. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. ženskih vlog.) K —-80.
4.	zvezek: 1. Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta
soba v gostilni pri ,,zlati goski". Burka v enem dejanju, (6 ženskih vlog.) K —-80. 5. in <',. zvezek: 1. Garcia Moreno. Zaloigra v petih dejanjih. (10 moških vlog.) — 2. Krčmar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modra ptica ali bej za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cita. Slika iz lijonega življenja v treh dejanjih. (9 žensk i, vlog.) — 5. Pri gospodi. Šaloigra v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — 0. Črev-ljar. Veseloigra v treh dejanjih. (6 moških vlog.) — 7. Kmet in lotograf. Komičen prizor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študent. Burka. (6 moških in 1 ženska vloga.) K 1-00. 7. in 8. zvOzcK: 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj oceia. Igrokaz v treh dejanjih. (8 moških vloa.j — 2. Za letovišče. Burka enode-janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. (13 moškin vlog.) — 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.)
—	5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. ,19 ženskih vlog.) — 6. Najdena hči. Igra za Ženske vloge v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) K 1-60.
9. zvezek: 1. Na Betlehemskih poljanah. Božična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.)
—	2. Kazen no izostane. Igra v štirih dejanjih. (5 moški!, vlog.) — 3. Očetova kletev. Igra v treh dejanjih. (16 moških vlog.) — 4. Čašica kave. Veseloigra v enem dejanju. (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-80.
10.	zvezek: 1. Fernando strah Asturije ali iz-u preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh dejanjih. (11 moških vlog.) — 2. Rdeči nosovi. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 ženske vloge.) I< —-80.
11.	zvezek: 1. Večne, mladost in večna '-»pota. Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog.)
—	2. Repoštev, duh v krkonoških gorah ali vsega je enkrat konec. Čarobna burka v peti!] dejanjih. (9 moških vlog.) — 3. Prepirljiva sostdaali boljša je kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enem dejanju. (4 moške vloge.) K —-80.
12.	zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. V ječi. Pastirci in kralji. — Za ženske vloge: Ljudmila. Planšarica.) K —-80.
13.	zvezek: (Za ženske vloge: Vestalka. Smrt Marije Davice. Marijin otrok.) K —-80.
14.	zvezek: (Za ženske vloge: Junaška deklica. Devica Orleanska. — Za moške vloge: Sv. Boštjan. — Za otroške vloge: Materin blagoslov.) K — 80.
15.	zvezek: (Za ženske vloge: Fabiola in Neža.
—	Za moške vloge: Turki prod Dunajem.) I\ —-80.
Navedene igre so si vsled lahko uprizorljivosti in krasne vsebine v najkrajšem času osvojile vse naše domače odre.
Use te mm se dotoe u KatolSžHi Bilteni c Ljubljeni, u Knjigarni ,liiri]E"«Kranju lit ž. Kroječ nosi, u mm mestu.
Tzdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Štele.