St. 14. V Gorici, 5. aprila 1880. „So*h,i; izhaja vsak petok in velja popo9tij>ri\jonuuia *li v Ouric-i na 'lorn . pofiiljana: V6f ietr......f. 4.4C Po) lnu .-....„ -J.ZC Cetvxt lctft . . . '.¦'„ 1 10 Pri oinnnilili in tako tudi pri ,,po. lanicah" ie pla6uje za navadno tristop. no rrtto: 8 kr. Le se tiskn I krat 7 „ „ „ „ 2 „ » )» » i> » *> i, 2a rftte 6rke po proatorn- SOČA Posamezne Stevilke. sp dobivsvjo po 8 kr. v tohakarnicah iiii Star'om trgu «'n v Nanski ulici in v prodfljalnici G-. Likarja v ScmcniSldli ulicali h.'st. Id. Dopisi naj se poSiljajo uredniStyuj Via Mercato 12, riaro&nina pa oprav-niStTu „So8e", Via Seminario it. 10, Kokopisi se m* vracajo; tlapisi na so blagovoljuo fraiihiijpjo. — Dclavcem in drtighn iiopremoziiim sfe 'uarocniiia eniza, akose oglnso pri opravuialvit Drzavni zlbor. V predzadnji Stevilki oraenili smo v uvodjietn 61anku, kako krepko se poteguje drzavni poslanoc dr. Tonkli za zboljSanjo drzavnih in sk'adovnih ceat na Ooriskcm. Danes nam je porocati, do isti dtiavni postanec se jc po navadi prejdnjih let prav toplo potognil za uvedi?njo maternega kot ufiuega jezika v srcdnje Sole, oziroma za slovenske paralelke v»aj v nizjih razredih eiedujih sol po dezolab, kjer bivnjo Slovenci. Deielni glavar grof Coronini so je pa oglaail pri obravnavi proracuna finaisfiuega mi-uistra ter je toplo priporoial, naj bi se preuravnal, oziroma anizal hiSni davek, ki je vCasih na dezeli juko tezek ia neprimerno razdeljen. Iz daljSega govora viteza Tonklija o slovenskem kot u&iein jeziku v arednjih Solah po vsi Sloveniji, podamo svojim Si-tsteljem daues le oni del, ki ao suee okoli aloveu-skih paralelk v Gorici. Ta so glasi: BTezavnej5e bo razmero v Goi'un, to priznayain. V Gorici imamo dve narodno.Ui, ¦lovonsko in itali* janeko. 0 nemSki narodnosti tarn nemovcmo govoriti, ker so sicer Nemoi na GoiiSkem — posebno v inestu uahaja so precejSuja naselbina — ay v.soj dezeli ni niti jedne nctn&ke obfiiue. Tudi dezetai zbor razpray-Ija v alovenakem in italijanskem jeziku ter dolofi'ijo postavam beaede v teh dveh jezicih, ali o neraSketn jeziktt ni govora. Prav lahko bi bill izpolniti zeljo tanioSnjega ljudstva in uveati narodne paralelke, uko bi se to na Bpodoji gimnaziji zgodilo. Tezava obstoja pa v tem, da visoka vlada hofte. skrberi za nemske ucenco. Nomfikih ufiencev, narorcfi takih, ki bi biii od nemSkih roditeljer, je tarn prav malo, in ti so vefimom tujci, od nemakih starisav, ki ao se nastauili v Gorici kot podnebnetn zdravsttonom mestu, kajti otroci roalosteviloih domaiih Kemcev znajo uzo tako tudi iralijanski ali Blovenski. Drugi ufeonoi bo sicer zglasajo kot Nemci, so pa ve2inom sinovi uradnikov ifcaijanskega ali Btovenskega pokoljcnja. Ti se nazna-njitjo z ozirom na oportunnosl kot Nemoi, immrec zato, da jim ni trt-ba u^iti sc ni slovetisciue ni itali-jdosfiine,. med tem ko drugi se jih niorejo uiiti, vsak svoj miterni jerik. Od'ol prihija, di iz\ne,l 423 uceiicev se jih zglasa na (em gimnaziji kakih 30 do 40 za Neince. Ako odstejemo tisto, ki so na ^isjesa gimnaziji, ostaae jih se okolo 20 in ti so riizdeljeai na vse razrede spodnje gimnazijc. Za to pesCico nomSkih LISTEK. ^Genovefa" v solkanski 6italnici. (Konec.) Med tem je preteklo sodem let, vojna se Sara-ceni jo kon&ana, vruivgega se grofa Zmagomira naj-demo ˇ petem dejanji v Genovefini sobi prebiraje njena neoddana pisma. V sobi je vga nespremenjeno, kakor je bilo tistega dnet bo so odvedli nesreCno gro* finjo v zapor. Vidi so, da nezves'iemu hiSniku Golc-lu ni do-volila slaba vest, da bi bil kedajstopil v to sobo. Na mizi lezi So Genovcfin molitvenik, polu lepih pesmij, katere je ona tako rada prepevala, dt!oma tudi sama sloiila; zraven ujega je vezenje, zadnjo njeno deio, katero je hoteki pokloniti iskreno ljubljcftemu soprogu, feedar bi se vrnil; BvraLajo5emu se junaku Zmagumini zyesta njpgova Genovefa" sprifiuje to. Pa tudi iz pisera, ki so obticala na mizi, veje Cist duh Jjubt-zni in zve-stobe. Grofu, v katcrem se je uie .iavno zbudil Bum, da je po obrekljivi ovadbi zap-ljau v avojoj nngli jezi po krivem obsodil soprogo, zn^cnja se ja-Bniti v glavi, od npoznava, iz vsega, kargalu obdaja, da je bila nedou'fia in v tem spoznanji ga Se bolj potrjuje zvesti Smoker Wolf, ki g* j>a oil euem u6encov vzdriSevatf paralelke, bi se tedaj ue splaialo'*. nAko oat an ^ vlada pri nemskem spodnjem gimnaziji, bilo bi tezko uvaati troje paralelk na spodnjem gimnaziji z nemskim. slovenakim in italijan^kim uC-nirn jezikoin. Tedaj bi trebalo poiskati drugo srcdatvo. V Gorici se cahaja tudi visja realka. Ako bi se vlada za to odloSila. da bi se premenili spodnja gimnazija in spodnja realka v dve realni gimnaziji, pomagano bi bilo sedanji potrebi, ne da bi finance radi toga trpele. Spodnja realka bi se tedaj promenila v itali-jan8ko« roalno gimnazijo, spodnja gimnazija pa v nemsko-sloveitbko real no gimnazijo s paralolkami po narodnosti. Povsod se vL da u6il bi se nemski jezik kot prodmet. Girnnazij je v2e zdaj do treijega raz-reda razdeljen v paralelke po narodnoati, kor verstvo se vze zdaj pouiuje v maternem jeziku. Trebalo bi tedaj samo Se cetrti razred razdeliti v paralelke. Ponioznega osobjaje dovolj, u6nih mofiij za slovenski in italijuneki jezik; imamo potrebne knjigo, katere uze rabijo v Ljubljani; imamo knjige tudi v italic janskom jeziku, po katerih se u<56 v Trstu in i Ko-pru. V tem torej ni nikake tezive in smatram kot nujno potcebno, da se vendar onkrat ustre^e tej spIoSni zelji naSega ljudstva, zelji, katero je dezelni zbor poudarjal pogoato if> aoglaauo. Detfelui zbor je uzo pogosto sklepal resoJuoije in*je poSilja! peti-cije za upeljavo toh paralelk. Da, §el je colo dalje in zahtcval colo gimnazijo. Ako se tedaj zdaj zado-voljujomo s6 spodnjimi razredi, nam monda nikdo ne bo ocital, da smo oholi." NaBproti tem bosedam naSega drzavnrga pos-lanca rekel je v Gorici visok gospod, ki sliei v6asih travo tasti, da z naroduimi paralolkami ue bo nig. Zalostna ptihodnost t Poslanec grof Coronini priporocal je, kakor smo rekii, naj bi se nvedle tudi na Goriskem take o-lajsavo glede hiSnega davka, kakerSno so dovoljujojo drugim dnJelam v cnakem polozaji, ter je opiaoval trdosti, ki izhajajo nekaj iz doticae davcue postavo, nekaj iz provelike gorefinoati davdaih uradov. Govorefi o tezavah v nasih hribih jc dcjal: „Kar zadeva go-rati del naSe di-zele, je znano, da v gorskih krajih imajo nekttko obiinost t pros to rib za prebivanje ia da tovej ni opravicono na podlagi auhot, katero §teje kaka his* in katere doticnemu gospodarju niii ne nescjo, sklopati na posebno premozaoat in za to ob-daciti gospodatja z ueprimoi.no visokim davkom. Posebno velja to v nasih goratih dezelah, v katerih se pomiruje in tolazi ter opnminja, naj se tudi zdaj ne prenagli v svojera srdu proti nezveatemu Golotu. Nekdo potrka na vrata, a Zmagomir noiSe nikogar sprojeti. Ko pa zve, da je zvunaj Berta, jeLarjeva h2i, katera se ue pusti odvrniti, ker ima nekda bddati porofiila ranjke Genovofe, veli jej koj vstopiti terpo-zve po njej, kaj in kako sejegodilo onega straSnega dne. SprejemSi 8 tresoCima sc rokama Genovefiod zadnjo pismo razkrivajoCe njeno popolno uedoliSnost, a ob en em grozovitno hudobijto brezvestnega hiSnika, ne more se potolaSiti, da ni znal v slcpcin zaupanji do nezvestega slu^abnika brzdati svbjc naglo vskipevse jcze, v kojoj je neusmi'jeno v pogub.> pahnil, kar je imel nnjljubSega in najdrazega na svetu. prezyesio zuno in nedolsSnega otroka. Golo pozvati aa edgovor, vtie sse razsrjenemu gospodarju prcd koleui pro3eo, naj ga da usmrtiti, ker druzega ne zasluzi in ker mu niti zivcti ni ko ga neprenehoma grizo vest in ko ima veJno pred ofmi krvavi podobi nedoI2nili 2rtev svoje pozoljivosti. Zmagomir odvrne, da mu je Genovefa sicer kot pravi usiniljem, angelj odpuatila, kakor m» ou odpuS&i, da mu pa sotlniki n»> morojo priz-mesti, kajti kn zahtcva kri. Na to odve.lejo Golo-ta, kcji jionavlja pro§njo za naglo smrt,-v istn strasno jcco, v kattrej je tako dolgo mcdlida nGdolzna mu6jnica. Sesto, .zadnju dejanje se visi v gondii. Nalevi strani vidimo jomo med sknlovjcin, boruo st»nuvanje Genovefiuo in njenega siuc'ka. Blizo jame stoji pri. prosto \i vej i\»i&uo &vcti> i^wIq, d» ualiUmp^ je popolnoma opustila eest& kot stnrodavno obCilo vslod pridolriiev novega 6>sa, pa tudi vsled zelezni-cne politike naSe vlade, katoro eem vedno smatral kot krivo in'Se ve^?io smatram kot tako. Takrat so nastala, da bi sluzila obilaemu preva2anju, jako ob-Sirna poslopja, ki stojijo zdaj popolnoma prazna." Naj bi visoka vlada posluSala glas naSih poslanoev, ki govorijo svojim volilcem iz eica, in naj bi enkrat uslieala njih pritozbe in proSnje za nalo duino in gmoine blaginjo. Gori&ka podru^nica dru&be sv. Cirila in Metoda (Konec.) Se nokih drugih udov pogreSa naSa podruznica. Nijma nego 2 odnosno 3 ude izmed krasnega spola. NacelniStvo nij niti delalo na to, da bi si jib prido-bilo, in sicer za to ne, ker je njegova misel, da bi mogle goriSke gospe ia gospice svojo zonsko po-druznico ustanovili. Njih je toliko, da bi to lahko storile, ter e tem ucinilo veliko uslogo dmtSbi in izpolnile» recem naravuostf svojo narodno dolztuwt. Gotov scm, kolikor jih poziiim, da se one rade po-primejo dalu, in da, alo nijso do sedaj tega storile, je krivda na nas, mozkib, kcji jih nijsmo k temu vzpodbujuli, Njih ponos, uarodni, mi je s° to porok; a njih pozrtvovalnost gotovo no zaostane za Sloven-kami v Trstu, v Ilirski Bistrici in drugod, ne zaostane niti za somesSaakami druge narodnosti, za Italijankami, kojo so ai vie ustanovile podruznico italijanskega Sclskega druztva, ter donasajo za is to denarja, zbirajo in napravijajo cer delijo obleke in hrano med uboge otroke v italijanskih otroSkih vrlihl Ysega skupaj je nabralo naSelniStvo tekom 1. 1888. gold. 199 krajc. 40, in to za diuzbo. Pa razen tega dobilo je posebej za ripaaeravani otroSki vrt v Pevmi 109 tor. in 30 oovc. Lepa svota, v kojo so donesli posamezni domoijubi po 2, 5, 10, tudi do 15 for., najvec* pa goriska Citalnica. Od S\-stegi^ dohodka pri veselici 16. de veoktat pisala; zato amo ga tu-kaj opustili. Navzoci druStveniki posluSali ao to po-rofiilo ter aprejeli je s pohvalo na znaoje. Na to an se omenila naznanila drnStvenega vodst7a, ki zadeva-jo vecinom otroSki vrt y Pevini, to najimenitnejSe podjetje podruznicno, oziroma drnitveno, iia GoriSkem in bo se vecji del navajali uze v dru?em delu naoel-nistvenega porotila. Za tem pridejo na vrsto nasveti druStvenikov. Predlog g. Likarja, !a bi se napravile in razobesile puSice n& primenua krajib, v katere bi se nabirali doneski za otroSki vrt in za drustvene namene sploh, eprejme se soglasno. Tako je obveljal tudi nasvet dr. Gregorcica, ki je bil uze v porocilu izrazen, naj bi nacelniStvo poskusilo, da bi se osnovala tudi Senska podruznica Cirilovega druStva v Gorici. Nacelnik V, Spincic je apro2il misel, naj bi se naproaili mozje, ki imajo priliko, da pridejo pogoato z narodom v dotiko, da bi prevzeli pobiranje letnih podporniu in da bi nazoanjali odboru one, ki Belijo pri etopiti k drustvu. Predlog bil je soglasno sprejef. Br. Lisjak meoi, naj bi se priporocilo nabirateljem doocakov ali letnin za druge druLbe, da bi ob enem spomiojali se po mo5i tudi naSe Girilove druzbe. Nasvet se splosno pohvali. Za tem je sledila volitev nacelniStva, v katero so bili voljoni skoro s cela prejSnji upravitelji, z nacelnikom g. Y. Spin&cem. Kot zfcstopnikom pod-druznree pri obcnem zboru izbraa je bil dr. Gregor&S. Eer je bil dnevni redizvrsen, zaklju&lje prcdsednik obcni zbor. Zdaj pa je na rojakib, da obilno pristo-pijo k druStva ter da dejanski podpirajo to imenitno podjetje. Dopisi. V GoriCI, 4. aprila. — Prijetna dolznOBt nam je danes porocati o kraani b.uedi, s katero je gori-Ska^ citalnica pomncLila dosedanje svoje iavoi ike, a dolznost ta je ob enem tezka naloga, ker bojimo se, da bi s popisom ne pokvarili djajnega vspeh,', ki ga je imek citalnica ta vecer, in najzlahtnejaega atisa, ki ga je napravila beseda na vse pricujoce poaluaalce. Mnogo je vze ponudila goriSka Citalnica svojim ndom in goatom v teku 27 let svojega obstoja ter poka-zala svoje izvrstne mofii v raznoterih obzirih; a be aedo, ki se j« vr§ila v nedeljo 81. marca, sme sta-viti v eno vrsto se svojimi cajIepSimi pojavami naro* dne in sploSne omike. Omenjena beseda ni bila samo ponavljanje tega, kar se je ?2e vegkrat videlo in sli-Salo v eitalniei, ce tudi v razlidnih oblikah in v raz- Genovefine zgodbe so sicer obCe znane, vendar smo hoteli razloiiti, kako so razvrSSena dejanja v tej prelepi, posebno za priprosto ljudstvo primerni zaloi-gri, da Sastiti Citatelji lahko sami sodijo, koliko truda in kolike vstrajnosti je trebalo, da so mogli osnova-telji in jgralei Castno resiti svoje nalnge. In da so vsak svojo dolznost poSteno spolnili, zato \am bodi porok gromovita pohvala po konCani predstavi in burno zahtevanje, da Be ima uaslednjega dne ponoviti, kar se je tudi zgodilo, ne da bi bila gnjeca posIaSalcev v primeri s prvim vucerom kai ponehala. O predstavi bi imeli §e oroeoiti, da je bila vse skozi dos!ojna. Spremenabe naodru sose viSilerofino m so bile take, da niso nikakor kratile uspeha; obleka je zadostovala naraenu; 6e ni bila raorda zgo-dovinsko prava, spominjala je vsekakor nasredojeve-Ske nose in ni kalila iluzije, kakorsne treba za uspeh take predstave. Igralci in igralke so vsi izvrstuo znali svoje naloge in tekmovaje med seboj prizadevali so si vsj, da so se kolikonnogoCo uiivcli v to, kar so imeli predstavljati. Na opolzlo polje osobnostne kritike se nL??.ramo podat,» akiPfam bi prav radi po zasluei odhCih posamezmke; samo tega m-cemo zamolfiati,da po prav iz srca ploskali otrokoma miljeni B 4 r t i in ^vrstemu Boleslavu, %\ nib okoli§5iuab, ampak ponudila je navzoSita tudi no-vostij, kuterih do sodaj ni bilo Se na titaluicnem odru, kakor je glavna pustna veselica uvedla BKolou, ki je bilo do tedaj neznano v Gorici. A da tie bomo predoigi z uvodom, hoo'emo naravnost preiti k stvart. Citalniona dvoraua bila je po navadi lepo mv-svetljena z izvrstuo plinovo svecavo. Obdinaivo se je pridoo zbiralo in pripravljalo na to, kar je bilo naz-nanjeno. Sodelovalet so se shajali ter jim je bilo brati na obrazih, da so gotovi svoje stvari. Zastor so vzdigue, na odru stojji m saui pevski zbor, ki zapoje Sattuerjev „Opomm k potju" a tako lahkoto, na-tan5nostjo in. zivim izrazum notranjega fiuta, da je biio veaelje. SpIoSuo pritrjevanje ni nelalo, dokler se pp8t'ip ni ponovila, ie mogufitf, Se z boljim vspehom od prejS:ijeg;i. To isto ponivljalo se je pri icnskeir. zboru, ki je pel „Moi»aiskou, -tciko skladbo, polno globokih dutov, prnv primerno z:» take glasove. Go-epodicne poykiuje izvrSile so svojo tozavno in dolgo nalog.) izvrstuo in v aploSno zaduvoljnost nataoSega obfiinatvn, ki j« burno ploskalo, dokler niao ponovile piijetne s«khdbe. Fevcom in pevkam, kakor pevovodji 6cstitamo k temu p^esijajnemu vspehu. To kratkem odmoru. v katrrem se je odor pri* pravljal, zacne prcdatuva „&*naka borba", veselu igra v trek deJAnjib. Ta je prva daljSi igra, ki ae jo predstavljula na Citalnfcnem odiu, in reLi nioranio, da ae ji; igr&Ja bolje npgo bi bil pricakoval najbolj vroc kivi navduSeneo za Talijino svetisc*. Rojaki, ki so bili uze v glediSeih navzoci, ko so je piedstavljala ta igra, tidili ao, da tara so se dulgo6a3i!i, a tukaj da so ae prav pr;jetuo zabavili ter da. ale jim pro-tekli kakor trenotek dve dobri uri, katcri je igra trpela. Med prvim in drugim, kakor tudi med diugun in tietjim dejanjem svirala sta Stirirodno na glasovir gospodiSna Irma Klavz^r in povovodja gospod Ivan Mercina, katerima smo za to prav hvalezui. „2enska borba" je jako lepa, a ob enem tudi tezavna igra, ker je v reanici to, kar pravi njouo inie, namre6 borba, in sicer huda borba ljubefiili sir, katerim gre, rekel bi, za zivljenje ali za srefio vaega irvijenja, kakor tudi borba proti us-idi, ki je botela uaiditi prostost in zivljenje dragi osebi. Borba se rosi tako, da grofinja Autreval otrae drag-) osebo, da so prostovoljno odpo?6 svoji pravici, ki je njeui se^tti* <5ini neznaoa, in da sestuajatletui Leouiji se izpolniju srcne 2elje vsled odloSitve njene tete. Ni nam mo-gufie oznafiiti pojedinih prixoror, katerih je mnogo in krasnik, niti na kratkem, a' reci morauio, da grofinja (go?pa Siikj iil njena sesttifiina (gospodifina Hanel) ste rt Silt svoji tezki nalogi, ki sto zabtevali vednih in korenkih prememb, tako naravno, tako lepo, da niti v reanici bi so ne mogli visiti lepso. Primerno in naravno, dpstojno in odlicoo vedonje in govorjenje storiio j<», da je vsakdo pazljivo in z naj-vecjim zanimanjem sledii vsaki beaedi in vsakonm premakljeju. Nekateti prizori, toliko grofinjini, koli-kor Leonijini, bili so ganijivi in ao vzbujali splosno obdudovanje radi svoje izborne izvrSitve. Obcinstvo bilo je tako navduseno za igralki, da jima je uze med igro pog^sto ploskalo, dokler ae niste vrnili na oder. Goapa Siik je znana u2e iz prejsnjih let kot izborna mod med naSimi citalnifinimi diletanti iu nos je jako razvcaeliln, ko smo jo zopet spoznali na odru. Gospodicna Hand bila je prvifi na odru in si jo sto prvo pcskuSnjo p'iborila splosno priznanjo svojih iz-vrstnih zmoinostij in moCij. Res, da je iraeia i<-vrstno uciteljico v svoji teti, a tudi teta sme biti ponosna na svojo izvratno uCcnko. Hvala jima za mnogi trud, fiast jima za krasno piedstavo j a prosili »!, naj bi So kedaj pocastili naS oder in naSo obcinstvo. Med igralci bila sta izmed takili, ki so Se igrali na naSem odru, Henri Flavigneul in Gustav Grignon, gg. Sivec in Klaviar. Zadnji je ufiitelj in voditelj naSih dilotantov ter je pokazal v tej igri, da kar u6i in drugim priporo^a, zna in more tudi sam v dejanji izvrSiti. Giignonov znafiaj, ki se ziblje med junaStvom — v teoriji in med redko bojazljivostjo — v dejanji, predoieval nam je v nedosegljivi popolnoati. Prejaoji nam je znan kot jako nadarjen in sposoben igralec, a tako dovrSjnb, kakor ta ved>.r je menda malokrat igral. Baron MontricUard (g. Prinze) bil je prvic na odra in je igral svojo ulogo prav dobto. Vsem igral-cem je obcinstvo uie med igro na vec raostih buroo ploskalo. Podoficir in sluga imeia sta manjSo uloge, katere sta dobro reSila. Ako bi hoteli nac"itati vse-bino dolge igre ter naStevati va2nej5e prizore, ne bi priSli tako kmalu do kooca. Naj sklenemo s presreno zahvalo pevcem in igralcem ter s proSnjo, da bi se ta igra kmalu ponovila z istiuii igralci in igralkaraa. V GoriCI, 4. aprila, -(Tsmburasi v Go-r i c i,) Tambura ali tamburica je narodno jugoalo-yansko glasbalo, do pred malo dasa zunxj Hrvatsko in Srbijo ibb'o znano. V novej&ih 6asih se lo so si> upoznale tambure po droibah, koje na njih igtajn, po (amburaSih. Jedna taka dtuzba napotila seje uzo sedaj k razstavi v Pariz, kjor zafine igrati dno 6. m«ja, kakor menda tudi dve drugi druzb*, jedna se-stavljcu* iz glaoor pevskega drustva ,Kolou, druga iz clanov trgovskoga druStva „Merkuiw v Zagrebu. Ona u2e v Pariz napotivSa se druiba je iz Mitro-vice in ob^toji z oaem priprostih meSSanov, Preteklega meaeoa igrala je v Reki, v Pulji in v Trstu, a dne 28. in 29. marcija v Gorici, v hotelu „k poSti", za prvi krat v teh krajib. Ljudstva nij bilo veliko. Krivi so nekoliko sami tamburaSi, nekoliko okoliSfiine, v kojih iivirao. TamburaSi so nvoj koncert tako rekoc v zadnjem trenotku naznanili in sicer samo v nem-Skem in italijanskom jeziku. To je razzalilo kakor drugnd, tako tudi v Gorici. TamburaSi, uurodoo dru-Stvo, bi moralo imeti saj toliko narodnega ponosa, da bi tudi v svojem jeziku ali v rijemu podobnem slovenskem naznanili svoj koncert, in moruli bi me sto vsaj toliko poznati, du bi znali, kje je Slovanov, koji bi jih goiovo He svojim obiskom uajmnogobroj-neje pocastili. Ugovorov od strani drugonarodnikov ali obla8tnij bi so ne imeli bati. Skrbne so pa bile oblastnije. TamburaSi sami so rekli, da ao jim v Trstu za celo Primorje zabra-nili pet' in igrati narodnostne skiadbe. 6e$ da se s tem narodnosti dra^ijo. Prvi vecer v hotelu pri poSti nadzoroval jih je c. kr. policijski evetovaloe sam, drugi vecor ncki njegov namestnik. Pred botelcan iu prod vrati v dvoraoo, kjer so je,igralo, bile je vc8 poli-cajev, tudi pre oblige nib.. TamburaSi so lahko ponosni, da so vzbujaii toliko pozomost pri cessrski vladi. Mislimo, da govorimo resnicc, 6e redemo, da so tam-buraSi iz na§e mon&rluje in torcj vredui, da se pa vsaj tako I ujimi postopa, kakor a klativitezi, koji pi'ihajajo od zuanj ruonarhije. TamburaSi ao tudi peli in sicer primeroma dosti dobro. Igrajopanatamburioab izvrstno, kar je najboljse pokazalo navduSeno ob6e ploskanjo po vsakem ko>iu, ki so ga igrali, akoravuo jo bilo obcinstvo ruzH5nib narodnosti. Iz svojih glasbal izvabljajooniv dirnem gkindu glaso-v o s e d a j, d a b i 2 n j i m i x a p e 1, s e d a j, d a bi p os k o 5i I, aedaj, da bi zajokal in earn i s 1 i 1 scvosodo n a S e g a naroda, Gla-soviti res no posnetnajo naSo narodne pos-mi: tte so pravi izliv naScga cu t j enja glede" na prog lost in soda'njost. Odpotovali so v Vidom in obisfiejo tudi druga moata po Italiji, dokler ne pride fins, da se odpeljpjo v Pariz. Zelimo jim, da bi srecno-potovali ia izkazali se povsod vredne svojega naroda. Iz Brtl, 2. aprila. — Naznaojeno jo v „Si.gj od 22. marcija t. I., da zalo^i ftMatica Slovonska" Kri2manovo „l;alijansko slovnico". Mi se tega veaidi-mo, ker se nad-jamo, da se bodo iz te slevnke Ita-lijaui ucili slovcuskega jezikn, zlasti taki, katcri so po svoji stopnji ali slu2bi v javnem zivljrnji oavozaoi obCevati z ljudstvom slovenskim, n. p. notarji, adve-kati in njih pisarji, sodniki raznih vrst in njih ofi-cijali, okrojni glavaiji jn komiBaiji, duSni pastirji, trgovci in drugi voljaki," ki ielijo take slovnico. Vsaj' ne bo potem toliko izgovorov, da se ne morejo uCiti slovenskega jezika. Tudi bo!ie5ki Slovene!, ki imajo italijanske Sole, bodo rabili tako tlovnico. To raj unj le pride na dan I (Op. ur. Moti{o se, g. dbpi lik; slovnica, katero izrtd „Matieatt, bo pisana v slovenskem jeziku ter bo ufiila Slovence italijanski in ne nasprotno. Narodno druStvo hofe v prvi vrsti koristiti svojim sinovom, da se pri-ucijo tujemu jeziku in se usposobijo za razne sluzbe, ne pa tujeem, da bi nrim Se tisto malo odvzeli, kar imamo. Tujci se ucijo brez naSe pomoii Se prevo6 naSega jezika, kjV jim ka^e k o r i s t ali kjer so z a h t e v a. Kariar pa vidijo, da mon-jo dopasi, ako mrzijo slovenski jezik, zatajija Se tisto malo, kar zoajo. Tujci navadno f?pri(iujejo znnnje n»§pfa jezika, kadar prosijo kruha; ka„ v praznik M. D., bil sem tudi pri5ujo5 pri pridigi; cerkev bila izvanredno napolnena, v cerkvi blizu vhodnih vrat bilo je veL studentov lo liberalcev skupaj; nagajali so vedoo, potem pa za-Snejo kriSati: Babbasso il capello, ii capello, il ca-pe!loa, (dol s klobukom); v tern kriku padro Agostino moral je obatati io Setrt ure 6akati, da se je ljudatvo pomiri'o. Poprijel je zopet p. AvguStin avojo pridigo, ali hudobnezi zadeli ao spot vpiti na vae-grlo: MApri ia porta, la porta, la porta" (odpri vrata) in smejali so ae in pehalina vae krajo; odpro ae velika-vrata ter hudobnezi omikani studenti ae pobero iz cerkve; za njkaise obrnepadre Ag03tino ter z lahkira glasom in amehljaje rede: Yidi se da so to tiati, kteri cerkev preganjajo;" ~ vse ljudatvo zafielo je ploakati in vpifti evviva padre Agostino. Potem je ljudatvo mi mo poatalo, da pridigar v najvefii tihoti konda pridigo. Ko se je odpeljal v aamostan, apvemljala ga je policija in karibinirji kakor po navadi, in ljudatvo ga je pozdravljalo z Zivioklici, Tukaj, preljubi moji sorodniki in bralci, labko sprevidite iz mojega dopiaa in razaadite, knj je liber-la, utenoet io modrost italijaoeke omike, Italija mo- deraa. Odtod izvirajo vso hudobije, vraori, tatvine in v.so druge hudobije, vera je zginila ; zginilo je vse dobro. Zato pa, proijnbi Slovani, priporolam uljudno V63in, da bi nikdo ne pdu)l veljajo istrska mesta | kot ciato italijanaka, in jib. jezi, da re oglaiajo Slovani colo v mestih in Jim kalijo njih domiSljijo. Ca-atttamo hrvatskemu bratskemu narod", ki se ne boji zaar/movanja nasprotnilcov, tenlveC pogumno Jstopa na voliscc tudi tedaj, ko ve, daje zglaaovi t manj-Sini. Zgubi le tiati, ki se ud&. Stajerski Slcvenci ae prav vrlo gibljejo, da si pridobe narodno ravnopiavnost in ono veljavo v javnem iivljenji, ki jim gre po njih steviiu in po davku, ki ga plaCujVjo vaako leto dizavi. Na Sta-jerakem in v nekaterih drugth dejiehth imajo tako zvaoe okrajne zaatope, kakerdnth pri nas ni, nekake velike zupanijo (za eel aodnijeki okraj) za posebnu zadeve. Netnci so postavo o teh zastopib tako zvili, da jim daje vse mogoce polajSave; a 'pri vsem tern bili so premagani v okraji oeljakem, kjer imajo Slovenci 23, Nemci pa le 17 zaatopnikov. To je nem-8kutarje tako razdraiilo, da hoiSejo predlagati v de-2elnam zboru, naj se izlo&jo iz takih okrajev mesta Maribor, Oclje in Ptuj, da bi imeli uamrefi Nemci vsaj mesta v rokah, &ko ne morejo imeti de2ele s pomocjo meat. Enak boj opazuje Be v Istri z velikimi zupanijami. Nasi naroda i nasprotniki so povaod enaki. Umrljel. apriia zajutra Anton Erzetid (Brsettig), civilni inze.tiir v Gorici, za ielodcmm rakom, ki ga je nadlegoval in mufti nad tri ieta, Raajki je bil rojen v Slovrenoi pri Nebljem v nagih Brdih ter je vedno ohranil zaveat, da je Sloveneo, te tudi je bil italijanaki vzgojon in je aluzboval med to^ariSi, ki obfujejo in piiejo v italijanekem jeziku. Bil je mo2 poStenjak iu veSfiak v. svoji stroki ter je kot vedetni staraaina v prejSnjih «5asih mestu marsikaj koiistil; Se zadnja Ieta bavil se je z uafirti za na-peljavo novih Btudencev v aedanji mestni vodotok, ki dovaja meatu vodo is slovenske Strane ali Kronberga. Tudi za deielo je ranjki mnogo izdeloval in bit v Bvojem delu neznansko natancen. Celo ^CSorriere;^ [ ki daje ranjkemu vso cast iV pravico, pravi, da bi bil EraetiS visoko eplezal, ako bi Ml Sarlatan (kakevSni 8«r**#«^-trah*j^ ifcarotn^OT ak© bi se? bii znah .-, {- "prilJaov?tti in ijtikujjovati viSjim krogom s poaluznosfcjo in brezwuk&jttoatjo. AH ranjki tega ni poznal; znto je 0*ta4 vedno. skrotttfn v avojem zivljenji in.? prc-»*feojj*i.n ob enem po&enjak, spoStovaii od ^akoga, kflof g* \i" i^/.oal, brez rr.aiocka unvoduoiri ia poli-ti&ttga sjaiisea. Hanjki je bil tudi ud kupfljake ia obrlnijake zbornioe v Gorici; v katero &o ga volill Slownci • pembcjOinekaterih drugosttauceY. Kdo bo njeg«w namcBtnik, ko ae Stoveoci pri lanakih volitvah Vkup&jako zboraico iiiao 6isto m^ adelezHi, ne veroo. Lahko da se-bo uaoda maicevafe nad njik nemarnostjo br*z prim**©. Baejki inral je 57 let iivljeaja in je bit v arodo alo?eino poltopao. Nsvj v mint poeiva. Josipina grofmja Radetzky unukinj* slay-nega avstrijakega vojafcovodje, ki je leta 1848 in 18^9 upornikc v ltelijl srccno prenwgal ter slovi Se dandanea kot hrabec vojSCak in pobozen kriatijan, iivela je veSmom se svojo matcrjo v Gorici, kjer jima jc ode, ozjroma raoz\ Teodor grof Eadetzky, ki 8ft je pred desotimi leti sam uatrelil, /-apustil hiSo in j primerno premoienje. HIada grofiuja bila je Siva in vtjsela t*w so jo radt imeii v aristokratskih druzbah. Letoa ,je dozivela 34. leto svojega zivljenj*. in je obcutila neko bolezen, ki jo je utocoo nadlegovala. 3la je oa Bunaj* kamor je tudi etcer vc5krat zaha-jala, ter vpraSala nekega imenithega sdravnika o svoji bolezoj. Ta ji odgovori, da ae ne ozdravi, ako je ne bodo operirali (rezali). To ji seze tako k area, da gre k svoji prijateijici, pri kateri jo atanovala, tor se usiarti a prStolo, is katere si je izstrelila kroglo v aenec. " Truplo so prenesli v mrtvaSnico pri st. Stefaou ter potein na osrednje pokopaliL6e da* najsko. Dvoboji so prisli tako v navado, da nekateri kfogi nifei ne morejo ziveti brez njih. Omenili smo xadttjic, kako ata se dva goiiska plemeoitaSa preta-pala./S tem niata bila zadovoljna; oni, ki je prvi dobil zauSnico, klical je drugega na dvoboj in zaduji potek ob 6. uri zajutra (ako bi bilo tieba iti k raaai op tej uri, kako teiko!) odmerilo so jima pri^e 30 korakov, ki so jih locili, v Goromoovem gvadu v Strani. Na to ata ustrelila vsak dvajkrat s priStoio t;iko, da ae aiata zadela, ia a tern je bila ^ast po-pvavijena, ki se je bila hkrbala. Zve5er ata imela s prijatelji skupno veLerjo v znamenje miru in aj>rave. — io aredo bi! je pa nze zopet dvoboj j p^tolami t Panowia (gozdu) med uekiin takajSi:jim brambov-skim stotnikom in nekim mkdm poroonikom polka Milan St. 97 iz Gorice. Tudi ta boj konc:il je brez pielivaoja ferri desar ste najbrze obe stranki veaeli. AH je to potrebno? Strohsehneiderjeva dru^ba, ki je cez me-sec dnij telovadila na tukajsnjem telovadnem trgu, gre v LJEbljaro. da bo pa tam zabavala obfiinstvo se svojo nenay^dno spretnostjo. Pri navadni nevar-ni telovadbi morajo nastaviti mrezo pod yrvi, da I zaprecijo nevarcost, med tern pa redarstvo moUi, kedar se spusti zrakoplavec v visocino od 1000 do 1500 metrov brez nikake priprave za varnost 2iv-ljenja, Oce ia dva brata sta se 2e ponesre&ila, in pri svoji nesrefii stavijo v ne^arnost §e druge |jn-di. Balon je tudi brez ventila, tako da ne more zrakoplavec nanj ni& vplivati, inseje vze prigodilo, da je padel v morje, od koder so ga s tezkoio resili. T&oZ, ki se vzdiga y zrak (neki Dalba iz Milana), I dobiva pri Sti-onscbneidevji 150 fl. namesec, 100 fl. | pa, keder se spusti t zrak in vse druge stroSke. V Ljnbljani bi se lahko dal napraviti ventil in redarstvo saj bi tndi zapovedalo, da priskrbi za varnost ! osobe, kar ma je pii takem zasluzku tndi lahko j mogofie. Dro^ba obstoji iz ljudi razliSnih narodnosti. Anton Zavrtanik, c. k. po§tni praktikant in c. kr. resewni poroSnik y Trsto, prej v Gorici, J iinel je mnogo sitnostij z npokojenim c. kr. nfiite- i | ljem g- Arminom Mederkornom y Gorici. Eo si,g. I A. Zavrtanik z, lepa ni mogel veL pomagati, obja- I Til je proti gi A Niederkorna jako ostro odprto pi- I smo, v katerem je zayrafial vse, kar mn je ta ofii- I tal, tet rabil pri tej priliki pray resne besede. Nie- I . derkorn je to^il zato Zavrtanika radizaljenja 6asti I po §. 491 kazenske postave; a ta je naznanil pri- I ziv proti temn, da bi se ona tczba sprejela, in de- I zelna visja sodnija v Trstn jerazsodila, da Nieder- | kbrnova tozba senima sprejeti, ker je to^enec v I predpreiskavi s priiiami dokazal vse, kar je v od- I prtem pismu navajal in ker je bil z drazljivimi po- I slanicami v ^Corrieru" sijjen tako postopati, kakor I ¦ je pojstopal v omenjenem odprtein pismu. IJoamo, I da zdaj bo konec preprira, v kateri je bil c ki*. I poioSnik zato vpleten, ker je bil kot vojak po svo- m,.. Ji doXznosti naznanil gosposki neko re5, ki g. Nie- R derkdrau ni bfla po ?o$f Vrlemu poro^niku $esti- I tewo, da je zjial tako spret^io ia a toiikinj yoga? tf... 13. \, r 1 f T , i Jm6m ter; tako sreSno braniU svojo <5ast. To je pravi vojaSki pognm in junaska vztrajnost, ki zasluzi priznanje in je vredna srecnega izida, kakerSen se je slednjic pojavi^'ti^ dolgotrajni in zamotani-borbi. V Lodniku n«8tal je ogerj prodzadiiji 6etrtek KJutraj pred Sfero uro, ko so ljudje fitt spali. Gorela je nekemu kmetn Stala, obdana van ae atunovanji.' Ko ao ogenj zagledaii, bila je ze vsa v plamenu, tako da ni bilo mogofie ni5 rcSiti. MladeniC, ki je na Stall spa!, regit ae jo se Bilo skozi poatranska vrata —> nekoliko oamojon. Zgorelu je krraa in stelja in dvoje goved. K sn-5i je bil krnet savarovan in ne bo trprf toliko Skode. Kako jc ogenj naatal, se ne | ve. Zdi so, da LocaiZeui ufso dovolj previdr.i z og-njem, de ae pomiali, da v tekn ne celo cnoga leta je v Lo&jiku pctkrnt gorelo. i V Ajdovfifiini ustrelili so minute dni psa, ki I je bil na sumu, da je stekel. Ker je tudi druge pse oklal, progiaSen je v AjdovSdini iu v Sturji kontumac | do nedaloeeaega dasa. Sltlibovnik semSko-sloveneki za ceaarako kra* ljevo vojako. Prvi del. Drugi natis sluzbovnika iz leta 1873. Posloventl Andrej Cornel plemeniti SoLebran, c. kr. major v pokoju. Ceiovec, 1889. — Samozalogba. — .Sluzbotnik" je jako casu priinerno delo, katero smo doslej prav zivo pogicftali. Prepricani tniQ, da bode na§a slovenska mladiuat katera slu^i v stalnej vojski, prav pridno segaia po „Siuzbovnikuu. Knjiga je tako razdeljena, da iraa na enej strani nemSki slog, na drugej je dotiOni slovenski prevod. Cena mu je 80 nvL. Nadalje dobirajo se Se pri pisatelju v Gradcu I (Grazbachgaase 40) se nastopne knjige: Sluibovnik za j c. kr. vojsko. II. del 80 kr. Siu2bo«nik za c. kr. vojsko. III. del 20 kr.; Ganrizonska in atrazna sluzba j SO kr.; Werndl-ova pu§ka za c. kr. vojako 20 kr.; I Pouk o zemljiSca 20 kr.; Osnova vojske 20 kr.; Slovnioa ! vojaSka 1 gld. SO kr. — Vse te knjige se labko oa* I roce tudi: v Gorici pri Patemolliju in Likarju, v Trstu pri Daseju, v Ljubljani v Katoliskej Bukvarni j in pri Giontiniju. Zahvala in proSnja. Knji2nici „podruzuice \ bt. Girila in Metoda za Beljak in okoiico* blagovolili ao nadalje darovati p. n. gospodje: Jos. %iro v-U i k, ucitelj ˇ Begunjah, 24 knjig; F r a n O b 1 a k, c. kr. poatni oficijal mi Dunaju, knjige BMatice Slo venake" za 1. 1887. j S i ni o u S t o c k 1, knezo-Sko-fijski duhovni avotovalec in zupnik v gent-Lpnortu pri acdmih studencih, 5 gld. za 5 iztiaov knjig „druzbesv.Mohora" ; Jos. A pib, profeaor v Novem Jiciou, 7 lepo vezanih knjig; iimoo Rutar, c. kr. profeaor v Ljubljani, 10 mark v zlatu; Anton Gab r.d n, zupnijski oakrbnik v 6rrii, 2 gld. — Nadalje je podarila 8lavna „Matica Slovenaka v Ljo-bljaoi" o priliki Stirideaetletnice vladanja presvetlega eesarja Franca Jozefa I. 15 iztiaov knjizice „Zgodo-vina avstrijsko-ogersko monarbije" jo 2 iztiea krasne knjige: nSpomcntk o Seatatoletnici zaJSetka vlade habsburske na Slovenskem." — Ob jednem nam je popraviti neljubo poraoto, ki ac je bila vrinila v zadnjo zahvalo. Ne gospa Magdtf, ampak gospa Ivanka ^iizkova, f-proga g. dr. Liz"ka-e v Ormolu, podarila je nasi knjiznici oad 100 lepih knjig. Vaem, ki so se evojimi darovi priporaogli, da se Siri omika in narodna zavest tudi mej zatiranimi in tla^enimi koroSkimi Sloveoci, bodi izre5rna naj-prisvcnejsa in najiakreoejSa zahvala ! Bog plati! Do-voljujemo si proaiti ge nadaljnih darov; posebno I dobro dosle bi nam pesmi se aekircami, da bi jih | mogli izposojevkti ali pa razdeliti mej naSe vile LoSko in Sect-LeDartake pevee. Kdor more kaj atoriti, pro* j siroo ga lepo v imenu arete na§e stvari Btovensko. Za nacetaiitvo „podrtt2uice sv. Girila in Metoda za Beljak m okoiico" : M a t i j a "W u 11 i, r.acVlnik pot'ruzaiceinposcsfnik na Loclu . 1 !| razne detelje, olepsevalne in zarastilue tra- I II ve, krmno repo in raztia zelenadna semena. II I , Samo sredi RaStelja 6t. 7. II I ^Mf^^g^P^ggigp^p^P^p^ I6NAC STEIHER V GORICI Da ustrezem mnogostranski Xelji svojih gospodov odjeraalcev in da bom posnemal izgled veSjih skladisd v glavnih niestih, skieiiil som, da se bom dizal glcdo i7.d0ll.ov in blaga v svoji Stacuui uz© od 1. marca tokocega lota naprej naeela STALNIH CEN, katero pribrani prodajalcu mnogo 5asa in dajc kupovalcu poicstvo, da doloSena rena jo zadtija, po kateri more prndajalco oddati svojc blago. Pot em ko aem dolodil najnizje ccuc, dovolim kupovalcu, da razsirim kupcijo s& svojim blagom, odbitok 2 0/0, ako kupi zx 50 f. blaga, in odbitek 3 0/0, ako kupi za 100 gl. blaga in lako plaoa hitro v gotovini. V ednajstik letih, v katerih mi je bila prijotna 6ast sluziti slavuo obfiiustvo, iBkal sem vedno v tern vso svojo hvalo, da arm se skazal vrednoga njogove podpore, in bilo mi je to glavna skrb, da sem uvcdcl v avoje s-kla-digfie ona "zbdlJSanja (reforme), ki rnorejo sluziti v sloznost in do-bicek gospodom kupoyalcem, in zdaj jo mnja nsjvecja ielja, da bi si zasluftl vedno vecjo naklonjenost tukajSnjoga slavnega obcmatva. NajudanejSi IGNAC STEINER. i p: Najvedja razpoSiljalnica blaga •J. Sg s. kesssb a, JB *t IV o FerdinanddVe uliee st 7, razposilja znstonj in frauko uzorco in c'onike tovan-iii61ia zaloga sultna. Grebeuasto blago za letno oblcko katero se mm prati, ntkjnovejSi po5 t, oatonek 6l/a m., za colo mosko oblfrko, gld. 3. Dokler ne zinanjka! iiniaki ostanki »ukim. 8.10 m. za ct-lo tnoSko obloko, gld. 3.______________________ fteusko modno blago. Knzasto in progasto mo duo blago, iiu cm. niroko, /a ponoSne eukne >n otroije oblcke. 10 m. gld. 2.50. Jfonpon- in triuitkasto blago v vteh modnili bar-vtih 1 gld. 3 50, II. gld. 2.80.____________________________ Frilicni ttakup!! Priatno burvono francosko zephir-blago, 75 cm. giroko, v prekrnsnih barvah, 10 m., zdnj je gld. 3 50. lirokatwo in Jacnuard- modm> bltrgo, 60 cm airoko, v Ysch ningoEih barvah, 10 m. gld. 3 tip. Doris, najuovi'jse krizasto modno blago, cista volna, 0 m. poproj Kid. 10, tmdaj sanio gld. 6.50. ______ Nervy' 90 cm fcivok, v lepih prognh in v vseh mo-nilt barvah v ¦¦tn\og\ 10 tn. la gld. 4 50 KaSnitr, dvojuosirok, dm ia tmrvast iu m. gld, 4. Volueni atlas, dvojuoSirok, cm in barvast, 10 m. gld. 6-5 ._______________________________________ Visnjevo tiskaui kretoni, /a !¦> m. gld. 2.50. Letni Jterscy-jopici clegantno so pnlegnjoC-i gladki gld. 2.50, tambourovani gld. 3. Platneno blago in tkaninet Kos 29 vatlov. Kos domacega platna, dobrc bazc y4 gld. 4.2C, 5/4 gld. 5. 0. Kos Kiug-tkanine, najtezjo in najboljc vrste, ^9 iYy trajnqiSe nego pravo platno, 4/4gId. o.^oj -V,t t-ld. 7 50 Pravo augleSko cheviot-blago, s.;o m. za colo »o§ ,^0 obleko I gld. HM_ II gid. 7.50, Ag gld. tf. !5lago za orgrtace, v najnovojSih modnih barvah, wajtincj&o ba^o, 2 10 rw. m cali orgrtaft gld. 8. _____ _______Mosko modno blago. ™Moske Brajce n fitt'ona, krutonu, oksforda, najboljai izdclok I gld. l.W II gld. 1.2t>. Delavske srajce iz okalbrda, inoene, dobro baJe 3 koinado II gld. 1.40 I gld. 2. Gace \7. niucaega platua, krepkega barkema 1 gld. 2.50, II gld.' 1.20 za komode. 0, II gld. 1.20 za komode. Normalne relormske srajce in gace za ptici joMia za ii'JMo, ki pijo pfit, komad po gld. 5. rwitiue reioruiane brajue ia gace za p\.lctje, prijoMiu za homo, ki pijo pet, kumad po gld. 5.__________ 12 parov sviinatilikratkiJi nogovic <,ki pijopoi) gld. 1.20._________•_____________________________ 1 potniski plaid, 3.50 m dolg. i.eo. m. sirok pruvi angleaki gld. 4..rn). 6 suknenih kap za raoeke in decke moderne facone, gld. 1.20. TTesnik n clo ha gld. 1.50 iz avile gld. 3. 0._______... 12 zepuih robcev za mosko gid. l.ifo, obrobljoni z In barvB3tinii kraiid, za zenske 1 gld.____________________ Zascor; preg. njala (odejala) in preproge. dttte-zastorx ntijnovejSi pocrt, konipleten, 2-barvcn gld. 2.30 4-barvon gld. 350. Jute-garniture, 2 pcateljiii odojali in 1 prt, najno-vejst tarSki porrt, 2-barvono gld. 3.50, 4 barveno gld. 6. Fresito letno r^uge odetalo, koraplctno dolgo ia giroko, 1 komad gld. 3. Kos oksforda iu zephira, najnovejsi uzorcc II gld. 4.*0, I gld. 6.60. Zensko perilo. 6 zeiiskih srajc iz moi-ncga platna z zobci gld. 3.25 7, veAcnino gld 5 3 ponoLne korzete, iz lincga sifona h fino vtv.cnu^ 1 gld. 4, II gld. 1.80. Jaquard- Mamlla-posobna preproga trajne baze gld. 4a'J. Garnitura iz ripsa, 2 postc.ijni odotal; in I pre, iuijmodneje scatavo barve gld. 3.50 Cipkasto blago za zastore, najnovejsi po&rt. loo cm. airoko. 1 «rm. 25 kr. Solndnik iz afclasa, cm .n 'barvast, z najnovcjfio modno palico, najmodnejsi po gld. 2 50, gl. 3 komad. Eazposilja bs po poveetji. Na ugajoSe blago se nazaj vzame. fiudovite kapljice st. Antona Padovanskega To priprosto in nararno zdravilo jo prava dobrodejna pomoc in ni trcba mno-i gih liesedi, da so dokaio njihovu Cadovita imoc. bo so lo rabijo nckoliko di'i, olajgajo I] in pro/.enejo prar knialu najtrdorratniSo 20-[/todfine bolcsti. Prav i^vrstno vatrezajo zo-" por TiciTjorojdo, proti boleznim na Jetrih in ; na vraalcl, proti grovoanim bolfznim in proti , glutam, prt Zenskib mesoCrili nadloznostih, I zoper b- i »ok, boziast, zoper bitjo greater distijo pokrarjono Vri, One.' n« prognjajo samo omonjonih bole?;ni, ampak nas nbvarujoin tudi pred vsako bokznijo. Prodajejo bo v vseh glavnih lekarnicih na avetu; za r.arofbe in poSiliatvo pa edino v lokar-nioi (-riBtofoletti v Qorlci, v Trstu t lekarni 0. Zanetti ia , rane in vnctje vsakc vrste. R&bi bo, ce bo zonam prsa unamejo, zapirajo all airdijo ko otroka odBtavljajo; pri otoklinali wake vrsto; pri 2rvu v pratu in pri zanohtnioi; Le si kdo roko all nogo zvije; pri morskej mrtvi kosti, zoper revuiatiSne otokline, kroniCno unetje v kolenib, rokali in ledjih, zopor odprte rano na nogab in na vaakom dolu telesa aploh, pri vratncj otoklini. • Vse butc, olekliuo in utrdino ozdravi v kratkem; H se guoji, izvleco ven vea guoj tor v kratkem ozdravi. V Skatljicah po 25 in 35 kr. SVAEILO! w/\* Ker ae PraSko univerzalno .A/V6i\». mazilo od reo stranij ponarcja, opozarjam, da ga lo jr.z pra-v zvezki za vpisovanje glask (i. t. d.) . . — gl. 10 kr. do — gl. 40 kr. ol 1° led MASNE KNJIGE: 31 P3| 1.1 l> Du§ua pasa. Sveta ura. Jeuis devicam govori. Gospod, ualiSi mojo moliter! Getzemani ia | Hodi za Kiistusom! L'lija v buzjem vrtu. Jezus ia Marij»v. Kruh angelski. NebeSke iskricp. Po- *r| In bo^ai otrok. i. t. d. Tiakoviaam za zupanstva se j0 ceua mnogo znizala. -;l k — ~ Pri veejih narocitvah se cene zdatno zuiLajo. ^^^ ^— P3« 3| 11 I sprejema Isjijljge v vezanje; 11 WB Zclodcne bolezni BB hitro in gotoTo ozdrari jeruzalemsM balzam edino in nepresegljivo 2elodino zdrarilo. Izbrati T raznih feloddnih boleznih zdravilo, katero bi t resnici' odgovarjalo namenu, ni labka atvar dandanei, ko ae prodajajo viakorratna iaka zdravila. Vecji del onih kapljio, izliSkor itd itd., ki ae oznanjajo in priporo&tjo obdinetru x visoko leteSimi " drnzega,ko * "..... besedarai, ni imi, ni drozega, ko prevarf, pogoato io ikod^jira. Btaao jeruzaleinskl balzam, u2e davno znan po sroji pripi-osti aeatari in po oiivljajoCi iroji mofii na ielodene iirce, «je pridobil prednost pred vsemi dru-^imi do cdaj znanimi pomotki, kar potrjnje njegora razprodaja, ki vedno raste. Ta balzam, bogat krapSajoSe mofii kineikega ra> barbara, korenike, ki jo aploh znaaa po svojem p r o-bavnem uspeho, dajo gotovo eredstro proti zelodcnim llaboitim, «Tjrajo6im iz nerednega prebavljanja. Zato $e priporoca, ko jesti na diSi, proti neprijehii aapi, gnjuau, riganju, >.abaaanjat aemorojdalnim tezaram; pomaga tndi proti zlateoiei, glistam in boleznim t drobn. Steklenica s podukom 30 kr. Grlanta zaloga r lekarni Q. B. P Olitoni v Gorici* _ -T TRSTU pri O. B. Bovis. t KOEMI5U p ri A.. Franzoni, r TOLMINU pri C. Faliaca. Lekarna Braunizer uva'2a ueposredno oajfiaeje zdravnifiko ribje olje z otokov liofonden. To ribje o^e je n»jbolje in najfineje vrate in «dino iposobno za zdravniSko rabo. Ribje olje, ki se prodaja v lekarni Braunizer, more se z vestjo priporo5ati kot oiogocno zdravilo in hranilo v vaeh mrzlicnih boleznih, v katerih prevagujo Sibkost, kakor snSica, skrefoli, rahitfzem, gniQe kostij, tori po vratu, Sibkast pri.otrocih. NajbOlje zdravilo, ki vraLa moc pri okrevanji od teikih boieznij, kakor bo niaLull ali rrocinaka bolezen, milfjarja, itd. itd. -¦ S tern zdravnifikim ribjim oljera, katero, predno ne razprodaja obcinstvu, se natanCuo razkroji in prclSCej ˇ kentidnt delavniei moje lekarne, pripravlja ae ribja olje z zeleznim prahom ter ribje olje z jodom in ieleaom. Rajbolja gladila za zobe onemu, ki koL< obraniti zdrave in lepe zobe ter dati uatom* prikupliiro Bvezost in prijeten duh. Prodaja diSar ali drog — kemijskih in zdrav-niikih izdelkov •— zdravilnih posebnostij -- naravnih mi-neralnih vod4 — izdelkov za ranocelsko xdravljenje — stvari s proznega gumija in vnlkanizovane robe — paaov fiistilnih brizgalnic vsake vrste — proznih nogovio -zdravniSkih mijiov itd. itd. mr Samo v lekarni Bfaunizer ~w v Gorici, Franca Joiefa cesia, gtev. 6. Maro^lla za de^elo fzvrgll* ¦« Mtro I rajevni in potovalni leiikos (Oris und Reise lexikon) Avstro-Ogerske, izdelala Josip pi. Kendlcr in Loop. Siller. Krajevni in potovaini hksikon obseza vse avstro-ogerske kraje ter zelez-nidne. postne, parobrodske in brzojavn© poataje b zaznamovanjem ieloznidnih in paro-brodnili podjetij; zaradi tega je za vaaoega ne-obhodno potrebna knjigo. ¦rrajevni in potovaini leks kon mm seat .vljcn na podlagi danaSnjih proinotisih r»z« ¦ ¦_ mor, jo visoke pomenljivosti zu a, kr. VOJftkd m vojaske oradnike, ker je v njom navedena natanjfina lega vsaoega kraja v Avatro - 0-gorski. — Dalje je tudi vazon za postne, ^eleziiiSke in brzojavne uradnike. rajevni in potovaini lelcsikon jo posebne vrednosti r.a vsacega odvetailsa, bi-leznika, sodnijakega uradnika itd., kor je pri vaiicem kraji povodano politisko in BOd-nijsko uvrsSenje, kakor tndi za vsakega gra* sdinskega o&krbnika, tovarnarja, potovalca, iz-Voznika in uvoznlka i(d., in to zaradi tega, ker je pri vsakem kraji, naradena posta, zeleznica, oziroma bliznja posta in aeleznidna postaja. Hrajevni in potovaini leksikon izido v 30 zvezkih po 30 kr. ali subakrip'cijska cena za celo delo n. v. gl. 7.— tor ae dobLva v vseh knjigotrznieab. nli pa pri zalozniku Leop. Siller-ju, Dunaj I., Griinangergasse i. K najnovejsi izdolln v rnznih vclikostih. ill Sl»]l II Stiskalnice In mUnl za oljiine „ za grozdje in sadje mllni za grozdje in sadje MJatiaiee, verniki, stope,.. za boruzo, sejavniki pfnai itd. itd. SuSUnice za sadje in sodivje. Rozalntce v najvoojo iz* biro ia najlop8<-ga dola prodaja po najnizjih cenah IG. HELLER, DONAJ, ______________ Praterstrasse 78. Ceuiki iti vauko pojaanilo na zahtovo brezpla* cno iu poStuino proeto. PiekupCovalcom naju- gojnejSi pogoji. Sposobni zastopniki so iScejo in dobro placajo. V VSEH TRAPIKAH. V je pnstni LE HOUBLON FftA-NOOSKI IZDELEK 9 Cawley-a k H«nry.a v **»**, Olavna zaloga za Avstvo-Ogerako: OTTO KANITZ & Co, I. Stos'i im Himmel, Dunaj. V pisarni S5eitz-ove tiakarne nasproti spmeniSCa v Oorici prodaja be po zniiani cexii — za 1 gld. 30 kr. ' VEIUI TCBCi- IN episal prof. Andrej MarusiS. Knjiga se poiilja tudi po po§ti napovasetjes, Kdor pa denar u2e z narofiilom vied poSlje, naj pri-dene K.c 10 kr. za vozni list* izdnvatelj in odovorni uredflik: M. KOKSIC — Hilarijauska Tiskarna v Gorici,