PRIMC
DNEVNIK
Poštnina plačana v šoto vini Abb. postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXI. St. 118 (6096)
TRST, četrtek 20. maja 1965
ZASEDANJE CENTRALNEGA ODBORA PSI O PETLETNEM^ NAČRTU
De Martino zagovarjal veljavnost petletnega gospodarskega načrta
Fanfani se je sestal z italijanskimi veleposlaniki v državah srednje Amerike Tajnik PSI pojasnjuje v «Espressu» stališče stranke glede nekaterih perečih zunanje in notranjepolitičnih vprašanj - Jutri seja vodstva KPI
RIM, 19. — Zunanji minister Fanfari! je imel danes v mehiški prestolnici sestanek z italijanskimi veleposlaniki v Kostariki, na Kubi, v Salvadorju, Gvatemali, Nikaragvi, Panami in na Haitiju, na katerem so proučili dosedanjo in prihodnjo dejavnost, da bi povečali prijateljstvo in sodelovanje med Italijo in vsemi državami srednje Amerike,
V palači Chigi je bil danes sestanek pod predsedstvom predsednika vlade Mora, ki so se ga udeležili ministri Ta-viani, Golombo, Reale in Mancini. Po sestanku je minister Colombo potrdil novinarjem, da so proučili tudi spremembo
dveh členov zakona «167», ki ju je ustavno sodišče proglasilo za neveljavna. To je potrdil tudi minister Mancini, ki je še pripomnil, da je bistvo zakona veljavno in da po njegovem mnenju ustreza tudi novo besedilo, ki ga je pripravil za spremembo omenjenih členov.
Tako Colombo, kot Mancini sta izrazila mnenje, da bo seja ministrskega sveta v petek, morda že v četrtek popoldne, je pristavil Mancini, če ministri ne bi imeli drugih obveznosti. Po odobritvi spremembe dveh členov zakona «167» pride na vrsto urbanistični zakon.
V poslanski zbornici se je nadaljevalo proučevanje posameznih členov zakonskega osnutka, s katerim se dejavnost Blagajne za
razvoj juga podaljšuje za nadaljnjih 15 let, senat pa je odobril vladni zakonski osnutek, s katerim se ustanavlja tehnični zavod za tajnike in korespondente v tujih jezikih, ki jih potrebujejo javne uprave in zasebna podjetja. Šolanje bo trajalo pet let.
Danes se je začelo zasedanje o-srednjega odbora PSI. Ovodno poročilo je imel tajnik stranke De Martino, ki je orisal glavne poteze petletnega gospodarskega načrta in zagovarjal njegovo veljavnost.
Nova številka tednika «Espresso» objavlja razgovor med skupino novinarjev in tajnikom PSI De Martinom, med katerim je De Martino pojasnil stališče socialistov glede nekaterih vprašanj, zlasti v zvezi z nedavno zunanjepolitično debato v poslanski zbornici De Martino je zanikai, da bi se pojavila «radikalna antiteza,) med ocenami PSI in onimi drugih strank
....
Uradno sporočilo ob zaključku obiska Sastrija v Moskvi
Spor v Vietnamu naj se resi v skladu z ženevskim sporazumom
Okrepiti je treba OZN kot instrument miru - Mikojan, Kosigin in Brežnjev povabljeni v Indijo
MOSKVA, 19. — Predsednik indijske vlade Sastri je danes zar ključil svoj obisk v Moskvi in je odpotoval z letalom iz Taškenta v domovino. Uradno sporočilo o razgovorih pravi, da se Sovjetska zveza in Indija strinjata v tem, da mora bombardiranje Severnega Vietnama takoj prenehati in da je moč spor v Vietnamu rešiti v okviru ženevskih sporazumov iz leta 1954.
Skupno sporočilo se zavzema tudi za prepoved širjenja jedrskega orožja in pravi, da je treba širjenje tega orožja obsoditi, bodisi da gre za prenos atomskega orožja od ene države na drugo, ali pa da Je posledica vojaških zavezništev, grupacij ali združenj držav, ali pa da se to zgodi «z drugimi sredstvi«.
Sporočilo poudarja privrženost obeh držav politiki miroljubnega sožitja in pripominja, da miroljuD-no sožitje omogoča vsem bivšim kolonialnim državam, da okrepijo svojo politično in gospodarsko neodvisnost.
Glede razorožitve izreka sporočilo mnenje, da je potrebno nadaljevati napore za sporazum o splošni in popolni razorožitvi, toda nadaljevati je treba tudi napore za delne sporazume.
Obe strani sta mnenja, da je OZN instrument miru in jo Je treba okrepiti. S sprejemom novih
članov te organizacije pa Je potrebno reformirati njene glavne organizme, tako da bodo mlade države mogle biti sorazmerno zastopane. Indija in SZ sta mnenja, da je treba sedanje težave OZN premagati s strogim spoštovanjem pravic in koristi držav članic.
Indija in Sovjetska zveza izražata zadovoljstvo zaradi napredovanja njune kulturne in znanstvene izmenjave in javljata, da sta se sporazumeli za nov in širši petletni gospodarski in trgovinski sporazum.
Na koncu je rečeno, da je Rada krišnan ponovil vabilo Mikojanu, naj uradno obišče Indijo. Vabilo je bilo raztegnjeno tudi na predsednika vlade Kosigina in prvega tajnika KP SZ Brežnjeva.
Mikojan in Gromiko obiščeta Bolgarijo
MOSKVA, 19. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je sprejel danes bolgarskega predsednika Traj-kova, ki je na uradnem obisku v Moskvi. Trajkov je sporočil, da je Mikojan sprejel vabilo za obisk v Bolgariji. Bolgarski tisk piše tu-
da bo sovjetski zunanji mini-, mela
vladne koalicije:	«Niti Moro ni
.sprejel brez pridržkov ameriškega stališča; hkrati pa, kar zadeva PSI, naše kritično zadržanje ne pomeni, da smo mnenja, da je prišlo do preokreta v ameriški politiki. V odgovoru na neko drugo vprašanje, je De Martino poudaril, da PSI sprejema lojalno obveze Italije, izhajajoče iz atlantskega pakta; te obveze pa ne vežejo Italije v vseh delih sveta niti je dolžna zavzeti stališče enega od svojih zaveznikov glede vprašanj, ki so izven teritorialnega in političnega o-kvira atlantskega zavezništva; težnja PSI pa je hkrati, da se premostijo bloki in delitev sveta. De Martino je zatrdil, da je zadržanje PSI glede S. Dominga že imelo praktično posledico in je pri tem spomnil na smernice, ki jih je zunanji minister Fanfani dostavil italijanskim veleposlanikom glede S. Dominga, pa tudi sam obisk Fanfanija v Mehiki.
Ko se Je zadržal na gospodarskih vprašanjih, je De Martino dejal, da obstaja vedno neka določena razlika med tem, kar stranka skuša doseči in kar stori, in to celo takrat, ko neka stranka vlada sama; hkrati je zanikal, da stranka ni dosegla ničesar: že okoliščina, da je vsilila načrtovanje, je nedvomno pozitivno dejstvo; toda načrtovanje je kakor ustava: treba ga je uresničiti. Bitka je odprta in mnogo bo odvisno od tega, kako se bo zadržala ne le naša stranka, ampak vsa italijanska levica, vštevši sindikate. Kar pa zadeva potrebno politično voljo, da bi uresničili reforme strukture, je De Mar-tino pripomnil, da ta bitka ni lahka; toda, «kakšna vlada naj bi zamenjala sedanjo?« Kljub tolikim težkočam in razočaranju, levi center še ni izčrpal svoje vloge.
Združitev italijanskih socialističnih sil je De Martino označil za «najvažnejšo temo italijanske demokracije«, dodal pa je, da po njegovem mnenju danes še ,ng, obstajajo pogoji za konkretno rešitev tega vprašanja, ker imamo še »velika nesoglasja« s socialdemokrati in «nič manj važna nesoglasja« s komunisti« tako kar zadeva pojmovanje demokracije, kakor glede mednarodnih odnosov«. De Martino je osebno mnenja, da socialistična združitev more biti prva etapa na poti širše združitve, vendar pa da gre vsekakor za zelo dolg proces.
V zvezi z nedavnimi izjavami podtajnika za kmetijstvo Cattanija o socialistični združitvi in priključitvi PSI k socialistični interna* cionali ter protiizjave poslanca Vei-zellija, je predsednik socialističnih senatorjev Tolloy grajal tako izjavo prvega, kot protilzjavo drugega in pripomnil, da se s takimi izjavami le krati ugled stranke, hkrati pa ruši zaupanje članstva, da je stranka zmožna zavzeti odgovorno stališče do teh vprašanj.
Minister Preti pa je v zvezi s predlogom Cattanija, da se PSI priključi k socialistični internacionali dejal med drugim, da ga čudi reakcija nekaterih predstavnikov PSI na ta predlog in pripominja, da je po socialdemokratskem razkolu leta 1947 PSI ostal v socialistični internacionali in si prizadeval, da PSDI ne bi bil sprejet; to se je dogajalo, ko je v PSI i-večino levica, zagovornica
di,	uu ou.jv—.------------ ------ I ----- ------—	---iv-**, -jaguvuniiua
ster Gromiko obiskal prihodnje frontistične politike; šele na večer dni Bolgarijo.	Ipred volitvami leta 1948, ko je PSI
POROČILO U TANTOVEGfl PREDSTAVNIKA
\ ’ ’
ZDA podpirajo Imbertove čete v Dominikanski republiki
Nadaljujejo se boji v prestolnici - Stanje postaja vedno resnejše
SANTO DOMINGO, 19. — V Dominikanski republiki se nadaljujejo spopadi. U Tantov posebni predstavnik Mayobre je sinoči izjavil na tiskovni konferenci, da ni mogel doseči ustavitve sovražnosti zaradi nepop ustij ivosti na strani Imberta. Dodal je, da je general Imbert izjavil, da ne more prekiniti bojev v severnem delu prestolnice in da predvideva zmago svojih sil.
Mayobre je pripomnil, da je na strani polkovnika Caamana ugotovil «dejansko željo do sodelovanja za ustavitev sovražnosti«. Caamano je izrekel pripravljenost ukazati svojim četam, naj ne streljajo več, in se je obvezal spoštovati premir-je, če ga sprejme tudi nasprotna stran. Mayobre je dejal, da bo ostal v Dominikanski republiki v pričakovanju novih navodil U Tanta.
Venezuelski delegat je na seji posvetovalnega sveta Organizacije ameriških držav uradno zahteval, naj se poveri sestava koalicijske vlade polkovniku Caamanu, ki ga podpira ljudstvo in predstavlja u-stavno rešitev krize.
Predstavnik ameriškega departmaja je nocoj sporočil, da so dobili sporočila, da so Hubertovi vojaki zasedli radijsko postajo, ki je bila do sedaj v rokah Caamanove vojske. General Imbert je govoril danes na nekem zborovanju in dejal, da bo nadaljeval bitko do kra ja, «da združi deželo in porazi mednarodni komunizem«. Dejal je, da Je «bitka sedaj dobljena in da ne
bo «nikoli postal diktator« ter je pri tem omenil svojo udeležbo pri umoru Trujilla,
Varnostni svet OZN Je nocoj nadaljeval razpravo o položaju v Dominikanski republiki, že zadnjič je bilo sklenjeno, da bosta predstavnika ustavne vlade in vojaške junte govorila kot privatnika. Takoj v začetku seje Je glavni tajnik OZN U Tant sporočil, da je dobil poročilo svojega osebnega predstavnika, ki poroča, da je stanje skrajno resno. Mayobre je imel razgovore z glavnimi prizadetimi in je ugotovil, da ni nobena od obeh vlad pripravljena na sporazum.
Caamanova vlada poudarja, da niso mogoča pogajanja, dokler Imbertove sile napadajo s podporo ZDA, Imbert pa trdi, da nadzoruje celotno deželo in da ima dolžnost nadaljevati operacije za vzdrževanje reda. Imbert obtožuje Caama-nove sile, da so prekršile premirje, pravi pa, da je pripravljen prekiniti sovražnosti, da se omogoči Rdečemu križu, da izpolni svoje človečansko delo. U Tant je sklenil pozvati ZDA, naj posredujejo pri obeh straneh, da spoštujeta premirje, na katero poziva Varnostni svet s svojo resolucijo. Mayborne pravi tudi, da ameriške sile v Domini-
kanski republiki v nekem smislu podpirajo Imbertove čete, ker varnostni pas, ki ga nadzorujejo, reže na dvoje Caamanove sile.
Po U Tantovem poročilu se je začela razprava. Sovjetski delegat Fedorenko je izrekel presenečenje, ker se je U Tant obrnil na ZDA ker «ni moč zahtevati od napadalca da bi vzpostavil red v deželi ki je’ njegova žrtev, in Varnostni svet mora ukazati umik ameriških okupacijskih sil iz Dominikanske republike.
Francoski delegat Saydoux je poudaril naraščajoče grozote bojev in pozval na pobude, ki naj pripeljejo do premirja in ki naj omogočijo Rdečemu križu, da izpolni svoje človečansko delo.
Ameriški delegat Stevenson je trdil, da ameriški vojaki v Dominikanski republiki niso okupatorji in da se »skrbno izogibajo«, da bi pomagali eni ali drugi strani.
Stevenson je zatem izjavil, da naloga ameriških vojakov ni vzdrževati mir ali pripraviti premirje, temveč samo določiti mednarodno varnostno področje v človečanske namene. Delegati Velike Britanije, Holandske. Formoze, Slonokoščene obale, Malezije, Bolivije in Jordanije so se izrekli za poziv na ustavitev sovražnosti v človečanske namene. Tudi ameriški in sovjetski delegat nista ugovarjala in svet le odobril poziv v obliki poslanice U Tantovemu predstavniku, naj takoj zastavi vse sile, da doseže ustavitev sovražnosti.
nastopil v ljudski fronti s KPI, je socialistična internacionala izključila PSI in priznala za člana PSDI, na kar je PSI ostro reagiral. Preti dodaja, da je povsem protislovno zadržanje nekaterih predstavnikov PSI, in to v trenutku, ko tudi levica nasprotuje frontistični po. litiki, ki smatrajo, da Je pozicija PSI neskladna s članstvom v tisti socialistični internacionali, katere član je PSI hotel ostati celo takrat, ko je vodil frontistično poli. tiko. Ce se tedaj niso upoštevale ideološke diferenciacije, ki so vendarle obstajale, ne razumemo, čemu se ustvarjajo težkoče danes ko ni moč osporavati, da ni bistvene politične in ideološke razlike med usmeritvami socialistične internacionale in sedanjo usmeritvijo PSI. V socialistični internacionali so v ostalem tudi stranke, kakor npr. japonska socialistična stranka, ki so mnogo bolj na levici, kot Lombardi. Bistvena je trdna vera v vrednote demokracije in svobode ter sprejemanje socialističnih smotrov, kar zadeva zgraditev moderne družbe.
V petek se sestane vodstvo KPI.
De Gaullovo potovanje po departmajih
PARIZ, 19. — General de Gaulle je začel danes svoje 22. predsedniško potovanje po francoskih pokrajinah. Obiskal je pokrajino Wandee in se je ustavil v Sables d’01onne, Luconu in v drugih krajih in končno v Roche-sur-Yon, kjer bo prespal
Davi je predsednik prišel z letalom v Nantes. V Chateau-Bougonu blizu Nantesa, kjer je letališče, je 1500 delavcev družbe »Sud-Avia-tion» zapustilo delo pol ure pred prihodom letala. Odšli so v sprevodu proti letališču, ki Je oddaljeno pol kilometra. Toda pot Jim je prestregla policija. Včeraj so sindikalni voditelji zaman zahtevah, naj bi predsednik sprejel delegacijo delavcev te družbe. Komaj je šel mimo predsedniški sprevod, je prišlo do spopada med delavci in policijo.
Istočasno je prišlo do Izraza nezadovoljstvo delavcev tudi v Nantesu, kjer so delavci v ladjedelnicah prekinili delo ob 10.45, t.j. ob isti url, ko sta dva sodelavca predsednika vlade in predstavnik ministra za delo sprejeli njihovo delegacijo v Parizu Sindikati departmajev Malne-et-Lolre in Sarthe, ki Jih bo prihodnje dni obiskal de Gaulle, so pozvali prebivalstvo, naj se ne udeleži proslav ob prihodu predsednika.
V Sables d'01one je predsednik de Gaulle imel svoj prvi govor, v katerem je poudaril »naraščajoči vpliv« Francije, katere vloga od enega konca sveta do drugega je «navezati med narodi ne glede na njihovo ideologijo, njihov režim, njihovo razcepljenost, potrebne stike, da se na svetu vzpostavi ravnotežje, «ki ne bo jaltsko ravnotežje, t.j. ravnotežje dveh hegemonij, ki bi ogrožalo mednarodni mir, če bi še trajalo«. Dejal je, da je potrebno ustvariti «novo ravnotežje, ki naj temelji na neodvisnosti in odgovornosti vsake posamezne dežele na Zemlji«.
ZAKLJUČEN OBISK DELEGACIJE SZDL SLOVENIJE
Delegacija SZDL je obiskala Beneško Slovenijo in Gorico
Obisk pri p. d. «lvan Trinko» ter pozdravna govora predsednika in tajnika Kosilo v Klodiču in pozdravni govori iedadskih obč. svetovalcev PSI in KPI in predsednika italijanskega prosvetnega krožka ■ Razgovor z goriškim podžupanom Sprejem na sedežu kluba «S. Gregorcii» ■ Obisk «Partizanskega večerai» v Trstu
Gostje iz Slovenije med beneškimi Slovenci v Klodiču
.  ■ umu m m n umi m m m n m m m im m im n u          umni
TISKOVNA KONFERENCA DELEGACIJE KPI
Pajetta je govoril o rezultatu razgovorov delegacije v Hanoju
Če ho Hanoj zahteval, bodo poslali prostovoljce - Polemika z Morom ■ Hanoj sc ne mo. re pogajati o ustavitvi sovražnosti, ker je osvobodilno gibanje na jugu avtonomno
RIM, 19. — Delegacija KPT. ki se je včeraj vrnila iz Hanoja, je imela davi napovedano tiskovno konferenco. Voditelj delegacije Giancario Pajetta je najprej 'govoril o rezultatih potovanja in o razgovorih z voditelji komunističnih strank in s predstavniki vlad v državah, ki so jih obiskali. Poročal je zatem o stališču hanojskih voditeljev do Johnsonovih predlogov za začetek pogajanj. S tem v zvezi je dejal, da se hanoj-
ska vlada ne more pogajati o ustavitvi ognja na jugu, ker gre za avtonomno narodnoosvobodil. no vojno. Severni Vietnam pa zahteva ustavitev ameriškega napada in umik ameriških čet. Ko bo prenehalo bombardiranje severno vietnamskega ozemlja, je dejal Pajetta, bo protiletalsko topništvo prenehalo streljati na ameriška letala.
Kar se tiče ženevskih sporazumov, je hanojsko stališče naslednje: Severni Vietnam ne postavlja niti zahteve za uresničenje vseh določb sporazuma, med katerimi je tudi združitev Vietnama, temveč zahteva samo umik ameriških čet in samoodločbo juz-novietnamskega ljudstva.
Zatem je Pajetta sporočil, da Severni Vietnam dobiva vso potrebno pomoč. »Severnovietnamski voditelji, je. dodal, so nas pooblastili, da poročamo, da pomoč iz drugih držav redno prihaja in da orožje prihaja v količinah, ki se zahtevajo.« Poudaril je zatem važnost mednarodne solidarnosti s Severnim Vietnamom in je dodal, da v ta okvir spada tudi konkretna pomoč, ki prihaja v različnih oblikah. S tem v zvezi je omenil primer Indonezije, kjer bojkotirajo ameriško blago in sp zaplenili imetje ameriških imperialistov.
Zatem je Pajetta govoril o prostovoljcih. Poudaril je, da je akcija KPI s tem v zvezi v skladu z zakonodajnim dokumentom, ki ima prednost pred kazenskim zakonikom, t.j. ustava, »pri sestavi katere smo odločilno sodelovali tudi mi». Glede prostovoljcev je delegacija KPI' govorila z voditelji raznih komunističnih strank, s katerimi se je sestala. Vsekakor, je dodal Pajetta, obstaja množično gibanje, t.j. gibanje ljudi, ki za. htevajo, naj jih pošljejo kot prostovoljce.
«Kar se tiče vlad, je pripomnil Pajetta, bodo to lahko dovolile ali pa skušale preprečiti, kakor je rekel Moro in storil Mussolini.« Kosigin i-n Cuenlaj sta dovolila odhod prostovoljcev, če bo hanoj-ska vlada to zahtevala. »Tudi mi, je dodal, bi to storili, če bo Vietnam zahteval, tudi če nismo na vladi; in prostovoljci ne bodo samo komunisti. Za sedaj se hoče Hanoj izogniti uporabi prostovolj. cev drugih držav. Toda nihče ne misli, da je vprašanje prostovoljcev samo teoretično, posebno če bi se spopad raztegnil preko 17. vzporednika. KPI je že izrekla svojo konkretno solidarnost, s tem da je poskrbela za vojaško bolnišnico.«
Pajetta je nato sporočil, da bo odpotovala v Vietnam italijanska zdravniška skupina (pripomnil je, da je tudi to neke vrste prostovoljstvo) in da je tajništvo KPI včeraj določilo »nove pobude in nove oblike solidarnosti«.
Polemiziral je nato s tistimi, ki so mnenja, da je možnost pošiljanja italijanskih prostovoljcev v Vietnam na pobudo KPI «bluf», in je v zvezi z Morovimi izjavami, da bi taka pobuda bila v nasprotju z italijanskim kazenskim zakonikom, dejal: «To kar nas zanima reči, je, da kar se tiče istega zakonika, sva bila Natoli in jaz obsojena in zaprta v ječi v Civitavecchia. Moro je bil na dru-
gi strani železja. Tedaj so bjla naša stališča različna: to pojasnjuje, zakaj smo tudi sedaj mi in Moro različnega mnenja.«
Pajetta je nato izjavil, da je bil namen potovanja delegacije KPI delati «za enotnost v različnosti«. Poudaril je namreč, da tri od držav, ki so jih obiskali, se niso udeležile konference komunističnih strank v Moskvi. «Naše stali, šče glede tega, je dodal, je znano: Ne sprejemamo delitve mednarodnega komunističnega gibanja v dva nasprotna bloka; naše potovanje so imeli za .potovanje kr-pucanja«. Dejstvo je, da hočemo iskati enotnost vseh okrog neke konkretne točke in ugotavljamo, da komunisti vseh držav, ki smo jih obiskali, izjavljajo, da se strinjajo o potrebi konkretne pomoči Severnemu Vietnamu, o potrebi odpora proti imperialističnemu napadu in o potrebi umika Američanov iz Vietnama. To je tudi naše stališče in čez nekaj dni bomo to poudarili v Bruslju, kjer je bila sklicana konferenca evropskih komunističnih strank, ki ima kot prvo točko dnevnega reda anti-imperialistično solidarnost.«
Sledila so vprašanja časnikarjev. Član delegacije Colaianni je govoril o vojni v Vietnamu. Dejal je, da so taktika in sredstva, ki se u-porabljajo, najrazličnejša. Omenil je med drugim uporabo čebel kot vojnega sredstva. Partizani izpustijo čebele, ko se približuje sovražnik, katerega s tem potisnejo v pasti, ki so posejane po džungli. Neki angleški izvedenec je preračunal, da so partizani s to obliko gverilske vojne v dveh letih zaplenili 123.000 kosov najrazličnejšega orožja.
Natoli je izjavil, da južnovietnam-ska narodnoosvobodilna fronta nadzoruje tri četrtine ozemlja, med katerim dejansko izvaja oblast vlade, t. j. vojaško, politično in u-pravno. Fronta je enotna koalicija, pri kateri sodelujejo tudi budistični in katoliški predstavniki in tudi nekateri duhovniki.
Neki časnikar je vprašal, kakšna bi bila reakcija KPI na morebitne kazenske sankcije v primeru, da bi poslali prostovoljce v Vietnam. Pajetta je odgovoril: ((Uporabljali bomo vsa demokratična sredstva, kakor n. pr. poziv svetovne javnosti; in ker gre za kazenski zakonik, bomo poskrbeli, da nas na sodišču branijo advokati.«
Neki ameriški časnikar je vprašal, ali je Severnemu Vietnamu nudila večjo pomoč Kitajska ali Sovjetska zveza. Pajetta je odgovoril, da sta Kitajska in Sovjetska zveza poslali pomoč na podlagi zahtev hanojske vlade, ki je s tem zadovoljna.
Neki časnikar je ugotovil, da Pajetta ni v svojem poročilu omenil eksplozije druge kitajske atomske bombe in da so prav tako molčale ostale komunistične stranke in vlade z izjemo Severnega Vietnama, ki je izrazil zadovoljstvo.
Pajetta je odgovoril, da KPI nasprotuje širjenju atomskega o-rožja, dodal pa je, da spada nov kitajski jedrski poskus v okvir mednarodne napetosti, katere odprava mora biti glavni smoter vseh. Pripomnil je, da se ta napetost poživlja tudi zaradi dejstva, da se odklanja sprejem Kitajske v OZN. Kar se tiče zadovoljstva, ki ga je izrazil Severni Vietnam, Je Pajetta dejal, da se je to zgodilo zaradi tega, ker je McNamara zagrozil z uporabo atomskih bomb v Vietnamu,
Zanimanje za književnost jugoslovanskih narodov
BEOGRAD, 19. — Po podatkih komisije za kulturne stike z inozemstvom proučujejo jezike in književnost jugoslovanskih narodov kot glavni oziroma neobvezni predmet na okrog 50 univerzah in drugih Šolah na svetu. Zaradi povečanega zanimanja je komisija doslej pripravila za delo v inozemstvu 22 rektorjev, ki proučujejo na inozemskih univerzah. Samostojne stolice za jugoslovansko književnost in jezike so v vseh socialističnih državah in na mnogih univerzah v zahodni Evropi. Na desetih univerzah v Franciji študira srbohrvaščino in jugoslovansko književnost o-krog 140 študentov. Veliko zanimanje za jugoslovanske jezike in književnost vlada med študenti v Italiji, kjer so pogoji za njihovo učenje na univerzah v Rimu, Padovi, Neaplju, Bariju, Florenci in Milanu. Precejšnje zanimanje za jugoslovansko književnost in jezike' je v Oslu, v Londonu in več univerzah v Zahodni Nemčiji. .Komisija za kulturne stike z inozemstvom proučuje možnost, da pošlje rektorje za jugoslovansko književnost v ZDA in nekatere druge države.
BONN, 19. — Angleška kraljica Elizabeta, ki Je na obisku v Zah. Nemčiji, je položila danes venec pred spomenik padlim, obiskala je univerzo in nekatere druge kraje. Popoldne se Je v Bad Godesbergu sestala z diplomati držav Oom-monwealtha.
Moskovski radio je danes v svojem komentarju med drugim poudaril, da so v Bonnu tolmačili obisk kraljice Elizabete kot dokaz podpore britanske vlade politiki bonskih militaristov.
Delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki se je pod vodstvom predsednice Vide Tomšič mudila na uradnem obisku pri Sloven-ski kultumo-gospodarski zvezi, je včeraj obiskala Beneško Slo-venijo in Gorico. Dopoldne je delegacija prispela v Čedad, kjer je obiskala sedež slovenskega prosvetnega društva «1-van Trinko«, ki kot edino prosvetno društvo beneških Slovencev deluje že skoraj deset let.
Goste iz Slovenije sta v ime-nu društva pozdravila njegov tajnik Izidor Predan, ki je hkrati tudi podpredsednik SK GZ, m predsednik društva Mario Kont.
»Izrekam vam dobrodošlico na zemlji, ki že stoletja in stoletja kljubuje in trpi najhujše raznarodovanje, kar ga pozna zgodovina,« je dejal Izidor Predan ter naglasil, da slovenski narod od Kolovrata do Kanina ter od Kanina do Trbiža živi brez najosnovnejših narodnostnih pravic. Govoril je o težavah beneških Slovencev, ki so prisiljeni iskati v tujini kruh in zaslužek. Predan je orisal delovanje društva «Ivan Trinko«, ((katerega poglavitna naloga je buditi narodno zavest med beneškimi Slovenci. Slovenski živelj v teh krajih povezuje svoj boj .za' enakopravnost z bojem demokratičnih sil v Italiji za gospodarski in politični napredek in ob tem teži k temu, da postane most zbliževanja- in povezovanja med slovenskim in italijanskim narodom«.
Predsednik društva Mario Kont pa je . podrobno opisal, delovanje in uspehe prosvetne dejavnosti, ki jo goji društvo «Ivan Trinko«. Kot posebno pomembno in uspešno akcijo je bmeriii srečanja z izseljenci beneškimi Slovenci, ko prihajajo na ogled domačih, krajev, 'iri pa razna gostovanja prosvetnih društev z. Goriškega pa tudi iz Slovenije.
Vida Tomšič je v zahvali za dobrodošlico omenila, da po-
Ob pozni uri po odhodu dragih gostov iz Slovenije, delegatov Socialistične zveze delovnega ljudstva, je pač nemogoče na kratko opisati nepozabne vtise in veliki pomen tega prisrčnega srečanja predstavnikov našega matičnega naroda s tolikimi zastopniki Slovencev v Italiji ne glede na njihovo politično pripadnost. Predvsem pa lahko takoj ugotovimo, da je pomenilo kratko, nekaj več kot dvodnevno bivanje najvidnejših političnih voditeljev slovenskega naroda med nami ne samo izredno važen dogodek, temveč predvsem bratsko izmenjavo misli in čustev, ki je moglo biti samo takšno, kakršna so srečanja med pripadniki istega naroda. Višek bratske prisrčnosti pa je bil vsekakor na tleh Beneške Slovenije, kjer so se tamkajšnjim Slovencem pridružili tudi predstavniki naprednih političnih sil s prav tako prisrčnimi pozdravi ter sinoči po Par. tizanskem večeru v Kulturnem domu, ko so se naši gostje iz Slovenije ob prepevanju pevskega zbora s Proseka in Kontovela od nas poslovili z obojestransko željo »Nasvidenje!«
Izrednega pomena je bilo pri tem obisku tudi dejstvo, da so zastopniki SZDL prišli v stik med svojim bivanjem pri nas z izredno velikim številom Slovencev v Italiji, ne glede na njihovo politično prepričanje, čeprav je prišla delegacija SZDL Slovenije k nam na vabilo SKGZ, toda hkrati z željo in namenom, da velja obisk vsej slovenski manjšini v Italiji. Tako se je izkazalo, da je z redkimi izjemami naletela na razumevanje tista edino pravilna in pravična načelna politika socialistične Jugoslavije do reševanja vprašanj odnosov narodnostnih manjšin sploh, še posebej pa pri nas. Zato lahko rečemo, da pomeni obisk v tem pogledu nadaljnji prisj^evek k uspešnejšemu načinu obravnavanja in izvajanja resnično demokratične politike na poti k uveljavljanju naših pravic. Velja še posebej omeniti, da sta go-riški podžupan in župan iz Klodi-ča našim gostom izkazala gosto, ljubnost s tem, da je prvi delegacijo sprejel na krajši razgovor, drugi pa se pridružil ostalim beneškim Slovencem med bivanjem delegacije v Klodiču.
meni ta prvi uradni obisk iz Slovenije izraz tesne povezano, sti vseh slovenskih ljudi. Poudarila je, da je znana težka usoda beneških Slovencev, ki nimajo niti te pravice, da bi imeli šole v materinem jeziku. Delovanje društva «Ivan Trinko« pa dokazuje, da se tudi beneški Slovenci na temelju tradicij osvobodilnega boja vključujejo v prizadevanja ita. lijanskih naprednih sil za bolj. še življenje. S tem pomagajo doseči, da beneški Slovenci ne bodo ostali vedno ponižani in razžaljeni. Vida Tomšič je poudarila pomen dela, ki ga o-pravlja prosvetno društvo «1-van Trinko«, in mu zaželela do-sti uspehov.
Delegacija je nato odšla v Klodič, kjer so jo po kosilu pozdravili predstavniki čedad-ske sekcije PSI in KPI ter italijanskega kulturnega krožka iz Čedada. Občinski svetovalec čedadske občine z liste PSI Giuseppe Jacolutti je omenil veliko vlogo furlanskega prebivalstva v odporniškem gibanju in je delegaciji izročil v spomin na ta obisk kopijo dokumenta, s katerim je Furlanija dobila državno odlikovanje za njeno udeležbo v boju proti nacizmu, hkrati je kot predstavnik partizanskega združenja v Čedadu v pozdravnem govoru omenil sodelovanje med italijanskimi in slovehskimi partizani v boju proti skupnemu sovražniku.,
V imenu čedadske sekcij« KPI je delegacijo pozdravil in ji izrekel dobrodošlico Gino Liz--zeVo, občinski svetovalec čedadske občine. Tudi on je omenil skupne boje italijanskih in sIcf venskih partizanov m dejal, da zato delegacijo pozdravlja kot brate in prijatelje.
Vida Tomšič se je zahvalila za prisrčne pozdrave italijanskih predstavnikov in dejala, da je sedanji* obisk delegacije, ki je bil sicer namenjen slovenski manjšini, dobil tiste značilnosti, ki veljajo za manjšino: utrjevanje njene vloge kot mostu,za prijateljske odnose med dvema sosednima državama in za sodelovanje z naprednimi silami Italije.
Predsednik italijanskega kulturnega krožka iz Čedada Lui-gi Bront pa je izrazil željo društva po sodelovanju na kulturnem področju. Delegacijo je prav tako prišel pozdravit župan iz Grmeka, slovenskega rodu, ki je bil izvoljen na listi krščansko demokratske stranke.
Iz Klodiča je delegacija odšla skozi Čedad v Gorico, kjer si je ogledala vzorno urejeni Slovenski dijaški dom, nato pa jo je sprejel podžupan goriške občine Lupieri na prijateljski pogovor.
Na čast delegaciji je na sedežu kluba «Simon Gregorčič* v Gorici priredil podpredsednik SKGZ dr. Peter Sancin sprejem med katerim je prisrčno pozdravil goste. Sprejema so s« udeležili predstavniki goriške-ga slovenskega, kulturnega, gospodarskega in političnega življenja.
Zvečer sl je delegacija SZDL ogledala v Trstu v Kulturnem domu predstavo ((Partizanskega večera« in s tem zaključila svoj obisk v Trstu.
2 —
20. maja 1CG5
Bakteriološka
vojna?
V svoji grozljivi knjigi «Orožje Jutrišnjega dne« piše general M. Rotschild, dolgoletni ravnatelj službe ameriške vojske za kemijske in biološke raziskave, med drugim tudi o možnostih mikrobiološke vojne, ki je zgodovina še ne pozna. Njegova knjiga temelji na izkušnjah omenjene službe in Izraža razpoloženje nekaterih pentagonskih krogov. V ZDA doslej še nihče ni oporekal njeni izredni vrednosti. V poglavju o možni uporabi mikrobov v prihodnji vojni je avtor med drugim zapisal tudi tole:
Recimo, da bi Sovjetska zveza napadla zahodno Evropo in da pri tem ne bi uporabila strateškega jedrskega orožja. To bi bila »omejena« vojna. Zahod na napad ne more odgovoriti s svojim jedrskim orpžjem, ker bi to neogibno izzvalo pošiljko sovjetskih raket na velika ameriška in evropska središča. To bi pomenilo totalno vojno in popolno medsebojno uničenje.
Zato je treba udariti na sovjetsko zaledje. Minili so časi, ko je invazijska vojska mogla živeti v okupirani državi. Dandanes potrebuje takšna vojska pomembno podporo intendanture. Ce b’ se sistem preskrbe sovjetskih sil razbil, bi bilo njihovo napredovanje zaustavljeno. V ta namen bi moglo priti v poštev bakteriološko orožje. Velike možnosti so, da biološki napad na sovjetsko ozemlje, zlasti s patogeno silo bolezni, ki ni smrtna, ne bi povzročili a-tomskega povračila.
Tako bi na primer mogli uporabiti bakterije, ki povzročajo malteško mrzlico. Za bolezen so značilni znaki: glavobol, mrzlica, drhtenje, izguba apetita, nepregib-nost sklepov, spremenljiva temperatura in fizična ter živčna izčrpanost. Inkubacija traja tri do enaindvajset dni, bolezen pa en do štiri mesece. Odstotek smrtnosti znaša 2 do 5, vendar je mogoče smrtnost omejiti najmanj za 2 odstotka, če obolele zdravimo z antibiotiki.
Za začetek napada bi bilo potrebno severno in vzhodno od Murmanska posejati z bakterijami plasti hladnega zraka, ki se od časa do časa s Severnega tečaja gibljejo preko ozemlja ZS SR, in sicer zahodno od Urala pa vse do Kaspijskega morja. V tej velikanski coni bi obolelo 30 odst. vsega prebivalstva, se pravi, da bi zbolela približno ena tretjina zdravnikov, bolničarjev, železničarjev in drugih strokovnjakov. Ker bi bilo prebivalstvo docela zaposleno z zdravljenjem bolnih in z raznimi neogibnimi deli, ne bi moglo več podpirati borbenih sil.
Takšen napad bi bil razmeroma poceni. Pri izbiranju metod, kako raztrositi bakterije, bi vsekakor imeli določene probleme. Nevarno bi bilo uporabiti medcelinske rakete za raztrositev bakterij, kajti sovražnik, ko bi Jih opazil, da se približujejo, ne bi mogel vedeti, ali nosijo jedrske glave ali ne. Malo pa je verjetno, da bi trošenje bakterij v ozračje z letali ali s podmornicami na Baltiku in v Finskem zalivu izzvalo sovjetsko atomsko povračilo.
Podobno Je tudi v primeru kakega drugega potencialnega sovražnika.
Od 160 'znanih nalezljivih bolezni, za katerimi more človek zboleti, ni mogoče vseh uporabiti v vojaške namene, vendar pa jih pride docela v poštev kakih trideset. Na tem področju kot tudi glede «plinske vojne« raziskujejo v ZDA izbor bakterij, ki povzročajo bolezni z zelo pogostim in, nasprotno, z zelo redkim smrtnim izidom.
Seznam bioloških orožij, katerih uporaba je predvidena, če bi prišlo do vojne, je seveda vojaška tajnost, vendar je vseeno mogoče kot primere navesti nekatere izmed njih, ki obljubljajo največ uspeha:
ANTRAKS:	v obliki obolenja
kože, kar Je najpogostejša bolezen, znaša smrtnost 5 do 20 odst., če bolezni ne zdravima. V obliki obolenja pljuč je bolezen skoraj zmeraj usodna. Ce bi zastrupili zrak s temi bakterijami, in sicer s pomočjo aerosola (prašnih delcev, ki lebdijo v zraku), bi veliko ljudi obolelo na pljučih. Ker znaki bolezni niso specifični — kašelj, težave pri dihanju, temperatura, nezavest — je le malo možnosti, da bi pravočasno začeli zdraviti ljudi z antibiotiki. Bacil antraksa je zaradi posebnih lastnosti zlahka mogoče »uskladiščiti« in prav tako živi Se dolgo potem, ko smo ga raztrosili v ozračje.
BLASTOMIKOZA: to je običajno smrtonosna infekcija. Bolezen je razširjena v Južni Ameriki, zlasti na kmetijskih področjih Brazilije. Povzroča jo mikroskopska glivica. Siri se po zraku ali pa z zastrupljeno vodo. Glivice povzročajo boleče čire na koži, na črevesju, v jetrih, vranici, na pljučih ali vratnih limfnih žlezah. Simptomi: skrajna izčrpanost, močne notranje bolečine, bruhanje, driska in odpor do jedi. Bolnik umre v času treh mesecev do treh let. Kljub zdravljenju z intravenoznimi injekcijami pa je smrtnost zaradi te bolezni zelo velika.
BOTULIZEM:	zastrupljenja ne
povzroča bakterija botulinos, temveč strup, ki ga izloča. Znani primeri te bolezni so zastrupitev s pokvarjenimi konservami. Strup, ki ga izloča omenjena bakterija, je najmočnejši znani biološki strup. Po Inkubacijski dobi, ki traja 12 do 16 ur, se začne bolniku vrteti v glavi, peša mu vid, težko diha in ima glavobol. Bolnik Je pri popolni zavesti, čeprav
lahko njegov obraz izgubi normalen izraz, ker so paralizirane mišice. Bolnik umre v treh do desetih dneh, lahko pa tudi prej, in sicer manj kot v Štiriindvajsetih urah. Rešeni bolniki zelo počasi okrevajo (2 do 6 mesecev).
SMRKAVOST (malleus):	bole-
zen konj, mul in oslov. Prenaša se tudi na ljudi. Povzročitelj Je Malleomyces mallei. Bolnik dobi visoko temperaturo, ki spremlja vnetje sluznic, zlasti nosne. Boleči čiri po sluznicah in koži povzročajo zastrupitev vsega organizma. V akutni obliki je bolezen vedno smrtna, in sicer umre bolnik v 8 do 10 dneh, v kronični obliki pa lahko traja leta in leta, vendar se več kot 50 odst. primerov konča s smrtjo. Povzročitelj se prenaša z aerosolom, z vodo in hrano.
Med drugimi boleznimi, ki so prav tako zelo nevarne in ki jih je mogoče izkoristiti v vojaške namene, navedimo še japonsko vnetje možgan (35 do 60-odstotna smrtnost, zdravljenje neznano), vzhodni konjski encefalomielitis (65-odstotna smrtnost, zdravljenje ni znano), kuga (če se bolezen ne zdravi, 30 do 90 odstotna smrtnost, če se zdravi, manj kot 10 odst.), kolera, koze, tifus in druge bolezni. Številne izmed teh bolezni je mogoče razširiti ne le z aerosolom, temveč tudi z zastrupitvijo vode, z insekti, ki prenašajo te bakterije, itd.
Poglavitni kriterij za izbiro bakterij je njihova učinkovitost pri majhnih dozah. Poleg tega morajo biti bakterije trdožive in učinkovite še nekaj časa potem, ko jih raztrosimo v ozračje ali vodo.
Bakteriološko orožje pride v poštev tudi pri sabotaažnih akcijah. Tako je na primer pred a-tomskim napadom mogoče s tovornjaki okužiti v bližini pomembnih objektov (raketne baze, letališča, komandni centri) ozračje z botuličnim strupom. Zaradi učinkovitosti strupa (60 do 70 odstotna smrtnost) in kratke inkubacije je mogoče hitro doseči zaželeni cilj.
Tudi v boju proti gverilcem so biološka orožja lahko pomembna, podobno kot pri pripravah za napad na določen del bojišča.
Značilnosti toksične vojne, ki jo bijemo, bodisi s kemičnimi, bodisi z biološkimi sredstvi: 1. Toksična orožja v nasprotju s klasičnim eksplozivom in jedrskim o-rožjem ne povzročajo nobene materialne škode.
2.	Uporabiti jih Je mogoče nad zelo obširnimi conami. Samo pri enem napadu lahko s kemičnimi sredstvi prekrijemo deset in deset dvadratnih kilometrov zemljišča, medtem ko lahko z-bakteriološkimi sredstvi ..okužimo stotisoče kilometrov površine.
3.	Z vetrom lahko ta .sredstva prodrejo povsod — v hiše, zaklonišča, utrdbe — in napadejo prebivalce ter vojake. Prav tako so učinkovita na prostem, kjer so vojaške enote razporejene zelo na redko.
4.	Obramba proti temi sredstvi je otežena, zlasti če so brez barve in vonja. Prvi znaki okužbe se večinoma tako pozno pokažejo, da uporaba zaščitne obleke in plinske maske nima več pravega pomena.
5.	Omogočajo hiter napad: vojaško poveljstvo lahko že vnaprej odloči o smrti sovražnikovih vojakov ali pa o tem, da Jih zgolj začasno izloči iz boja.
6.	S temi sredstvi Je mogoče paralizirati 30 in več odstotkov sovražnikovih vojakov, s čimer je borbena sposobnost takšne okužene enote enaka ničli.
7.	Toksična orožja je razmeroma lahko transportirati in »uskladiščiti/). Proizvodnja Je veliko cenejša kot pa proizvodnja klasičnega eksploziva in jedrskega o-rožja.
Ce ima torej ta tip orožja vse te prednosti, bi bilo kaj nevarno misliti, da ga sovražnik nekega dne ne bo uporabil, in prava norost bi bila, če se ne bi pripravljal za takšno uporabo.
«NOUVEL OBSERVATEUR«
STED0 Spominski tek
dvajsetletnice osvoboditve
Cez teden dni bo startal spominski tek dvajsetletnice osvoboditve ž Belopeških jezer. Slovenska mladina se z vso resnostjo pripravlja na svojo osrednjo proslavo ob 20-letnici zmage. Pripravljalni odbor je naslovil na mladino sledeče pismo:
«Dragi mladinec!
«Ves svet slavi letos 20-letnico zmage nad fašizmom in nacizmom, ki sta hotela poteptati svobodo posameznika in uničiti cele narode. Krvavi davek, ki ga je plačal slovenski narod in posebej slovenska manjšina na Tržaškem, je bil sila težak, saj se je naša borba pričela že veliko pred tem, preden so se formirale v drugih pokrajinah Italije prve protifašistične skupine. Primorci torej slavimo letos vsaj iO-letnico odpora proti nasilju fašističnih nestrpnežev.
Z nastopom fašizma v Italiji, se je pričel križev pot primorskih Slovencev, ukinjene so bile naše
šole, zagoreli so kulturni domovi, komaj li-letni dečki so morali v konfinacijo, tržaški zapori v Ul. Coroneo so bili prepolni szločin-cev», katerih edina krivda je bila v tem, da so bili in so hoteli ostati Slovenci. Nasilja, ki jih je trpel tako poedinec, kot narod v celoti, so se iz dneva v dan večala. Krivice so izzvale odpor, katerega so osnovali najzavednejši Slovenci in ki je dosegel svoj višek v partizanski borbi slov. naroda in v kateri so padli naši napogumnejši ljudje.
Prav je, da se zavestno spominjamo naših padlih, da se klanjamo njihovemu spominu, da ostanemo zvesti idealom slovenstva, ki so ga podpisali s svojo krvjo.
Slovenska mladina pripravlja v počastitev padlih v odporniškem gibanju spominski tek, mladi tekači bodo obiskali najvažnejše slov. vasi v deželi Furlanija-Jul. krajina ter se poklonili spomenikom padlih.
Z včerajšnjega krasno uspelega »Partizanskega večera* v uprizoritvi Slovenskega gledališča v Trstu
..............................................................m................im.... j Kanalske dolin^^od^ koder Te
MEDTEM KO JE VODA Z NEKATERIH PODROČIJ ODTEKLA
Ponovna nevarnost poplav zaradi močno narasle Donave
Ponekod so že odselili prebivalstvo. Solidarnostna pomoč prizadetim predelom Srbije in Bosne
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 19. — Zvezni izvršni svet, ki je na današnji seji razpravljal o zadnji poplavi, je ugotovil, da je prizadejana škoda velika in da je potrebna pomoč cele skupnosti, da bi se posledice čim-prej odstranile. Zvezni izvršni svet je kot prvo pomoč dodelil republiškemu izvršnemu svetu Srbije 1,2 milijarde dinarjev, republiškemu svetu Bosne - Hercegovine 300 milijonov za prizadete kraje. Posebni odbor Rdečega križa pa je s svoje strani dodelil še pet milijonov dinarjev in to za prehrano šolskih otrok na poplavljanjem področju Srbije in Bosne. Glavni odbor Rdečega križa je že poslal vse razpoložljive količine tekstila za prizadete kraje. Danes je prispela v Beograd skupina Rdečega križa Avstrije, ki je pripeljala o-bleko, odeje, obutev in aparat za prečiščevanje vode v zmogljivosti 4.000 litrov na uro. Tajnica centralnega odbora Rdečega križa Mara Rupena se ■ je toplo zahvalila zastopnikom avstrijskega Rdečega križa in pri tem poudarila, da je avstrijski Rdeči križ bil med prvi-
Južno od Beograda Donava ogroža železniško postajo Smederevo in hiše v njeni bližini, s katerih so že izselili 150 prebivalcev. Zaradi podzemnih voda so se pojavile odprtine na cesti Beograd-Sme-derevo. Tudi v beograjskih občinah Cukarica in Savskih dolah vla-
da še vedno izredno stanje, ker Sa va zaradi visokega nivoja Donave, ne odteka normalno. Iz ogroženega področja ob Savi so doslej izselili 75 družin, oziroma 326 prebivalcev. Trenutno izseljujejo prebivalce tz Ul. Brače Tasmanovič, ki je cela pod vodo, Zaradi visokega nivoja
........................................................................
AFERA S TIHOTAPSTVOM CIGARET
Aretiran je tudi eden od redovnikov
RIM, 19. — Preiskava karabinjerjev v zvezi z nedavno odkritim tihotapstvom cigaret so se razširile tudi v Rim, kjer zlasti iščejo Alberta Scalija, za katerega domnevajo, da je tukaj skrit.
Potem ko so aretirali patra An-
prizadltLuPrl?rkebivalst^0m0potmsdi	^
v Skopju in poplavah v Zagrebu.
Poplavljeno področje Srbije so danes obiskali tudi zastopniki republiškega izvršnega sveta Slovenije.
pogledat, kaj se je zgodilo pri vratih, nakar je hitro telefoniral maršalu karabinjerjev v Albanu. »Odgovorila mi Je straža, ki ml Je povedala, da maršala ni. Prosil sem, naj ga takoj najdejo, ker gre za nekaj resnega.« Okrbg ‘9. ure
tenia Corsija na ukaz državnega ^^Sj™***"* ^ S°
trvžUctvn ca corfoi	0611 PreiSKaVO.
GARMISCH - PARTENKIRCHEN, 19 — Po zadnjih vesteh je uradno število mrtvih pod plazom na pobočju Zugspitze deset.
Medtem ko se položaj na področju srednje in južne Srbije in Bosne normalizira, prihajajo zaskrbljene vesti s področja Donave in Drave, katerih nivo kritično narašča. Donava je pri Vukovarju že poplavila nekatera predmestja. Nevarnost je, da bo potok Vika, ki teče skozi središče mesta, poplavil središče. Zaradi pritiska Donave in naraščanja Mure se je nivo Drave pri Os-jeku približal kritični točki, zaradi česar so na tem področju proglasili izredno stanje pripravljenosti.
IIIIIIIIUtHII II lllllltlllllllllllllllll MII lllltIHIIMIII Itllll
Vlak je povozil dva delavca na progi
BOLOGNA, 19. — Dva železničarska delavca sta delala na progi pri Bologni. Zaradi vetra nista slišala, da prihaja motorni vlak, ki je sicer dal zvočni znak pred ovinkom, vendar pa ni mogel dovolj hitro ustaviti in je oba delavca do smrti povozil. Eden zapušča ženo in šitiri otroke, drugi pa ženo in dva otroka.
iskave glede drugih oseb, ki so zapletene v to zadevo. Pred zaporom v Velletriju, kjer je p. Corsi od včeraj zaprt, čaka množica fotografov z močnimi teleobjektivi v upanju, da Jim uspe napraviti kako sliko redovnika; toda doslej p. Corsi ni prišel na dvorišče.
V samostanu v Albanu se redovno življenje spet normalno nadaljuje, pa čeprav Je gvardjan samostana p. Milani zaskrbljen, ko pričakuje odločitev preiskovalnih o-blasti. V pogovoru z nekim časnikarjem Je danes p. Milani opisal dogodke tako, kakor jih je med preiskavo povedal državnemu tožilstvu: «Tistega večera sem ob povratku v samostan naletel na drevoredu, ki vodi na notranje dvorišče, na tovornjak, ki se mi je zdel kakor «leonclno». P. Corsi mi je povedal, da so v samostanu tri osebe, ki so prosile, da bi lahko pustile pri nas za nekaj časa nekaj zabojev; to so tisti zaboji, ki so bili potem zaplenjeni in ki so sprožili vse te preiskave. Spominjam se, da sem dejal: «Dobro, kar pustite jih, samo da ne gre za stvari, ki lahko povzročijo neprijetnosti.«
Redovnik je nato dejal, da Je šel po večerji v posteljo, ob 4.45 pa ga Je zbudil p. Corsi, ki mu Je povedal, da so se zrušila vhodna vrata v samostan in da Je mrtev Pierino Scali. Milani je šel takoj
Milani je še dejal, da ga tisto noč Corsi ni obvestil o prevozu Ermenegilda Foronija v Rim. «To sem zvedel pozneje okrog 6. ure po maši. Obvestila me je prednica klinike «Regina Apostolorum« v Albanu; iz te bolnišnice je namreč po ranjenca prišel rešilni avto. Redovnica mi je dejala, da sta dve njeni sestri skupaj s p. Antoniom Corsijem peljali v Rim nekega ranjenca. Odgovoril sem jim: «Vi, prednica, mi govorite o nekem ranjencu,« toda tukaj je neki mrtvec«.
Save so se pojavile podtalne vode, ki so prodrle v kleti beograjskega sejmišča.
Zadnje poplave so prizadejale veliko škodo cestam in železnicam, škoda na cestah se ceni na 1,2 milijarde dinarjev, na železnicah pa okrog 120 milijonov dinarjev. Poškodovani so in v nekaterih krajih popolnoma uničeni deli avto ceste Bratstva-Enotnostl med Svetozare-vom in Cuprijo, zatem cesta skozi dolino Ibra in pa skozi Ovčar-Ka-blarsko-Sutjesko. V Užicah so poleg tega odnesli številne mostove, zaradi česar je paraliziran promet na mnogih sporednih cestah.
B. B.
Streljanje kač
PESARO, 19. — Nenadna vročina preteklih dni je privabila veliko število kač, beloušk in gadov, iz njihovih lukenj. Mnogo kač so pobili ! lovci.
Nerio Marži iz kraja Gallo di Pe-triano je šel ha lov, ko je pod nekim mostom v kraju Buča di Ferrara zagledal neverjetno število kač, ki so prihajale iz raznih lukenj v strugi .potoka. Marži Je začel streljati ter pri tem porabil vse naboje, kar jih je imel s seboj; ubil je tudi po več kač z enim strelom. Streljanje je priklicalo še druge lovce, ki so tudi začeli streljati kače. Ko se je streljanje končalo, je bilo na tleh izredno veliko število kač. Našteli so jih okrog 150. Nekatere so bile dolge še čez poldrugi meter. Na tem področju so opazili še druga skrivališča kač. Dogodek je priklical mnogo radovednežev.
bo napotila v Beneško Slovenijo, na Goriško in Tržaško. Zaključna manifestacija bo v Bazovici, pred spomenikom bazoviških žrtev v nedeljo 30. t. m., kjer se bo tudi zaključil spominski tek.
Vabimo te, da se udeležiš manifestacije in po svojih močeh pripo-moreš k dobremu uspehu celotnega spominskega teka, ki bo prispevek slovenske zamejske mladine k proslavam 20-letnice zmage nad fašizmom in nacizmom.»
Vročina in - sneg
RIM, 19. — Da je v mnogih predelih Evrope nastopila precejšnja vročina, pričajo podatki o temperaturi danes zjutraj ob 7. uri v raznih prestolnicah Evrope. Tako je bilo ob tej uri tako v Rimu (letališče Ciampino) kot v Beogradu že 20 stopinj, v Rimu je bilo oblačno v Beogradu pa zelo oblačno. Skoraj enako toplo, 19 stopinj, je bilo na Dunaju, kjer je bilo zelo o-blačno. Sploh je bilo povsod oblačno razen v Londonu (5 stopinj) v in Lizboni (12 stopinj) ter deloma v Madridu.
V Italiji je bila noč najbolj topla v Palermu z najvišjo temperaturo 21 stopinj, nato v Rimu z 19 v Messini, Potenzi, Campobassu, Neaplju z 18 ter v Bariju, Reggio Ca-labria, Cagliariju in Trstu s 17 stopinjami. Ob treh popoldne pa se je temperatura dvignila največ do 30 stopinj v Bariju, do 27 v Pescari, do 26 v Catanzaru ter do 25 v Anconi, Messini in Cataniji.
Naprave v Borettu (Reggio Emi-lia), ki črpajo vodo iz Pada za namakanje 140.000 ha nižine, so prenehale delovati zaradi izredno nizkega stanja vode v reki. Vodna površina je namreč 120 cm pod normalo. 2e 50 let niso v Borettu zabeležili tako nizke vode.
SONDRIO, 19. — Slabo vreme, ki Je zajelo nekatere pokrajine severne Italije, Je prineslo s seboj tudi sneg, ki je zapadel v višinah nad 1500 metrov. Nekateri prelazi so zaradi obilnega snega celo zaprti.
CASERTA, 19. — Področje, na katerem Je stala tovarna umetnih ognjev v Casapulli, ki Je včeraj zvečer zletela v zrak in so pri tem izgubile življenje tri osebe, je še vedno zastraženo po karabinjerjih. Oblasti namreč še niso mogle ugotoviti vzroka eksplozije.
nilMluuninilllllllllllllllllllHilll...IIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIII.im....
Največje ropanje v zgodovini
(za časa «tretjega rajha»)
Čeprav je od zmage nad fašizmom minilo že dvajset let, še vedno ni dokončnih podatkov o tem, koliko so si pravzaprav Nemci v okupiranih deželah nezakonito prisvojili kot vojni plen. Strokovnjaki še vedno zbirajo dokumentacijo in zdaj le po nepopolnih podatkih sklepajo, da so Nemci naropali po Evropi najrazličnejšega blaga, u-metnin in drugih vrednosti za več sto milijard dolarjev.
Po izjavi nacističnega finančnega ministra grofa Schwerina von Kro-
sigka so znašali do februarja 1944 kalo prostora, tako da so morali
. .......................iiiiiiiiiiiii........................um...........ihiiiiim
Tudi z jugoslovanske obale naftovodi?
V Kopru se v zadnjem času mnogo govori o novih pobudah ki gredo za tem, da bi s tega področja ob Jadranskem morju speljali v srednjeevropsko industrijsko zaledje vrsto novih naftovodov, in sicer naftovod Koper—Dunaj, plinovod Koper—Praga in pa naftovod Ba-kar—Sisak.
Pri uresničitvi prvega in drugega dela, to se pravi naftovoda iz Kopra na Dunaj in plinovoda iz Kopra mimo velikih industrijskih središč v Avstriji d'> češke prestolnice, naj bi sodeloval tudi sklad Borisa Kidriča. Naftovod bi tekel iz Kopra prek Postojne, Ljubljane, Celja, Maribora, Gradca In Glelsdor-fa do 'velikih petrolejskih čistilnic, ki Jih gradijo v dunajskem predmestju SChwechatu. Po vesteh, ki krožijo po Kopru naj bi bil načrt za gradnjo tega naftovoda že do podrobnosti pripravljen. Naftovod naj bi meril v dolžino 456 km, njegova zmogljivost pa naj bi dosegla 6 milijonov ton surove nafte na leto. Po omenjenem načrtu, naj bi nameravali postaviti vrsto naftnih skladišč v samem Kopru, pa Se v Divači, Podmelu, Šentilju na Jugoslovansko avstrijski meji ter v Keindorfu na avstrijskem državnem ozemlju. Kakor poroča «La voce del popolo« z Reke, naj bi
strokovnjaki avstrijske državne petrolejske družbe OMV izračunali, da bi gradnja naftovoda iz Kopra stala občutno manj kakor gradnja naftovoda iz Trsta na Dunaj. V primerjavi s tržaško varianto naj bi bil namreč koprski naftovod za okoli 70 km krajši, poleg tega pa bi bilo pri njem treba premagati mnogo manjše strmine. Najvišjo točko bi ta naftovod dosegel na prelazu Wechsel v Avstriji, in sicer 750 m nad morjem. Skupen obseg investicij, ki naj bi Jih terjala gradnja in upravljanje naftovoda v prvih desetih letih, naj bi ne presegel 45 milijonov dolarjev.
Drugi načrt pa predvideva gradnjo plinovoda, ki bi ga speljali iz Kopra prek Maribora, Gradca, Leobna, Linza, Budjejovlce do Prage. Zmogljivost tega voda naj bi znašala štiri milijarde kub. m plina na leto, za uresničitev tega načrta pa naj bi porabili 16 milijonov dolarjev in 16 milijard dinarjev. Načrt predvideva tudi, da bi v Koper s posebnimi tankerskimi ladjami dovažali utekočinjen plin iz severne Afrike, v Kopru bi to tekočino ponovno spremenili v plin, nato bi ga potisnili po ceveh proti severu. Plinovoda bi se, posluževali tudi Avstrijci, ki računajo, da bodo leta 1968 potrebovali približno mi-
lijardo in pol kub. m, leta 1970 pa že dve milijardi kub. m plina iz uvoza.
Za ta načrt naj bi se zanimala alžirska družba «Sonatrach», katere predstavniki so v zadnjem času obiskali Jugoslavijo, Avstrijo ip Češkoslovaško. S svoje strani pa Cehi poudarjajo, da bodo v doglednem času potrebovali velike količine butana (okoli 2 milijardi kub. m na leto) poleg že velikih količin plina, ki Jim ga redno dobavlja Sovjetska zveza. Temu Je treba končno dodati, da bodo tudi industrijska središča v Sloveniji potrebovala okoli leta 1970 približno pol milijarde kub. m butana. V prizadetih krogih po vsem tem sodijo, da je nameravana gradnja plinovoda iz Kopra v Avstrijo odnosno na Češko popolnoma (irealna« pobuda.
Tretji načrt, ki zanima Jugoslovanski del severnega Jadrana, se nanaša na nameravano gradnjo novega naftovoda iz Bakra v Sisak, iz katerega bi črpali surovino dve med največjimi Jugoslovanskimi petrolejskimi čistilnicami in sicer obrat na Reki in obrat v Sisku. Ta naftovod naj bi meril 170 km, stroški za njegovo uresničitev naj bi dosegli 13 milijard dinarjev. Ra-
čunajo, da se do zmogljivost naftovoda sukala okoli 10 milijonov ton surove nafte na leto. Po okvirnem načrtu, ki naj bi bil že pripravljen, naj bi se gradnja tega naftovoda zaključila konec leta 1968. V tej zvezi jugoslovanski tisk poudarja, da so naftovodi in plinovodi najoe-nejše naprave za dobavljanje surovin jugoslovanskim čistilnicam, ka.i-ti Jugoslovanske državne železnice imajo še vedno premalo vagonov za prevažanje petroleja (teh je zdaj 3760, od katerih pa je stalno okoli 50() v popravilu) Prav zaradi pomanjkanja železniškin ci stern so jugoslovanske čistilnice lani zabeležile občuten zastoj v proizvodnji raznih goriv. Poleg tega pa je treba računati, da so prevozni stroški za surovine, ki jih dobavljajo z naftovodi odnosno s plinovodi, občutno nižji kakor stroški, ki jih povzroča dobavljanje tega blaga po železnici ali s tovornjaki. Jugoslovanski strokovnjaki so izračunali da bi morala država v prihodnjih letih Izdati samo za gradnjo železniških vagonov, ki Jih zahteva razvijajoča se domača petrolejska industrija, okoli 45 milijard dinarjev.
((Okupacijski stroški«, ki so Jih Nemci zaračunali zasedenim državam in od njih izterjali, 12 milijard' dolarjev; polovico tega je morala plačati Francija. Do konca vojne so ti «stroški» baje narasli na 15 milijard dolarjev.
Toda to je le majhen del ((velikega ropa«, ki ga je širom po Evropi 'izvedel nacizem. Iz vseh dežel, ki so jih zasedli, so Nemci vozili v Nemčijo tudi najrazličnejše blago. Iz Francije so na primer odpeljali 9 milijonov ton žita, 75 pdstotkov celotnega pridelka ovsa, 86 odstotkov olja, 74 odstotkov jekla. V Belgiji in na Nizozemskem so se Nemci med okupacijo polastili vsaj dveh tretjin nacionalnega dohodka. Iz Sovjetske zveze so (po nemških podatkih!) odpeljali samo v letu 1943: 9 milijonov ton žita, 2 milijona ton krme, 3 milijone ton krompirja, 662.000 ton mesa, 9 milijonov glav goveda, 12 milijonov prašičev, 13 milijonov ovac.
V okupiranih deželah so ropali tudi umetniška dela. Tajno nemško poročilo pravi, da so nacisti do julija 1944 odpeljali v 137 tovornih vagonih 21.903 umetniške predmete, med njimi 10.890 slik. Bila so to dela najbolj znanih umetnikov: Rembrandta, Rubensa, Vermeerja, Velasqueza, Murilla, Goye, Vatteau-ja, Fragonarda in Gainsborougha. ((Strokovnjak« za ta kulturni rop Rosenberg je že januarja 1941 ocenil vrednost samo v Franciji naropanih umetnin na eno milijardo nemških mark.
Nacisti pa so »zbirali« tudi še druge vrednosti, žrtvam, ki so jih umorili v koncentracijskih taboriščih, so odvzeli vse, kar Je imelo kakršnokoli vrednost, posebno »priljubljen« plen pa je bilo zlato. Zlate zobe umorjenih žrtev so ((nalagali« v poseben depozit berlinske Reichsbanke pod izmišljenim imenom »Max Heiliger«; s tem zlatom
potem hraniti zlato iz koncentracijskih taborišč tudi v nezavarovanih kletnih dvoranah. Po padcu Berlina so zavezniki našli le še del tega zlata, toda vseeno ga je bilo za dvajset tovornjakov.
BEOGRAD, 19. — Včeraj zvečer so v Skopju spet zabeležili potresni sunek, ki pa ni napravil škode. To je bil 599. sunek po strašnem potresu 26. julija 1963.
Kafer ih	knjig
so prejšnji teden največ prodali?
RIM, 19. — Prejšnji teden so se po tem, koliko jih je bilo prodanih, italijanske knjige uvrstile tako (v oklepaju založba in število, na katerem mestu v lestvici je bila knjiga prejšnji teden): 1. Volponi, «La macchina mondia-le» (Garzanti, 1); 2. Parise, «11 padrone» (Feltrineelli, 3); 3. Sa-viane, «11 passo lungo» (Rizzoli); 4. Sartre, «La nausea» fEcon. Mondadori); 5. Elsner, «/ nani giganti« (Einaudi, 6) in Heming-way, «Di la dal fiume, tra gli aleri» (Mondadori, 2); 7. Remar-que, «La notte di Lisbonau (Mondadori, 7); 8. Siebsehner-Vivanti, «Dizionario della Divina Comme-dia» (Feltrinelli, 9); 9. De Felice, «Mussolini, il rivoluzionarlo» (Einaudi, 7); 10. Kazantzakis, «Zor-ba il Greco» (Martello). Lestvica je bila sestavljena po podatkih, zbranih v knjigarnah: slnterna-zionale Di Stefano» (Genova), «Dante Alighieri» (Turin), «Inter-nazionale Cavour» (Milan), »Goldoni« (Benetke), sUniversitass (Trst), «Cappelli» (Bologna), sin-ternazionale Seeber» (Firence), «Modernissima» in «Gremese» (Rim), «Minerva» (Neapelj), «La-terzau (Bari), rSalvatore Fausto Flacoviou (Palermo).
Dantejevske publikacije pri založbi Šansoni
Založba Šansoni v Firencah je izdala poseben seznam dantejevskih publikacij, ki jih je izdala od 1874 do letos. Ko je 18. maja 1874 Alessandro D’Ancona v nekem krožku bral svojo študijo o Dantejevih predhodnikih, ga je Giulio Cesare Šansoni takoj prosil za dovoljenje, da bi smel to študijo objaviti. Prišlo je do objave in tako je bila to prva publikacija o Danteju pri omenjeni založbi. Toda še istega leta je izšlo tudi drugo, obširnejše delo o Danteju. Potem je sledilo še toliko drugih del in tudi izdaj Dantejevih tekstov. V omenjenem seznamu je blizu 50 naslovov, toda nekateri obsegajo tudi po več knjig.
Giornale critico della filosofia italiana
V zadnji številki revije Giornale critico della filosofia italiana (III. serija, zvez. XIX, snopič IL ki jo izdaja založba Šansoni v Firencah, objavljajo svoje prispevke: Ugo Spirito (Il problema delVunificazione del sapere in La rivoluzione copernicana), Vincenzo La Via (L’attualismo co-me principio dell'autocritica del-Videalismo), Gustavo Bontadini (Come oltrepassare Gentile), Antonio Corsano (Giovanni Vailati e la storia della scienza), Vito A. Bellezza (Intorno alla concezione attualistlca della religione), Aldo G. Gargani (Linguaggio e societi in G. E. Moore e nelVultlmo Wittgenstein), Antonella Guaraldi (L’equivoco essenziale di Robert Musil). Na koncu je še nekaj recenzij in krajših sestavkov.
Claudia Cardlnale spet v Rimu
RIM, 19. — Po treh mesecih bivanja v Hollywoodu zaradi snemanja filma «Z zvezanimi očmi» se je Claudia Cardinale vrnila v Rim. V Rimu ostane do sobote, nakar odpotuje v Madrid, kjer bo zaposlena do srede junija v filmu «Centurioni» v režiji Marka Robsona in s sodelovanjem Alaina Delona, Anthonyja Quinna in Georgea Segalla.
* * *
PRAGA, 19. — Zelo lep uspeh je dosegel v Pragi Italijanski kvartet, ko se je udeležil dvajsete spraške glasbene pomladiš.
Samomor s stolpa v Piši
PIŠA, 19. — Neki neznanec, star približno 40 do 50 let, se je vrgel z visečega stolpa v Piši ter obležal v travi mrtev. Zdi se, da se je samomorilec potrudil, da bi bila njegova identifikacija težja, saj je skrbno odstranil vse, po čemer bi bilo mogoče ugotoviti, kdo je. Tako je med drugim tudi z vseh kosov oblačila odtrgal etikete ter druge znake.
.........................„„„„...mm
Trgovini z dekleti se prišli na sled
hTTTT’ T' J", ,^gentie letečega I kot stevardese, sobarice, plesalke UTJJ TTTa„rTTT™est.ter fu“k-1in tudi entraineu.se« v inozemstvu.
cionarji Interpola vodijo preiskavo, da bi našli organizatorje obširne trgovine z dekleti iz severne Italije.
Novejše vesti pravijo, da je preiskava o trgovini z dekleti med Italijo in Monrovio (Liberija) v polnem teku. Policija nadaljuje zasliševanje nekega Milančana, ki vodi neki nočni lokal v Monroviji in ki že dve leti «najema» italijanska dekleta za svoj lokal. Tega moža so 17. t. m. aretirali na letališču Linate, ko Je bil na tem, da odpotuje z dvema dekletoma — z neko 27-letno blondinko in 17-letno rjavolasko — v Afriko. Preiskava, pri kateri sodeluje tudi Interpol, hoče zlasti ugotoviti razširjenost te trgovine, strukturo organizacije ter njene člane ter še druge podrobnosti. V zadnjih dneh Je bilo več ljudi priprtih tako v Milanu kot v Monroviji.
Policija je ugotovila, da so de-
sta razpolagala osebno Himmler in Zaradi tega Je razumljivo, da stre I Funk. Do leta 1944 se je tega zlata, mljo Jugoslovanske gospodarske ki so ga pretopili, nabralo že to-' kleta nabirali predvsem v Milanu, oblasti za tem, da bi se čimprej liko, da so ga bili polni trije in to z oglasi v časopisih ali pa uresničili omenjeni načrti.	J ogromni trezorji. Kmalu je zmanj-1 tudi po agencijah za »zaposlitev
Dekleta, ki so se prijavila, so potem še prebrali ter jih nato s pravimi potnimi listi z letali odposlali na določena mesta, kjer so bila kmalu prisiljena ((spremeniti življenje«. Ravnatelj lokala, kamor so prišla, Je mladim dekletom odvzel potni list, ter jim ga vrnil šele tedaj, ko jih ni več potreboval. Ce se je katera upirala, so jo prisilili k molku z grožnjami in drugimi nasilnimi metodami.
Preiskava glede te trgovine se Je pričela približno pred enim mesecem, ko se je v nekem listu pojavil oglas: «Išče se dekle lepe zunanjosti za zaposlitev kot stevardesa v kopališčih.« Od prvega rahlega suma sta podkvestor Nardone ter šef letečega oddelka Grappone po nekaterih kontrolah ter telefonskem prisluškovanju kmalu prišla do prepričanja, da gre tukaj za pravo trgovino z dekleti. Ko Je policija ugotovila, kdo je tisti, ki Je naročil oglas, je sledila njegovemu gibanju ter končno uspela da ga je ustavila, kot je bilo povedano, na letališču Linate.
ZNAMENIT GLASBENI DOGODEK V TRSTU
Ko je Vaša Prihoda leta 1919 nastopil v Narodnem domu
Ko sem pred kratkim bral razveseljivo novico, da bo s Tržaško Glasbeno Matico koncertiral v naši novi gledališki dvorani odlični violinist Rok Klopčič, (sedaj je ta koncert že mimo), sem se nehote potopil v spomine že davno izzvenelih časov ter zopet preštet izgubljena desetletja kulture, mladosti in veselja.
Čudno mi je postalo pri srcu, ker mi je bilo dano dočakati ta čas, ko toliko dobrih, vrlih prijateljev — ki so tudi čakali — ni več.
Violina! Čudežno, živo bitje, ki poje in joče pod trepetajočimi prsti mladega češkega fanta.
K tej podobi sem prijadral iz svojih spominov:
Ime:	Vaša Prihoda.
Starost: 19 let!
Začel je svojo prvo turnejo po Italiji dne 13. decembra 1919 v gledališki dvorani Narodnega Doma v Trstu.
Ker mi ni bilo mogoče najti «Edinosti>» tistih dni, prepišem članček iz «Piccola» z dne 13. decembra 1919. Saj je ta tudi zanimiv:
«Un concerto del violinista Vaša Prihoda. Questa sera alle ore 20, il violinista cecoslovacco Vaša Prihoda, che sta intrapren-dendo una «tournče» in Italia, in Francia, in Inghilterra e in America e che giunge a noi preceduto da ottima farna, dark un concerto nella sala del Balkan in Piazza Guglielmo Oberdan. II giovane artista, che nella sua patria č considerato un emulo di Kubelik, svolgera il seguente programma:
C. Frank — Sonata A. Dvorak — Concerto Paganini — «Concerto» con la cadenza originale di Sau-ret.
Paganini — «Nel cor piti non mi sento». Sark accompagnato dalla si-gnorina Asta Doubrawska la quale eseguirk nel corso del concerto la «Ballata» di Chopin.
I biglietti si possono acqui-stare prima del concerto all’in-gresso della sala«.
V Trst je prispel iz Ljublja-Vatsa Prihodu v svojih mladih letih ne, kjer je koncertiral v veliki
dvorani hotela Union.
Od mnogih mladih violinistov, ki često prihajajo koncertirat — ali točneje: ki so prihajali — se jih v krajših ali daljših presledkih časa le majhno število vrne na koncertni oder; zakaj v koncertno dvorano privabi množice poslušalcev le res sposoben, izbrani umetnik.
Pogled na program nudi nekoliko veščemu človeku možnost, da si ustvari približno, predhodno mnenje o kvaliteti kon-
certanta (reklamnim prijemom, ki večkrat spremljajo novince, ni dosti verjeti).
Bralcu programa Prihodovega koncerta je pa — zastajala sapa! Se posebno upoštevajoč starost ali, boljše rečeno, njegovo mladost.
Objavljeni program je pomenil višek muzikalne občutljivosti, tehničnih in... fizičnih zmogljivosti izvajalca.
S Kubelikom, Kdcianom, Burtonom, Kubktom in drugimi učenci praške šole (Sevčik, Mr tik. itd.) smo bili vajeni tradicije velikih tehnikov. Saj so zaslužili mestu Pragi pridevek: «To-varna violinskih virtuozov«. Ali: — na istem programu sta bila še mogočna Frankova Sonata, ki terja resno muzikalno poglobljenost, in Dvor&kov Koncert v a molu, ki čaka na vzkipevajoče izvajalčevo srce.
Dolžina programa pa zahteva zdravih živcev (in ne samo za izvajalca!) ter veliko fizično odpornost.
Prav pri njemu kongenialnem, domačem Dvor&ku je Prihoda žel velikanski uspeh Zadnja fraza je seveda pogojna, ker velikanski uspeh je bil prav cel koncert in pri tem uspehu je bila udeležena tudi Asta Dubravska za smiselno in dovršeno spremljanje ter za imenitno podano Chopinovo Balado v as-duru, četudi ni igrala na prvovrstnem klavirju.
Tedanje Prihodove lastnosti spoznamo tudi iz teh besed:
«Piccolo» z dne 15.12.1919: «— presenetljiva agilnost — dasi v «prehodih» koncertist ni še vrhunsko preizkušen, je občinstvo imelo priložnost občudovati strastnega interpreta, posebno v Dvorakovem koncertu — najvišji uspeh pa je dosegel z bleščečo izvedbo Paganinija, tako da je občinstvo sprožilo grmeči
aplavz«
«Lavoratore» z dne 16.12.1919 • .((Prihoda je očaral poslušalce z lepoto svojega tona, s presenetljivo agilnostjo in z globokim čutom - Dvorak in Paganini sta imela v Prihodu čudovitega interpreta, in posebno Pagamnijev «Nel cor piu non mi sento«, Je izval blazen'val ploskanja (delirio di applausi).«
Prisotna je bila velika množica poslušalcev, italijanskih in slovenskih, oz. slovanskih, in skoraj vsi tržaški violinski koncer-tisti, med katerimi dva še danes živeča v Trstu.
Med koncertom sem mislil na veselje moje mame, ki je toliko skrbela za srčno vzgojo svojih otrok, ko bi bila prisotna temu čudovitemu glasbenemu razodetju.
Trdno sem sklenil, da jo prihodnjič peljem s seboj!
Ali prišlo je drugače — to je bi! Prihodov prvi, a tudi zadnji
: t v Narodnem Domu....
idaj niso govorili samo o češki tehniki, ampak kritik, ki a omenil, je že povedal o lepoti Prihodovega tona in o i čutni globini — spoznali so pravega umetnika, mes vedo cel6 mlajše generacije, da je bil Prihoda neiz-poet svoje ljubljene violine - mojster svetovnega slo-d je še pred nekaj leti vodil v najvišje sfere duha neštete
ce — vseh jezikov.	mcip micrkii*
......................
H0 ROSKOPJ
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dogodki bodo potrdili, da ste imeli prav. Skušajte najti novo družbo.
BIK od 21.4. do 20.5.) Bolje bo, da se zadovoljite s sedanjim stanjem, kot da iščete novo pot. Odklanjajte ljubosumnost.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Preveč drzna je vaša pobuda, da bi jo sodelavci sprejeli. Zvečer ostanite po možnosti doma
RAK (od 23.0. do 22.7.) Naglo boste morali odločati in s tem se spravljate v nevarnost. Ne motite tujega miru
LEV (od 23.7 do 22.8.) Bodite pozorni na okolico, ki vam ni naklonjena. Več zadoščenja v tujih kot domačih krogih.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaši finančni posli se ne razvijajo najbolje. Več zaupanja imejte vase.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Z
optimizmom boste veliko opravili. Ljubosumni boste, morda celo u-pravičeno.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Preveč drzne poslovne akcije bi sedaj ne bile na mestu. Ne nasedajte spletkam In podtikanjem.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Delo bo šlo kar dobro od rok, vendar pa dobička ne bo. Nekoliko negotovi ste.
KOZOROG (od 20.12. do 20.1.) Le trajni sporazumi bodo imeli zaže len uspeh. Novi ljudje v vašem krogu
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Začrtajte si novo pot, ker vas je stara speljala v slepo ulico. Nekdo vas bo Klical na odgovornost.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Prijatelju boste morali pomagati, ker bo v težavah. Ne spuščajte se v nepotrebne diskusije.

—	Kej si sliiou, Mihec, od tistga profesorja tam trkali Modene, ke je napisan ano novo Božansko komedijo od Danteja?
—	Ne, neč nisem sliiou.
Znaš, zadne ca j te fortfe malo berem, zatu ke sm se uštefau brat same tiste načelne izjave jn kaku nas jemajo za norca. Jn taku ne berem neč.
— E, mo tisto od tistga profesorja je pej vredno brat. Znaš, uan je naredu gl ih taku ku Dante; samo u p’ku, vice jn nebesa je denu ledi od danes. Take, ke jeh vsi poznamo. Je denu, postaumo reč, Hitlerja u p’ku, jn Stalina jn prfina Gassmana jn vse sorte jegraucou. Du-četa je pej denu u vice, Janeza triindvajstega jn Kenedija u nebesa jn samo tako.
— A, ma more bet lep špas!
— Ja, ja, forte fajnl Vidi, če be jest znou pisat tašne komedije, be tudi znou marsikoga kam dent. Denmo reč tiste esesovce, ke so je-meli črez tiste kampe, kamor so martrali ledi — tiste be jest vse denu u p’ku jn jeh ne bi neč evru u olji jn ščipau s kleščami, koker so delali po starem. Jest be zanje naredu u p’kli on tašen kampo jn be jeh martrau glih taku, ku so uani druge jn tu za vse večne cajte amen.
— Jn Hitlerja glih taku, samo de uan be se mogu tudi učet judovski ježek jn kadar be kej falu — kašno besedo — be mu an Rus prpe-lau sez žilavko ano po glavi.
— Jn pole tistga učitelja, ke je pluvau slovenskem otrokom u usta, tistga be denu, de be mu an hudič kar naprej pluvau u usta.
— E, sej za p’ku nam ne be zmankalo klijen-tov. Ma tudi u vice be mogli dent kašnega!
— A, se zna. Jest be denu če, denmo reč, vse tiste Slovence, ke jeh je sram, de jeh je rodila slovenska mati jn ke se silejo govort vse kar
češ, samo slovensko ne. Za tiste be jest naredu u vicah ano šulo, kamer be se mogli učet slovensko. Ma ne samo pisat jn brat. Be se mogli naučet vso gramatiko, na-učet, kaku se nuca dvojina jn pole se naučet vse slovenske romane, povesti jn pesmi na pamet. Jn be se mogli naučet vse od našeh pisateljev: ka-daj jn kje so bli rojeni, ki so hodili u šulo, kej so napisali jn vse. Jn pole vso slovensko zgodovino jn folkloro jn vse. Jn vse na pamet jn taku dobro, de be lahko šli na lašja radopja. Jn kadar be znali Vse taku dobro, de be dobili odlično ses pohvalo, tabat be lahko šli z vic u nebesa.
— Pej generali? Kej pej uani?
— A, nj eh be stri u salcirat. Be jeh denu na ano p ulje, ke be blo Samo blato jn tam be se mogli vreč po tleh jn pole spet u stat jn pole spet dol jn spet gor, jn d/ol jn gor jn tu kar naprej. Jn brez jest jn 'vsako tolko ano po glavi.
— Ma nje be mogu dent u p’ku!
— Se zna, de u p’ku. Kam pej! Ma za u p’ku be jernu forte dosti ledi jn je skon bulše, de nanka ne govorimo od njeh, ke pole bojo ledje rekli, de smo sadisti. Ma tudi za. u vice be jem u še kašnega. Denmo reč derektorje od radia jn od televižjona. Jest be jeh držau tam aneh tristutauient let jn ceu cajt be mogli samo poslušat radjo jn televiijon. Jn pole Rito Pavone jn Modunjata be štoru tudi taniente jn tauiente let poslušat samo njeh diške; govornike jn ministre jn vse tiste, ke dosti govorijo, vse tiste be glih taku štoru poslušat diške sez njeh govorancami.
— Jn slikarje be pej jest obsodU', de morejo aden druzga hvalt jn se objemavat jn u nebesa be šou samo tisti, ke be narbol hvalu svoje kolege.
— Ma znaš, de smo žleht!
— Se zna, de smo! Jn kej je pole?
modni koff I Pomenimo se nekoliko o letošnji poletni garderobi
Da bi mogle zadostiti vsem potrebam, bomo potegnile na dan tudi kaj «starega» in ga času in zahtevam primemo popravile
Mislimo, da se je vreme le toliko ustalilo, da že lahka govorimo o letošnji poletni garderobi, na katero nas je bilo še p rad nekaj dnevi skoraj strah pomi-1 šiiti. A pri nas je vreme že tako — še včeraj mraz danes pa skoraj brez pravega prehoda lepo in tonlo poletje.
No, in tako so se n a cestah že pojavile ne samo spomladanske obleke plašči in kostumi, temveč ponekod tudi že poletne obleke. Tudi izložbe so že v znamenju prihajajočega poletja. Vse nas torej opozarja, da je poletje pravzaprav že tu in da je treba zato na dan s poletno garderobo.
Toda kakšna bo naša letošnja poletna garderoba? Ce izvzamemo rse tiste novosti letošnje nove mode, ki nam niso bile všeč in ki jih ženski svet v glavnem odklanja, potem lahko trdimo, da bo tudi letošnja poletna garderoba sestavljena predvsem iz zelo praktičnih in enostavnih oblek, ki jih bo lahko prati in likati in ki bodo primerne za vse priložnosti. Izjemo tvorijo le zelo ele-
gantne obleke za bolj erečane priložnosti iz chiffona, cadgja in drugih »vil, ki se peč ne dajo z lahkoto prati in likati in ki zahtevajo tudi več nege in pozornosti. Vse ostale bodo iz tkanin, ki so pralne, ki se po možnosti ne mečkajo in jih ni treba likati, ali pa jih zlikamo z lahkoto.
Zasledile smo v številnih modnih revijah nasvete, ki jih dajejo razne modne šivilje glede tega, kakšna bi bila v glavnih obrisih letošnja ženska poletna garderoba in kaj vse bi morala obsegati.
/z teh nasvetov povzemamo, da bi morala na primer vsaka mlada ženska imeti za poletje vsaj dva para dolgih hlač iz shantun-ga ali gabardina, od katerih naj bi bil vsaj en par krojen po zahtevah nove mode in sicer od kolena dol zvončasto. Potem bi morala ženska garderoba razpolagati z dvema paroma kratkih hlač, ki bi bile primerne za daljše izlete v hribe, ali pa tud' za plažo. Kopalni obleki bi morali
KAKO GLEDA FRANCOSKI NOVINAR NA SOVJETSKO STVARNOST
Sredi sibirske tajge raste največja hidrocentrala na svetu
Tisoči majavih tovornih avtomobilov že 10 let dovažajo material - Velikansko hidrocentralo vodita komaj 27-letni mož in 32-letna ženska - V glavnem so tu samo mladi ljudje
aaiiiaiiaiaiiauiaaiiaiaaaaiaaaaaaaaaaaiiaaaaaaaiiiaaaaiaaiiaiaiiiiiuatMiMiuiiaiiiaaaiiiMaiaaaataaiaaanaaauiMaaaaaiiaMiiaaiaaa
| IZ UMETNOSTNIH GALERIJ ]
Bruno Riva v Občinski
Po precejšnjem premoru vidi-	41 u.	•
mo v Občinski galeriji spet dela	fj£U*folHOVl
biti tudi vsaj dve, ena zu v vodo, druge pa za sončenje. Ena naj bi bila dvodelna, tako da bi telo dobilo čim več sonca, druga pa enodelna, kar so takšne letos bolj v modi.
Poletne obleke so tudi letos iz bombažnih tkanin, ki so razmeroma ie kar poceni. Zato priporočajo modne šivilje vrsto praktičnih in zelo enostavnih oblek iz takšnih tkanin, ki jih lahko nosimo za v službo, šolo, izlete in za na kopanje. Vzorci tkanin so izredno pisani in živahni, zaradi česar so seveda kroji takšnih oblek zelo enostavni in linearni. Novost letošnjih poletnih oblek bodo zelo kratka, a tudi še kar precej zvončasta krila, ne preveč tesni životki, zmerni prsni, a zalo tem bolj bogati hrbtni izrezi. Obleke so skoraj vse brez rokavov, če pa so za bolj svečane priložnosti, imajo lahko tud- tričetrtinske rokave.
Kot smo če prej omenile, bodo obleke za bolj svečane priložnosti iz chiffona in drugih lahkih svil. kar že samo po sebi pove, da bodo vse te obleke krojene tako, da bodo prišle te tkanine do veljave, to se pravi s pliseji na krilu, z rahlo ohlapnimi životki in s številnimi naborki in volani tako ob izrezu, kot pri rokavih.
K vsem tem oblekam še lep poletni plaši, en ali dva poletna kostuma v svetlih barvah, nekaj pralnih bluz in kril in garderoba bo popolna.
To pa «i malo, boete rekle. Ret ni malo; toda le poglejte, koliko oblek, bluz in drugih delov lanske garderobe boste lahko letos z uspehom še nosile. Treba bo te nekaj majhnih popravil; predvsem bo treba skrajšati krila, napraviti bolj globoke hrbtne izreze m dodati še tu m tam kakšen nov okras m naša lanska garderoba se bo z lahkoto prilagodila novim zahtevam. Ce so vaše lanske obleke bolj resnih barv ali
Znano je, da Sovjetska zveza posveča izredno pozornost elektrifikaciji dežele in njeni načrti za gradnjo sistemov električnih central so zares velikopotezni. Francoski novinar, ki je obiskal centralo v Bratsku v Sibiriji, takole opisuje tega velikana:
Človek bi mislil, da se je znašel v notranjosti Zemlje. Vse je mračno; neskončni vijugasti hodniki, na koncu velika vrsta, pred katerimi straži ženska — miličnica. Stara je in debelušna, na sebi ima podloženo in zakrpano uniformo. Ko sl temeljito ogleda dokumente, ki jih JI Je pomolel moj tolmač, zamrmra: «V redu, prav.«
Prispemo do drugih vrat, ki so železna in moderna. Koj za njimi smo v velikanski, popolnoma goli, prazni m čisti, zelo čisti dvorani. Prevzame me čuden občutek, da sem v nekem tajinstve-nem kraju. Na dnu dvorane Je nekaj desetin kvadratnih metrov obsegajoč zid, poln najrazličnejših instrumentov in ur.
Sredi dvorane pa Je vendarle nekaj: nekakšna pisalna miza s številnimi gumbi in ročicami. Za mizo sta neki moški in neka ženska: on je želo mlad, ona pa v zrelih letih. Hkrati sta zelo pozorna in zelo mirna; kadita. In kolikšno odgovornost nosita!
To sta osebi, ki motreč naprave in znake na njih, z roči-
cama vodita vse delovanje jezu v Bratskem, največje centrale na svetu, večje od one v ameriški dolini Tenneesspe.
In je sredi Sibirije. Sredi tajge. Iz stare sibirske prestolnice Irkutska, ki šteje 400.000 prebivalcev, nas je staro letalo na propeler, polno ljudi s krznenimi kapami in plašči, pripeljalo kakih 1000 km više proti severu.
Na ravnici: slabo vzletišče, lesene barake. Ko smo pristali, setn imel občutek, da sem izgubljen v ledeni puščayi. Tovornjak me je odpeljal po cesti, na kateri so kolesa puščala za seboj strašne brazde. Prvič sem bil presenečen, ko sem ugotovil, da je tu, v tej puščobi večji promet kot v Moskvi, takšen kot v Parizu. Vendar pa nič drugega kot majhni razmajani tovornjaki, ki lezejo drug za drugim, kot mravlje. Nekateri so stali Zaradi okvare. Ostala vozila, na stotine, na tisoče, vsa majava in slabo vzdrževana, pa so vendarle lezla dalje s svojim tovorom peska, cementa, železa.
Dejansko je ta množica majavih vozil neka določena sila, nekakšna vojska. To je vojska, ki dovaža milijone, milijarde kub.m materiala za gradnjo jezu Bratsk. že deset let dovaža material In dela se bližaio koncu,
Nenadoma se nad menoj pojavi čudež. Zdi se mi, da nad snegom vidim letalonosilko. Opažam čiste obrise, ostre boke, nadgradnjo, celice. Dejansko je to jez, 125 m visoka in kilometer dolga gora iz železobetona, gora, ki se je dvignila nad obzorje kot o-gromna zgradba. To mojstrsko delo moči je hkrati tudi mojstrsko delo lepote.
Prejšnji neskončni gozd drevja se Je spremenil v gozd električnih stebrov in transformatorjev. Ta tajga, ki jo je ustvaril človek, se širi vedno bolj proti vznožju Jezu. Toda namesto da bi se povzpel na vrh, so me odpeljali v vznožje jezu, v globine, v podzemlje, tja, kjer so velikanski stroji z zmogljivostjo 5,5 milijona kW — svetovni rekord.
Tako sem prispel do te dvorane, ki je bila zame simbol moderne znanosti. V njej mladenič 27 let in ženska 32 let najbolj preprosto upravljata velikana. Ne da bi od nervoze trenila z očesom vodita ogromne količine e-nergije, ki bo v divji tajgi pripomogla k rojstvu velikanskih industrijskih kompleksov.
Vsi Rusi, ki smo jih videli, so dobro hranjeni, zdravi in preprost*. Ta mladenič pa Je fin, sko-i raj plemenitaški. Ima fine blage poteze, kodraste lase, blage pla-ve oči. Oblečen je nemarno elegantno. Ime mu je Vladimir Nikolaj.
Zena, ki Je bila z menoj, Je mladeniča vprašala:
«Ste že slišali o Jamesu Deanu? To Je bil mlad božansko lep ameriški umetnik. Bil je podoba divje in melanholične sle po življenju modernega sveta. Danes je mrtev. No, in vi ste mu podobni.«
In Vladimira, v tej Sibiriji, na koncu sveta, ta primerjava ni presenetila. Nasprotno, zadovoljen in ves srečen je odgovoril:
«Dobro vem, kdo je bil James Dean. Ni to prvič, da mi kdo reče, da sem mu podoben. To so mi stalno ponavljali, lco sem bil študent na politehniki v Leningradu. To ml je zelo prijalo.«
Sedaj pa sem ga nagovoril jaz: «Ce sem prav razumel, ste tam Imeli veliko uspeha, imeli ste prijetno življenje. Cernu ste prišli sem, da se zakopljete v to belo puščobo?«
«Veste, zelo razburljivo Je biti gospodar največje centrale na svetu. To me zelo veseli. Sam sem prosil, naj me pošljejo sem, ker ljubim novi svet, znanstvene prigode, zmago nad prirodo.«
Skozi okno gledam divjo prirodo, nad katero je on slavil zmago. Medtem pa mladenič nadaljuje svojo zgodbo. V njegovih besedah ni ideologije, nobenega k nformizma, najmanjšega poskusa propagande. Izraža svoje nezadovoljstvo — enako kot deček izraža svoje zadovoljstvo nad lepo igračko.
Ženska — Inženirka pa Je praktična in prozaična.
«Rada imam zimo. Z možem živiva majhni vili. Je bivši častnik. Demobiliziral se je v Vilni pa Litvanskem. Tam sva tež-
(Nadaljevanje na 6. straniJ
slikarja, ki ni sledil v vseh preteklih letih razburkanemu toku sodobne umetnosti. Ni se prelevil ne v abstraktnega, ne v infor-malnega, niti v pnlimatenčnega ustvarjalca slik, bot jih,j« zahteval umetniški trg. Ostal je zvest umetniško gledanemu naravne, mu videzu sveta, ker je pat slikal v lastno uteho, ker m« pač ni slikarstvo poklic.
Je pa zelo nadarjen samouk ta naš Bruno Riva. Ko je poslednjič razstavljal v Občinski galeriji, so tam prevladovala impresionistično navdahnjena olja pokrajin. Sedaj pa so takšna le tri dela, glavnino pa tvorijo risbe, risbe s tušem, polne pesniških nastrojen; preproste narave. Narisane so z izrednim čutom za kontrastne vrednote v vsakem oziru.
Med črtami in ploskvami, med teminami m svetlobami, med gladkim in hrapavim je čudovito prijetno ravnovesje, ki daje tem risbam Krasa, obrežnih marin, hišam starega mesta in onim v predmestjih plemenitost pra-ve umetnine.
V risbah je Riva razvil tehnično popolnost z razntrot pra* o-sebnnni postopki v uporabi risal, ki niso ne čopič ne pero. Riše v mokro m na suho a z obrobljanjem mokrih madežev s tanko črto v luskinaste videze, doseže dražestne učinke migotajoče nadvižnosti. Drugod pa z rahlo dahnjeno senčno obdelavo površin pravcate učinke akva-tinte.
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Vokalni in instrumentalni solisti; 12.15 Za smeh in dobro voljo; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željan; 17.00 Orkester p.v. Giannija Salreda; 17.20 Italijanščina; 17.40 Lahka glasba; 18.15 Umetnost; 18.30 Glasbena oddaja za mladino; 19.00 ((Zadovoljni Kranjci«: 19.15 »Slomšek: življenje In delo«; 19.30 Solisti lahke glasbe; 20.00 Šport; 20.35 Vokal-no-inštrumentalni ansambli; 21.00 »Balada iz leta ’99», dramatizirana zgodba; 22.15 «The Clark Si-sters«; 22.45 Avtorji Furlanije-Ju-lijske krajine.
Trst
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.20 Orkester F. Russa; 13.40 Med zgodovino in legendo; 13.50 Simf. koncert; 14.40 Knjižne novosti.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Orkestri in ansambli; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Glasovi in orkestri; 11.50 Iz turistove beležnice; 12.10 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Ansambel H. Wendeja; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Operni almanah; 15.40 Vprašanja; 16.00 Tretja stran; 16.10 Popevke; 16.35 Zmenek v Operi; 17.40 Plesna glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester; 19.30 Prenos RL; 22.15 Saksofon v noči; 22.40 Nočni motivi.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Mozart. Halffter in Liszt; 0.48 Po-
razstavi v Rossoni
Vsaka Garbinova razstava prav gotovo razveseljuje večino ljudi, ki ljubijo morje in slikovite sončne kotičke vzdolž tržaškega obrežja in še tja čez na jug, do Rovinja - in Poreča. Tudi na zadnji njegovi razstavi v Rossonijevi galeriji jih Gar-bin ni razočaral.
Nasprotno, reči moramo, da slika vedno bolje, ker pač slika z veliko ljubeznijo vse, kar mu priroda nudi lepega: žareče zatone z odbleski raztopljenega zlata, blede odseve jutranje zarje in svinčenosive obleke neviht nad divje razpenjenimi valovi morja. Devinski portič z belimi čermi, čolni Sacchette m tisti za bližnjo ribarnico se pred nami vrste v vsej svoji barvitosti
Tega naravno v lahnem impresionizmu ustvarjajočega slikarja lahko mirno prištevamo med naše najboljše slikarje samouke starejšega rodu po širini njegove lepotne dojemljivosti. Saj ga poleg pojoče prirode zanimajo tudi stavbartki m slogovni videzi, notranjščin cerkva, ki jih podaja z nekakšno slikarsko pobožnostjo, v kateri bi bila lahko vsaka poteza iopica beseda preproste molitve. Izmed tu prikazanih stolnic sv. Justa in poreške bazilike, pa posebno izstopa po svetlobnih učinkih vanjo sijoče sončne luči notranjost znane prekrasne cerkve v Orivietu.
ČETRTEK. 20. MAJA 1965
pevke; 10.00 Operna antologija;
10.30	Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Narodni plesi; 11.45 Skladbe za godala; 13.10 Giro dTtalia; 13.30 Filmska glasba; 14.55 Vreme na morjih; 15.46 Gospodarstvo; 16.00 Spored za najmlajše; 16.10 V diskoteki; 17.25 Naše pesmi; 18.10 Skladbe ital. skladateljev; 18.50 Koncert; 20.00 Po dnevnih vesteh Giro dTtalia; 20.30 Antonicellijeve variacije; 21.00 Politična tribuna; 21.35 Švedska lahka glasba
II.	program
8.00 Jutranja glasba; 9.35 Srečanja; 10.40 Nove ital. pesmi; 11.30 Dnevne vesti in Giro dTtalia; 12.00 Romantično potovanje; 13.30 Vesti in Giro dTtalia; 14.00 Pevci;
14.30	Giro dTtalia; 15.15 Kolesa in motorji; 15.50 do 16.45 Ritmi, vmes Giro dTtalia; 17.15 Zapojmo jih skupaj; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Italo Svevo: »La coscienza dl Ženo«; 18.35 Enotni razred; 19.50 Giro dTtalia; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz.
III.	program
18.30 Ital. slovstvo; 18.45 Ga-briellijeve skladbe: 19.00 Astronomija; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 21.20 Na sporedu Lutoslav-ski: 21.50 Ruski mužik v slovstvu; 23.00 Schubert in Prokofjev.
Slovenija
8.05 Jutranji zvoki; 8.55 Radijska šola; 9.25 Bjellnskl: Velika ladja; 9.45 Slov. narodne pesmi; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti;
pa samo enobarvne, potem jih poživit« z večbarvnimi ogrlicami, z živoptJanimi rutami, s prav tako pisano torbico, alt sploh s čim, kar bo dalo obleki novo svežost in originalnost. Prav tako prenovite lanski kostum na primer z novo pisano bluzo, z novo podlogo 12 vzorčaste svile, alt pa tudi samo z lepo broto ali ogrlico.
Iz vsega, kar smo povedale in naštele, lahko potegnemo zaključek, da je nova res vedno nova moda, da pa je lahko z nekaj jan-tazije m dobrega okusa prilagoditi tudi KStaron modo novi in jo na praviti celo še lepšo tn bolj originalno. Dobro si oglejte zato izložbe, nove revije m časopise in idej za nove obleke, pa tudi za prenovitev starih oblek vam ne bo manjkalo.
V Pragi so se pričele Dantejeve slavnosti
PRAGA, 19. — Z otvoritvijo razstave o Dantejevih delih, ki jo je organizirala občinska knjižnica, so se uradno pričele slavnosti ea 700-letnico rojstva Danteja Alighierija. Razstava bo odprta do 7. junija. Slavnosti se bodo nadaljeval« vse leto. Predavala bosta tudi Sapegno in Pe-troechi. Tretjič bo ponatisnjen prevod Divine Commedie Babler-ja; v slovaičini bo izšel prvi del Commedie z ilustracijami Vincenta Hlozuika.
12.15	Narodna zabavna glasba;
12.30	Bach in Stokowski; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Jug. pevci v Wagnerjevih operah; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Pihalna godba Ljudske milice; 15.40 literarni sprehod — M. Walser: Lepa zmaga; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu;
18.15	Odskočna deska; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.00 Lirika skozi čas; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Popevke za lahko noč; 23.05 Večer komornih skladb starih mojstrov.
Ital. televizija
8.30 Sola; 15.30 Giro dTtalia;
17.30	Tvoja prihodnost; 18.00 Spored za najmlajše; 19.15 Štirje letni časi; 19.50 Šport in kronike;
20.30	Dnevnik: 21.00 Politična tribuna; 21.35 TV zgodba «V zadnjem trenutku«; 22.10 Prireditve v tednu; 23.00 Dnevnik.
//. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 TV pošte; 22DO Sejem sanj; 23.15 Športne vesti.
Jug. televizija
10.00	TV šola; 11.00 Francošči-na; 16.40 Ruščina; 17.10 Govorimo po angleško; 17.40 Na črko. na črko — mladinska oddaja; 18.25 Obzornik; 18.45 Po Jugoslaviji;
19.15	Glasbena porote; 19.45 V kinu bomo videli; 20.00 Dnevnik; 20.30 Komorni intermezzo; 20.40 Ko so bila drevesa velika — sovj. film; 22.10 Po svetovnih galerijah; 22.40 Obzornik.
SPORED
KONCERTA
VIRTUOZA NA GOSLI
V. PRIHODA
IN VIRTUOZINJE NA GLASOVIR
ASTE DOUBRAVSKE
□□□□□□□aODDOCO
1.	CČSAR FRANCK: Sonata na klavir in goslf:
a)	Allegretto ben moderato;
b)	Allegro;
c)	Recitativo-Fantazija;
d)	Allegretto poco mosso;
V. Prihod« - A. Doubravska.
2.	A. DVOftAlš:	Koncert A-moil op. 53:
a)	Allegro ma non troppo;
b)	Adaggio ma non troppo;
c)	Allegro giocoso ma non troppo;
V. Pfilioda - A. Doubravska.
3. N. PAGANINI:
4.	F. CHOPIN:
5.	N. PAGANINI:
II.
Koncert D-dur z orig. kadenco Saurettovo; V. Prihoda - A. Doubravska.
Balada As-dur; A. Doubravska. „Nel cor piu non mi sento“j' V. Prihoda.

Tiskan spored koncerta, kt ga je Imel devetnajstletni Vaša Prihoda 13. decembra 1919 v Narodnem domu v Trstu. S tem koncertom je začel svojo prvo turnejo po Italiji
— 4 —
Vrem« včeraj: majvlšja temperatura 23.7, majraižja 20.8, ob 19. url 16 g stopinje, vlaga 92 odst., zračni tlak 1006.6 narašča. veter 9 km južni nebo 8 desetink pootolačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20.5 stopinje.
20. maja 1965
Tržaški dnevnik
SLOVENSKO GLEDALIŠČE JE POČASTILO 20-LETNIC0 OSVOBODITVE
Vzvišena ideja osvobodilne borbe oživljena v Partizanskem večeru»
Med številnim ganjenim in navdušenim občinstvom so bili tudi člani dele-gadje SZDL iz Slovenije. Sproščeno tovariško vzdušje še po prireditvi
Danes, ČETRTEK, 20. maja Bernard
Sonce vzide ob 4,29 in zatone ob 19.34. Dolžina dneva 15.05. Luna vzide ob 00.00 in zatone ob 8.01.
Jutri, PETEK, 21 maja
Feliks
Za proslavo 20-letnice osvoboditve, ki je obenem tudi 20-letnica oživitve Slovenskega gledališča v Trstu, nam je SG na zaključku svoje 20. sezone pripravilo sParti zanski večer.. Gledališče, ki j( nastalo kot eden izmed tolikih sa dov narodnoosvobodilne borbe na. šega naroda, nikakor ni moglo in tudi ni smelo mimo take zgodovinske obletnice, saj nam je vsem lahko popolnoma jasmo, da bi brez zmagovite osvobodilne borbe našega naroda še danes bili prisiljeni h kulturnemu molku, narod brez kulturnega življenja pa je neizprosno obsojen na svojo narodno smrt,
Ta «Partizanski večer, je bil praf> Zato tako pristno naš, kot malokatera dosedanjih prireditev v Kulturnem domu, čeprav je res, da je naše tudi vse tisto, kar nam je Slovensko gledališče doslej po sredovalo iz naše ustvarjalne za kladnice iz sedanjih in starih časov. Naš je zlasti še zato, ker so nam časi izpred 20 in več let še vsem, razen najmlajšim, tako živo v spominu, ker še vedno —-čeprav smo v teh povojnih letih izlečili ie marsikatero rano — nosimo v sebi tudi marsikatero intimno bolečino ob spominu na neštete žrtve, ki smo jih morali dati v borbi za svobodo. Naš pa je tudi zato, ker iz njega veje tisti duh borbenosti in skrajne predanosti svojemu narodu, ki nas je skozi tisočletne punte proti suženjstvu ohranil do danes in ki nam je Še danes potreben, k>o prav vse nevarnosti Za naš narodni obstoj na teh tleh vendarle še niso v celoti izginile. Pa še je naš zato, ker je njegov zaključni izpev danes — kot je bil v času našega boja — izpev vere v življenje brez sovraštva, v novi svet človeškega prijateljstva, v novi svet socialne pravičnosti, v novi svet trajnega miru in napredka.
Gledal sem obraze, ki so spremljali besede in petje na odru. Iskal sem na njih občutke in reakcije na Vsebino teh besed in znanih melodij, pa se mi je Zatrdno zdelo, da jim skozi obraze in solzne oči vidim v srca, mnogim v odprte krvaveče srčne rane. Videl sem pretresenost na teh obrazih, v teh očeh, ki so vendarle videle tudi toliko grozot in strahot nečloveškega barbarstva tujih hord na naših tleh; videl in občutil pa sem tudi ponos na teh obrazih, češ to je naše, to je naš« slavna preteklost, to smo mi, naš rod, noči fantje in dekleta, naše matere in očetje. Sam sem poslušal glasove z odra in projiciral v lastno duševnost kot v prividu ognjeno igro luči in grozljive sence ožganih dreves, pa sem znova občutil, kolikšna je moč iskreno preprostih poezij in pesmi, ki so nastale kot no-
melodija, zato ker za tako navdušenje ni potrebno nobenega izmaličenega in neiskrenega umetnja-karsko domišljavega filozofiranja, temveč zadostuje le zvesto narodno srce, iskrena in poštena misel, ljubezen do svojega rodu. In sinočnji «Partizanski večer• je jasno povedal in vsem, ki jim je to potrebno, bodo gotovo povedali tudi naslednji večeri, da imamo še zvestih narodnih src, ljudi, ki iskreno in pošteno mislijo in ki resnično ljubijo svoj rod. Več jih imamo, kot smo pa v današnjem čudnem času pripravljeni javno pokazati.
O odrski postavitvi «Partizanskega večera, bomo sicer še kaj povedali, režiserju Branku Gombaču pa je treba priznati, da je pripravil dostojno gledališko proslavo, ki je precej več kot samo jubilejna priložnostna prireditev. Statičnost zbora in recitatorjev je lepo in učinkovito razgibal z igro svetlob nih efektov, lepo pa je uskladil tudi izmenjujočo se vlogo pevcev in recitatorjev. Recitativi so, čeprav ne vedno, odražali doživlja-no in poglobljeno interpretacijo, Zbor s Proseka-Kontovela pa je pod vodstvom dirigenta Ignacija Ote in s sodelovanjem harmonikarja Oskarja Kjudra odlično izvajal svoje pevske vložke in imel glede na zanosno učinkovitost partizanskih melodij, dejal bi — vodilno vlogo.
Zanimiva je bila tudi odrska postavitev Klopčičeve enodejanke •Mati.. Gombaču je šlo pri tem Zgolj za idejo dela, zato jo je osno. bodil naturalistične interpretacije, nekako potegnil jo je s .partizanskega odra. s takratno njegovo nujno agitacijsko vlogo in povzdignil tudi v igralski interpretaciji zgolj idejo zavestnega žrtvovanja naših ljudi v osvobodilnem boju. Prizor je prav zato učinkoval presunljivo in nam povsem uspelo približal idejno realnost osvobodil.
tranja čustvena potreba borečega se slovenskega človeka. Ni je lepše molitve, kot je pesem ljudi, ki
se borijo za svojo svobodo, ker se v njej ideal svobode blesti kot naj. čistejši, najžlahtnejši biser. In ni ga pristnejšega navdušenja od tistega, ki ga še danes, po 20 letih, izvabljata partizanska pesem in
nega boja.
Posebej še mi zdi vredno omeniti sceno, ki je s skopimi rekviziti pošastno učinkujočih okleščenih in ožganih dreves ter s pomočjo žarometov bila idealno okolje celotni režiserski zasnovi večera.
Navdušenje, sprva zadrževano v pritajeno Zbranost ob pevsko-lite-rarnem prikazu naših zgodovinskih uporov, in nato z naporom dušeno in solznih očeh ob v srce segajočih prizorih enodejanke »Mati*, se je sprostilo ob naši borbeni partizanski pesmi in nato prekipelo na zaključku v dolgotrajno ploskanje številnega občinstva, namenjeno tako vsem izvajalcem in režiserju kot nosilni ideji tega na. šega «Partizanskega večera..
Predstavo so si kot izredni gostje ogledali tudi člani delegacije Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki so pod vodstvom predsednice Vide Tomšičeve bili tri dni gostje naše Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Ugledni gostje so nastopajočim poklonili v znak priznanja veliko košaro rdečih nageljnov.
Po prireditvi so se nastopajoči
in lep del občinstva skupno z gosti iz Slovenije zadržali še precej časa v barskih prostorih Kulturnega doma, kjer se je vzdušje, ki ga je ustvarila prireditev, še dol-go nadaljevalo ob prepevanju naših borbenih pesmi in narodnih pesmi ter v pravem tovariškem razpoloženju,
j. k.
V nedeljo pekarne odprte ves dan
Prefektura sporoča, da v nedeljo, ob vsedržavnem zborovanju alpincev v Trstu, morajo biti vse pekarne in prodajalne kruha od-
V petek in soboto stavka uslužbencev krajevnih ustanov
Jutri in v soboto bodo uslužbenci krajevnih ustanov stavkali 48 ur. Stavko sta napovedali vsedržavni sindikalni organizaciji CGIL in CISL in bo zajela vse krajevne ustanove v Italiji ter je bila napovedana v znak protesta proti vladnim oblastem, ki niso še poskrbele za izdajo zakonskih predpisov v delnem poenotenju plač. V Trstu bodo stavkali občinski in pokrajinski uslužbenci.
Občni zbor združenja trgovcev trž. pokrajine
V kongresni dvorani tržaške Trgovinske zbornice je bil sinoči redni občni zbor združenja trgovcev iz tržaške pokrajine. Zbora so se udeležili predstavniki 17 včlanjenih skupin, med katerimi so zlasti številni trgovci na debelo in na drobno, operaterji ki se udejstvujejo na področju turizma, pristaniškega prometa in pomorskih uslug. Glavna točka dnevnega reda se je nanašala na poročilo izvršnega sve-
nrte ves Han Vnt	<, v. Ita zdruzenja o delovanju te orga-
prte ves dan, kot ob delavnikih. | nizaci j e v pretekli poslovni dobi.
ZELO USPELA PRIREDITEV V KOPRU
Občinstvo navdušeno sprejelo tržaške slovenske književnike
Otvoritev razstave ^Primorski književniki iz Trsta» - Literarni večer v dvorani glasbene šole
V sicer ne preveč prostorni sobi | organizatorje razstave in literarna sedežu študijske knjižnice v nega večera ter povabljence po-Kopru se je včeraj ob 18. uri zbra-1 zdravil Miro Kocjan v imenu sve-
lo lepo število povabljencev na otvoritev knjižne razstave, ki nosi naslov ((Primorski književniki iz Trsta«. Povabljence, med katerimi smo med drugimi videli tudi dr. Svetozarja Poliča, predstavnika medobčinske komisije za narodnostna vprašanja pri SZDL, in Kolenca, člana mešanega odbora za manjšine, je pozdravil direktor Študijske knjižnice Srečko Vilhar, ki je med drugim rekel, da ima razstava namen, omogočiti občinstvu, predvsem mladini, da se spozna z deli in ustvaritvami primorskih slovenskih literatov, ki žive in delajo v zamejstvu, nadalje, da ima ta prireditev namen, krepiti kulturne stike matične dežele z zamejstvom ter prikazati delež tržaških slovenskih književnikov slovenski književnosti na sploh. Pred njim pa je
.."""""""'"""""""""""""C..................................
NA VABILO IZVRŠNEGA SVETA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Člani deželnega odbora dva dni na obisku v Sloveniji
Na programu so razgovori o obmejnem prometu, gospodarskem in še posebno industrijskem sodelovanju ter o graditvi avto ceste Gorica-Ljubljana - Obisk bo v petek in soboto
Konec tedna bodo oblasti dežele Furlanije-Julljske krajine obiskale Ljubljano in druge kraje kot gostje voditeljev Socialistične republike Slovenije. Vabilo za ta sprejem so prejeli od slovenskih predstavnikov. Slovenski predstavniki so povabili na obisk predsednika Ber-zantija in druge člane odbora Fur-lanije-Julijske krajine za časa prejšnjega sestanka, ki je bil v marcu Gorici. Takrat so bili na dnevnem redu pripravljalni razgovori med obema delegacijama glede številnih vprašanj (obmejni promet, gospodarsko in še posebno industrijsko sodelovanje ter zlasti zgraditev avto ceste Gorica-Ljubljana). Ti razgovori se bodo nadaljevali in poglobili jutri v vili Podrožnik v Ljubljani.
Medtem so bili člani izvršnih organov obeh dežel v medsebojnih stikih, ki so jih še bolj okrepili. Odbornik za proračun Cocianni je že bil v Ljubljani pri sekretarju Kotniku, ki odgovarja za enak sektor, da bi proučil gospodarsko načrtovanje v Sloveniji. Dr. Ka-dunec, poslanec SRS, je dvakrat obiskal predsednika Berzantija v Trstu. V prejšnjih tednih je šel spremstvu odbornika Vicaria dvakrat na industrijsko področje v Pordenonu.
Italijanska delegacija, ki bo jutri in pojutrišnjem v Ljubljani, bo sestavljena iz predsednika dežel-
nega odbora Berzantija, odbornikov Cociannija, Giusta, Leschiutte, Marpillera, Masutta, Nardinija, Vicaria, predsednika goriške pokrajine Chientarollija, goriškega župana Gallarottija, videmskega župana Cadetta in videmskega pokrajinskega odbornika Chiapolina, ki bo zastopal predsednika videmske pokrajine Burtula. V slovenski delegaciji bodo predsednik izvršnega sveta SRS Smole, podpredsednik Zupančič, člani sveta Brajnik, Flis in Kotnik, poslanec Kadunec, nekateri funkcionarji izvršnega sveta, med katerimi tudi načelnik protokola Jančigaj ter načelnik urada
Ponesrečil se Je na ladji «Raffaello»
Na ladji «Raffaeilo» se je včeraj za zunanje zadeve Murko, kakor ponesrečil 36-letni varilec Gaetano tud podpredsednik komisij_e za Rllh, .	TT,
nemu komisarju za deželo Furlanijo — Julijsko krajino L. Mazzi, da je premestitev brze potniške proge Italija — Daljni vzhod na Jadransko morje definitivna. Na koncu zasedanja v Anconi, so se predstavniki jadranskih pristanišč dogovorili, da bo Združenje ’ otrienjenih luk odprlo na letošnjem levant-skem sejmu v Bariju poseben stand.

NADALJEVANJE BORBE V FELSZEGYJU
Popolna poldnevna stavka in protestni pohod po Trstu
V torek bodo zopet stavkali delavci ladjedelnice Sv. Marka Danes in jutri stavka uslužbencev Delavskih zadrug
Včeraj so delavci ladjedelnice Fel-szegy v Miljah že drugič stavkali proti ravnateljstvu podjetja, ki je preklicalo sporazum o dokladi za zdravju škodljiva dela, pri čemer so predvsem prizadeti varilci, ki zgubijo zaradi tega povprečno od 10.000 do 15.000 lir na mesec. De lavci so včeraj zapustili delo ob 8. uri in odšli s prevoznimi sredstvi do Senenega trga v Trstu, od tu pa v pohodu po mestu s transparenti, na katerih so bila napisana protestna gesla. Povorka je šla po vsem Drevoredu Sonnino, čez Garibaldijev trg, po Ul. Carducci in Ul. Milano v Ulico Fabio Filzi pred ravnateljstvo podjetja, ki je last inž. Giacomellija. Tu so se ustavili in glasno protestirali ter vzklikali, da jim hoče podjetje krivično odvzeti krvavo prisluženi denar. Zatem so odšli v Ul. sv. Spi-ridijona pred sedež Zveze industrij-cev in tu zopet ogorčeno kričali besede: «Grobarji podjetij!*. Od tu so odšli po Korzu na Trg Unitfc, kjer so se zopet ustavili pred prefekturo in vzklikali:	((Zahtevamo
pravico!«. Nato so odšli še pred deželni urad za delo in se vrnili po Korzu. Ko so šli čez Trg Goldoni, so glasno protestirali proti časopisu, ki Je komaj mimogrede omenil njih pravično borbo, namesto da bi jo podprl. Od tod so delavci odšli nazaj na Seneni trg in se nato odpeljali v Milje, kamor so se vrnili na delo ob 13. uri. Varilci pa so stavkali tudi v popoldanskih urah.
Prihodnji torek bodo zopet stopili v stavko delavci ladjedelnice Sv. Marka z zahtevo, da se ladjedelnica ohrani in obnovi. Kot je znano, ni še nihče jasno povedal, kaj sploh nameravajo z ladjedelnico v okviru načrtov za skrčenje ladjedelske dejavnosti, o čemer smo obširneje pisali, ko smo poročali o tiskovni konferenci, ki jo je imel o tem predmetu senator Viaali. Razen tega bodo o usodi ladjedelnice govorili tudi predstavniki trgovinske zbornice v soboto na sestanku z ministrom za mornarico Spagnol-lijem, ki pride v Trst ob priliki patriotskih manifestacij ob 50. obletnici vstopa Italije v vojno proti Avstriji.
Sindikata kovinarjev se bosta v ske vojske general Aloja.
zvezi z ladjedelnico obrnila s posebnim pozivom na vse prebivalstvo in ga pozvala k podpisni akciji. V ta namen bodo na raznih krajih zbirali podpise z zahtevo, da se ladjedelnica ohrani in da se s tem ne okme važna panoga tržaškega gospodarstva.
Danes in jutri bo zopet stavka v Delavskih zadrugah, ker noče vodstvo skleniti nove dopolnilne po godbe.
Danes dopoldne na Trgu Unita velika vojaška slovesnost
Danes dopoldne bo na Trgu Unita velika vojaška slovesnost ob izročitvi zastav sedmim eskadronom konjenice. Slovesnosti bodo prisostvovali poleg predstavnikov krajevnih oblasti in številnih višjih častnikov tudi podtajnik ministrstva za obrambo poslanec Angrišani in načelnik glavnega stana italijan-
Napovedani program slovesnosti predvideva sledeče: ob 10,15 prihod gostov na trg, ob 10.30 prihod najvišjih oblasti, deset minut kasneje bodo ob spremstvu častne straže prinesli na trg zastave. Ob 10,50 bo govoril poveljnik V. armadnega zbora general Mosca, ob 11. uri bo slovesna predaja zastav, nakar bo defile konjeniških oddelkov. Slovesnost se bo zaključila ob 12.15.
Ribiški čoln stisnil delavca ob pomol
Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 42-letnega pleskarja Gioacchina Mon-tanica iz Ul. Gambini 12, ki se bo moral zdraviti od 10 do 90 dni zaradi verjetnega zloma desne stegnenice, udarcev in ran po spodnji strani hrbta, medenici in levem kolenu. Ponesrečenca so v bolnišnico prepeljali z rešilnim avtom. Povedal je, da je malo prej v bližini hladilnikov pri Sv. Andreju pleskal bok ribiškega čolna «Ocea-nic«, nenadoma pa se je ta zaradi vetra zagugal in ga stisnil ob pomol.
mejna vprašanja Trampuž. Razgo vorov se bodo udeležili tudi kon zularni predstavniki obeh držav.
Jutri zjutraj je po prvem sestanku v vili Podrožnik na programu sprejem pri predsedniku skupščine SRS Mačku, katerega se bodo med drugimi udeležili podpredsednika skupščine Brecelj in Rudolf, predsedniki skupčinskih svetov, člani izvršnega sveta v celoti, republiški in zvezni poslanci ter predsedniki občin Ljubljane Tepina, Nove Gorice štrukelj in Kopra Barbič.
Nato bo na sedežu izvršnega sveta SRS predsednik Smole priredil gostom častno kosilo, popoldne pa bodo obiskali razne muzeje in znamenitosti v Ljubljani.
V soboto bodo italijanski gostje, ki jih bodo spremljali slovenski voditelji, šli v Velenje, kjer bodo obiskali mesto, rudnik in tovarno «Gorenje». Zadnja etapa predvidenega programa je Blejsko jezero. Po slovesu obeh delegacij v Ljubljani, se bodo italijanske deželne oblasti vrnile v Trst.
Seja združenja jadranskih pristanišč
Na zadnji seji Združenja jadranskih pristanišč v Anconi, katere so se udeležili predstavniki prizadetih mest vzdolž Jadranske obale, med temi tržaški župan dr. Franzil, občinski odbornik Gaspar-ro, župan mesta Barija Liuzzi, beneški župan F. Fisca, sta bila za podpredsednika sveta jadranskih pristanišč imenovana tržaški župan Franzil :n župan Liuzzi iz Barija,
Na seji so predstavniki jadranskih pristanišč razpravljali o številnih vprašanjih, ki zadevajo nadaljnji razvoj pomorskih zvez na Jadranu ter industrializacije v zaledju najvažnejših italijanskih mest ob tem morju. Med drugim so razpravljali tudi o negativnem stališču, ki so ga zavzeli genovski poslovni krogi do premestitve izhodiščne točke brze pomorske proge Italija—Daljni Vzhod s Tirenskega na Jadransko morje. Kakor znano, so Genovežani ostro nastopili proti tej nameri, češ da bi premestitev omenjene proge iz Genove v Trst pomenila občutno škodo za italijanske državne blagajne, ker bi s tem na Tirenskem morju zlahka prevladale ladje, ki plujejo pod tujimi zastavami, kar bi lahko imelo za posledico, da bi se zmanjšal dotok tujih deviz. Na seji so vzeli z zadovoljstvom na znanje, da je te dni minister za državne udeležbe Giorgio Bo v posebni brzojavki ponovno potrdil generalnemu vlad-
Rubino iz Tržiča, Ul. Volta 7. Ko je s svedrom, na najvišji palubi vrtal v železno steno za namestitev svetilke, se je s konico svedra ranil v levi kazalec. Ponesrečencu so V bolnišnici nudili prvo pomoč
ta za kulturo pri občinski ljudski skupščini Koper.
Otvoritvena svečanost je bila zelo kratka, da bi si gostje koj nato ogledali razstavo, ki zelo nazorno prikazuje plodnost tržaških slovenskih pesnikov in pisateljev. Veliko več prostora bi potrebovali, če bi hoteli vsaj kolikor toliko prikazati dosedanjo žetev na tej razstavi zastopanih tržaških slovenskih književnikov. žal pa nam prostor tega ne dopušča in se bomo zato omejili le na najbolj skope podatke.
MILANA LIPOVCA srečamo tu v njegovih prvih poskusih v ljubljanskem «Jutru», in nato v tržaških ((Razgledih«. Končno vidimo tu njegov roman ((Ljudje ob cesti« ter še kopico ocen, ki so o tem delu izšle v Slovenskem tisku.
JOSIPA TAVČARJA nam prika zujejo njegova dela, ko je še pisal v italijanščini, nato pa njegovi prvi prispevki v ((Jadranskem koledarju« in «Naši sodobnosti«, da bi bila nato nanizana cela kopica njegovih odrskih del, ki smo jih po večini že videli na odru tržaškega Slovenskega gledališča, začenši s ((Prihodnjo nedeljo« in ostalimi deli vse do poslednjega «Nicky-zlati deček«.
ALOJZA REBULO vidimo tu v celem kupu njegovih prispevkov v slovenskem periodičnem tisku, začenši z ((Razgledi«, ((Sodobnostjo«, ((Novimi , obzorji«, ((Sidrom«, ((Novim gvetom«, i|d. in pa tudi v njegovih knjižnih izdajah in sicer v delih ((Devinski sholar«, ( Sredozemlje«, «Senčni ples« nograd rimske cesarice«.
BORIS PAHOR je doslej dal že toliko, da bi v tem kratkem poročilu la-js težavo našteli njegove literarne ustvaritve. Zanimivo Je, da ga srečamo tu' že z njegovimi prvenci iz leta 1938. Nato ga srečamo v malone vseh literarnih revijah, kar jih je po vojni izhajalo na Tržaškem in kar Jih Je izhajalo in jih 'zhaja v Sloveniji. Od njegovih knjižnih izdaj pa so tu prav vsi njegovi romani, začenši z romanom «Moj tržaški naslov«, pa do poslednjega njegovega dela ((Parnik trobi nji». Na razstavi sta tudi dva prevoda njegovih del in sicer «Vila na jezeru« v cirilici ter «Priče s krša i mora« v latinici.
MIROSLAV KOŠUTA se je pojavil s svojimi prvenci že 1954. leta v ((Literarnih vajah«,' da bi nato sodeloval v «Jadru», v ((Problemih«, «Naši sodobnosti« in ((Perspektivah«. Tu smo*p» videli tudi njegovo zbirko «MorJe brez obale« (1963) ter prevode njegovih poezij v srbohrvaščini in italijanščini.
FILIBERT BENEDETIC je začel še v srednji šoli z «M!adimi vzori«, nato so bile njegove poezije objavljene v ((Razgledih«, «Jadru« in «,Jadranskem koledarju«.
BRUNA PERTOT je prikazana tu s svojimi prispevki v ((Literarnih vajah« ter z zblrkcr «Moja pomlad«.
MARIJA MI JOT je zastopana s svojimi deli v ((Jadranskem koledarju«, v našem dnevniku ter z
«Klic v in «Vi-
S PSIUP bo imel danes ob 19, uri na trgu v Boljuncu zborovanje o gospodarskem položaju v Trstu in o zadnjih dogodkih v mednarodnem političnem življenju. Govorila bosta tajnik mladinske federacije Goldschmied in Vito Jercog.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiit,iii,iiiinj„ii,iii„ilii,„i,„„i,iil,t„„„l,n„M„„l„i„„„ll„l„„IIM„„lmMI m,,,,,
OD SOBOTE DALJE V MIRAMARSKEM PARKU
Cvetlična razstava z mednarodno udeležbo
Razpisani številni natečaji in nagrade . Mednarodni festival filma s cvetlično tematiko
Stavkajoči delavci so na Trgu Unita demonstrirali pred županstvom in prefekturo
V soboto bodo v Miramarskem parku odprli mednarodno cvetlično razstavo. Letošnja razstava bo po svojem obsegu doslej največja in bo prirejena tudi v najbolj primer nem kraju.
Cvetlična razstava ima velik gospodarski in turistični pomen. Cvetlice predstavljajo za nekatera področja veliko gospodarsko postavko. Tudi pri nas se cvetličarstvo vedno bolj širi. Zato bodo na razstavi zastopani tudi domači cvetličarji. Za turizem pa je cvetlična razstava prireditev, id iz leta v leto privablja v Trst vedno večje število obiskovalcev, ki se tu ustavijo tudi po več dni in si ogledajo mestne in okoliške zanimivosti.
Poleg tega je bilo v okviTO razstave razpisanih mnogo natečajev o rastlinah, cvetlicah in parkih; natečaj za otroke prvega in drugega razreda osnovne šole o risbah cvetlic. Nadalje se bo v nedeljo v časnikarskem krožku začel mednarodni festival filma s cvetlično tematiko: razpisane so tudi nagrade za časnikarje za najboljše članke o razstavi, o parkih in o znamenitih italijanskih vilah (članki morajo biti poslani ravnateljstvu razstave najkasneje do 29. maja letos); poleg tega je razpisan mednarodni natečaj cvetličnega kataloga, prvi natečaj pesmi v narečju treh beneških dežel, razstava slik ((Cvetlice in narava v sodobnem slikarstvu« ter razstava grafike s cvetlično tematiko.
Pri prečkanju ceste ga je podrl avtomobilist
V bližini železniškega nadvoza v Ul. San Marco se je včeraj ponoči dogodila prometna nesreča, katere žrtev je postal 65-letni upokojenec Odlilo Chiaruttini s Sprehajališča Sv. Andreja 40/3. Ko je u-pokojenec hotel prečkati cesto, ga je z avtom podrl 62-letni Giovan-ni De Manzini s Stopnišča Čampi Elisi 5, ki je vozil proti domu. Pri nesreči se je Chiaruttini ranil po glavi, izgubil spomin in si zlomil levo nogo. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v dveh mesecih.
Na glavnem kolodvoru, kjer Je uslužben, se je včeraj popoldne ponesrečil 55-let,ni mehanik Giuseppe Nadalin iz Ul. Gorizia 61. Ko je s pomočjo škripca dvigal železniški vagon, je zaradi preobil-
ne teže škripec nenadoma popustil, ga ranil v desno podlaket ter mu povzročil verjetne kostne po škodbe. Nadalina so prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdra viti 10 dni
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 19. maja 1965 so se v Trstu rodili 3 otroci, umrlo pa je 8 oseb UMRLI 'SO: 704et,n3 John Sluga, 94-tVetna Teresa Mezek vd. Germani, 81-letna Čarobna La col, 79-letni Giuseppe Maechini, 66-letni Oronzo Ca-rone, 81-letna Aurelia Mariani vd Demarchi, 72-letna Filomena Quaiat vd, Aizza, 82-letna A malta Gianni.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN <17. S. — 23. 5.)
Biasoletto, Ul. Roma 16; Al Gaie-no, Ul. S. CUIino 36; Alla Madon-na del Mare, Largo Piave 2: San-t’Anna, Erta dl S. Anna 10; Davari-zo, Ul. Berntni 4; Godina AHTGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Oro-loglo 6; Sponza, Ul Montorsino 9 Služba od 13 do 16 ure
Davanzo, Ul. Bernini 4; Godina A11TGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Sponza. Ul Montorsino 9.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto, Ul. Roma 16; Al Gale-no. Ul. S. Cillino 36: Alla Madon-na del Mare. Largo Plave 2; San-tAnna, Erta di S. AnnalO
MLADINSKI DELAVSKI KROŽEK - Trst
bo priredil v nedeljo, 6. junija, izlet v
VELENJE
::::::
::::::::::
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trut - Ul. av. Frančiška ii«> TcJcIun U1-7B2
NOVO:
Ciril Kosmač:
IZ MOJE DOLINE
L 480
zbirko pesmi iz 1962. leta «Souze Jn smeh«.
ANDREJA BUDALA smo pustili za na zadnje. Organizatorji razstave so mu namenili dve veliki mizi sredi sobe in tu je nanizano vse njegovo izvirno in prevajalno delo, začenši z davno dobo 1910., ko je sodeloval še v ((Ljubljanskem zvonu« kot Pastuškin, nato v vseh mogočih slovenskih revijah in publikacijah, ko se je v dobi fašizma skrival pod psevdonimom Slavko Slavec ali Ivo Dren in, končno, v delih, ki jih je podpisal s svojim polnim imenom. Je tu kopica njegovih izvirnih del, nadalje kopica prevodov iz' romanskih in slovanskih jezikov. Seveda je tu med drugimi tudi njegov prevod Man-zonijevih ((Zaročencev«, prevod «Mojih ječ« Silvia Pelica, Fogazza-rov ((Svetnik«, «Sardinjske novele«, Boccacciov «Dekameron» itd. itd.
Ob 18. uri pa je bil v dvorani Glasbene šole literarni večer, na katerem so sodelovali vsi omenjeni književniki, razen Brune Pertoto-ve, ki se je opravičila. Dvorana Je bila nabito polna občinstva, ki je z navdušenjem poslušalo književnike in jih obdarilo z aplavzom, ko so vsak zase prebrali po odlomek iz kakega svojega dela ali, pesniki, kako svojo poezijo.
Pred temi so književniki podpisovali svoja dela, po katerih so številni ljubitelji pisane besede segali na stopnišču pred dvorano in tudi po zaključnem večeru so še delili avtograme. Po literarnem večeru je bil na vrsti še pomenek med literati in občinstvom. Sinočnja koprska prireditev je dokazala, kako naš človek ceni pisano besedo, kako ljubi svoje slovstvo.
Sijajen nastop skupine Bramieri-Del Frate-Pisu
Sinoči je bila v kinematografu • Moderno* prva predstava znanega revi'sko-komičnega tria Bra-mieri-Del Frate-Fisu, spopolniene-ga z vencem lepih in iskrih deklet — plesalk in plesalcev. Na sporedu je bila revijska satira »Italijan se rodiš* na teme: «Smo narod junakov, pomorcev, pesnikov in svetnikov*, «smo narod mandolinistov, muzicistov, kameleonov, letalcev, slikarjev* itd. in vsakemu temu geslu je bil prikrojen primeren skeč, poln latinske duhovitosti, pikrosti in humorja. Zato ni nič čudnega, da je Trst že 56. etapa te komične revijske družine, ki je šla na potovanje po Italiji v oktobru iz Cremone ter bo zaključila turnejo 30. maja v Monzi.
Puščice skoraj neprekosljjvih humoristov Bramierija in Pisuja so letele predvsem na politike vseh strank, ministre in poslance, na prevlado demokristjanov, na ((bustarelle., na .latinske ljubimce* itd. ter so prizadele vse negativne plati italijanskega življenja, ki niso seveda le italijanske. Zelo posrečeno je bilo tudi parodiranje raznih popevkarjev, ki so ga izvedli vsi trije glavni protagonisti skupine. Posrečen je bil tudi skeč «doma za onemogle* parlamentarce. Sploh je ves pro-gram sila zabaval občinstvo, ki ni varčevalo s ploskanjem. Presledki prizorov pa so bili posejani s p esi postavnih in očarljivih deklet. Kdor želi prebiti dve veseli urici in se nasmejati, ta naj ne izgubi te prilike in naj gre pogledat simpatične igralce, ki jih je cesto videl na televiziji in jih bo tako imel pred seboj iz krvi in mesa.
Nazlonale 16.00 ((Scappamento aper-to», Jean Paul Belmondo. Prepovedano mladini pod 14. letom. Arcobaleno 16.00 «L’implacabile Lem-my Jackson« Eddie Constantine Eaceislor 16.00 ((Agente 007 dalla Hus-sla con amore« Sean Connery. Fenice 16.00 «1 giovani leonl«, Mar-lon Brando, Montgomery CMft D Martin,
Grattacielo 16.00 «Quando 1'amore se n’č andato«. Bette Davis. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 16,30 «1 caldl amori« Pre.
povedano mladini pod 18 letom Fllodrammattco 16.30 «Piombo roven-te» Burt Lancaster. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Aurora 16,00 «Angelica alla corte del re» Prepovedano mladini pod 14 letom.
Cristallo 16.30 «La' tomba Insangul-nata« Kriminalni film. Ultrascope Garibaldi 16.30 «Le citti prolblte« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capltol 16.00 «Mia moglle cl prova« Technicolor. Lucille Bali, Bob Ho-pe.
Impero 16.00 «11 Gran lupo chlama«. Vittorio Veneto 16.30 «11 re delle corse«, Jean Gabin.
Moderno 21,15 Marisa Del Frate. Gl-no Brarnieri in Raffaele Pišu v reviji (dtalianl si nasce«. Cene: parter	3500	in 2500, galerija	1000.
Astra 16.30 «1 selvaggi della prateria«. Astorla 16.30 «L’esperimento del dot-tor Zagros«,	Technicolor. Prepove-
dano mladini pod 18. letom. Abbazia	16.00	«1 predoni del	Kan-
sas« Technicolor. Tony Curfis. Prepovedano mladini pod 16. letom. Ideale 16J)0 «11 magnifico cornuto«, Ugo Tognazzi Prepovedano mladini pod 14. letom.
Skedenj	16.00	«Biancaneve e	1	tre
compari. Pravljica v technicolorju.
Slovensko gledališče v Trstu
Predstave v Kulturnem domu
• PARTIZANSKI VEČER
(Ob 20-letnid zmage)
Vezalni tekst ln priredba:
BRUNO HARTMAN Režija:	BRANKO GOMBAČ
Scena in kostumi:
AVGUST LAVRENČIČ
Z ansamblom SG nastopata moški pevski zbor Prosek-Kon-tovel pod vodstvom IGNACIJA OTE in harmonikar OSKAR KJUDER
Vezni tek*t:	Jožko Lukeš;
recitatorji: Edvard Martinuz-zi, Alojz Milič, Danilo Turk, Miranda Caharlja. Rado Na-krst, Stane Raztresen, Leli Na-krstova, Silvij Kobal. Enodejanko (MATI* izvajajo: Zlata Rodoškova, Miranda Ca-harija, Adrijan Rustja, Silvij Kobal in Dušan Jazbec. PONOVITVE:
danes, 20. maja ob 21. uri (abonma I. ponovitev) v petek, 21 maja ob 21. url (abonma red A in B) v soboto, 22. maja ob 21. url
Ker gledališče nima nobene nedelje proste, prosimo popoldanske abonente, da si ogledajo katerokoli navedeno predstavo »Partizanskega večera«.
V nedeljo, 23.t.m. ob 17. uri
TRNULJČICA
(abonma I. in II. popoldanski) Zadnjič v Trstu
ZNIŽANE CENE
Prodaja vstopnic vsak dan v Kulturnem domu od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav.
V ponedeljek, 24. t.m. ob 20.30 v prosvetnem domu Albert Sirk v Križu;
v torek, 25. maja ob 20.30 v prosvetnem domu na Opčinah
PARTIZANSKI VEČER
(Ob 20-Ietnlci zmage)
Gledaljšča
VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja prostih vstopnic za 9. koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo V petek ob 21 url Orkester gledališča Verdi bri vodil dirigent Herbert Albert s sodelovanjem pianistke Enrice Caval-lo. Program je v celoti posvečen skladbam Ludwiga Van Beethovna in obsega uverturo iz Egmonda. Koncert št. 4 za klavir in orkester op 58 ter Sedmo simfonijo.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo v Skednju obvešča odbornike, da bo prihodnja seja danes, 20. maja ob 20.15.
* • *
Prosvetno društvo Ivan Cankar. V
sredo, 26. t.m. ob 20.45 bo mladinska dramska skupina uprizorila veseloigro v treh dejanjih Josipa Fišerja »Striček prihaja« Prireditev bo v društveni dvorani v Ul. Montecchi 6
Prosvetno društvo Andrej Cok z Opčin priredi 2. junija 1965 enodnevni Izlet v Velenje. Vpisovanje prt Draščkovih.
• • •
Prosvetno društvo v Skednju or
ganizlra v nedeljo 30. maja t.l. Izlet v Škofjo Loko In Ljubljano. Vpiso-vanje vsak dan, razen v sobotah ln nedeljah, od 20.30 do 22 ure na sedežu društva, Ul di Servola 124-1. * • •
Prosvetno društvo Ivan Cankar obvešča izletnike, ki so se prijavili za izlet na Vrhniko, da bo odhod v ne. deljo 23. t.m. ob 6.45 izpred veže v Ul. Montecchi 6. Zamudnikov ne bomo Čakali.
Darovi in prispevki
Ob dvajsetletnici izhajanja «Primor-
i Mdnevnika” danjJe Meri Ciani 1.000 lir za Glasbeno Matico.
Mali oglasi
vespe LAMBRETE. vse potrebščl-
motornih r."*”' dele za vse itnhi0/” h ko es po smernih cenah
Bo«„* r «A M A H - T»t. vla de. Bosco N 6 — Tel 41-946
PRI «AUTO STILE«. Trst vla U
biteC<>velik '?"ZU Trsa Garibaldi) do-
slanlačev . J" °b,°g’ preprog' na' odhiit* • . e£' električnih baterij, odbijačev. Izpušne cevi za vse vrste
avtomohMov ™ oen ^garantiram
Sintetične preproge
|tee«BALATUM»dinke«,MERA: KLON«. Moderno pokrivanje podov z gumo, «MOQUETTE» in ploščice uRIKETT« in ((ARMSTRONG«. Bežna vra a ..ROLLPORT«, beneške zavese (tende veneziane) Hitra uredi tev s specializiranim osebiem A. R. P. ITALPLAST, Trat Trg Ošpcdalc št. 6 . Tel. 95-919
POTOVALNI URAD «AURORAj»
TRST, Ul, Cicerone 4, tel. 29243 PRIREDI OB NOGOMETNI TEKMI
M ADŽARSK A-IT ALIJA
IZLET V BUDIMPEŠTO Z OSEBNIMI AVTOMOBILI in sicer od 26. do 29. junija 1965.
Sprejemamo tudi prijave *a ENODNEVNI IZLET Z LETALOM in sicer dne 27. junija.
VPISOVANJE SE ZAKLJUČI NEPREKLICNO 22. MAJA!
Vse Informacije dobit« prt potovalnem uradu Aurora Zaradi omejenega števila meat, prosimo, da pohitite a vpisovanj«^
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Grški pustolovec obsojen zaradi ponarejanja podatkov na dokumentih
Poleg podatkov na osebnem potnem listu je ponaredil tudi šofersko izkaznico, prometno knjižico in zavarovalno polico
Kazensko sodišče	(predsednik | skega perila klientom v Jugoslaviji
Boschini, tožilec Tavella, zapisni- (verjetno je šlo za tihotapstvo) kar De Paoli, obramba R. GhezziMtoda je včeraj obravnavalo neko zelo
zapleteno zadevo ponarejanja dokumentov. zaradi katere se je moral zagovarjati 26-letni grški državljan Vasilios Nikolaidis iz Soluna, ki je svoj čas živel dalj časa v Trstu, in sicer v Ul. Torrebian-ca 21.
Obravnavi obtoženec ni prisostvoval, ker so ga že v septembru leta 1963 izgnali iz Italije na ukaz urada za tujce tržaške kvesture.
Ponarejanje dokumentov pa je le ena plat zelo razgibanega življenja tega Grka v Trstu, čeprav s kazenskega stališča najvažnejša. Nikolaidis je namreč živel v našem mestu dve leti. Kako se je preživljal, policija ni utegnila u-gotoviti. V Trst je prijadral z ladjo «Spetse Parrioti), ki pa je ostala v našem pristanišču, ker je lastnik sklenil, da jo bodo razdrli. Nikolaidis je še nekaj časa ostal na krovu kot čuvaj, toda potem se je moral izseliti. Medtem je spoznal neko poročeno žensko, ki pa se je bila ločila od moža, ter je začel živeti z njo. Tudi ta ženska pa m vedela povedati, kako si je služil kruh Baje se Je nekaj
toda ta posel je opustil, ker je umrl neki prijatelj, s katerim je sodeloval in še bolj zato, ker je šla po vodi neka kupčija (jugoslovanski cariniki so menda zasačili neke prekupčevalce).
Pozneje je Nikolaidis izjavil tržaški policiji, da se je hotel posvetiti preprodajanju rabljenih avtomobilov. Prav pri prvem poskusu pa se mu je sreča ponovno izneverila.
V februarju leta 1963 je Nikolaidis spoznal v Trstu Grka Alexan-drosa Matiatosa. Srečala sta se v baru «Violin» na Trgu Tommaseo in prav tam sta sklenila kupčijo. MatiSics Je izročil Nikolaidisu svojeročno potrdilo pisano v angleščini, s katerim ga je pooblastil, da prevzame v neki garaži v Milanu avto znamke «Opel-Rekord». Tudi Matiatos je svojevrsten pustolovec. Avto je kupil leto dni prej v Beogradu od nekega Grka. Odpeljal se je v Milan, kjer je kupil 300 ur, ki jih je hotel vtihotapiti v Jugoslavijo. Vozilo Je pustil v Milanu ter se podal z drugimi sredstvi čez mejo. Imel pa je smolo, ker so ga jugoslovanski cariniki zasačili ter ga spravili za zapahe. Po
časa ukvarjal s prodajanjem žen- prestani kazni (9 mesecev zapora)
MtiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiliiliiiimiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMimiiiiiiiii
Dramatičen samomor istrskega begunca pri Miramaru
Z glavo na železniškem tiru je stoično počakal na smrt
Nesrečniku je kolesje vlaka popolnoma odrezalo glavo • Razlogi samomora še niso znani
Včeraj ponoči je istrski begunec, 44-letni uradnik Virgilio Gla-zar iz Ul. Sorgente 9, tragično končal svoje življenje. Nesrečnik je odšel na železniško progo nekaj sto metrov od železniške postaje Mi-ramar, položil glavo na tračnico in stoično počakal na prihod vlaka. Težko kolesje mu je odrezalo glavo, da je bil na mestu mrtev.
Obglavljenega Glazarja je včeraj zjutraj okrog 6. ure prvi zagledal železniški uslužbenec, ki je hodil ob . tiru, namenjen na delovišče na progi, kjer ,so v teku razširitvena dela. Truplo je ležalo v bližini km 2 + 287 na nasipu proti hribu, na tiru po katerem vozijo vlaki, ki prihajajo v Trst.
Uslužbenec je poklical pomoč in na progo so prihiteli agenti letečega oddelka, policisti znanstvenega oddelka, sodni zdravnik dr. Ni-colini ter namestnik državnega tožilstva dr. Tavella. Po opravljenih formalnostih je dr. Tavella izdal dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem, že na začetku preiskave ni bilo dvoma, da je nasrečni Glažar napravil samomor. Niso znani razlogi, ki so Glazarja privedli do tega, da je odšel na progo in leže na tračnici počakal na smrt, ki je pridirjala po železniškem tiru.
Z droga je padel
Na delu se je včerai zjutraj ponesrečil 31-letni pleskar Roberto Garzillo iz Bologne, Ul. del Batti-ferro 2/15, ki je uslu»ben pri podjetju Montiononi iz Bologne. Garalo se je navsezgodaj povzpel na drog električne napeljave na železniški postaji na Opčinah ter začel s svojim pleskarskim delom. Nenadoma pa je nesrečnež izgubil ravnotežje in preden se je utegnil onrijeti, je padel z višine 4 metrov. Pri padcu se je Garzillo pobil in ranil no desnem kolenu in desni podlakti z verjetnimi kostnimi poškodbami. Ponesrečenca so z rešil-n*m avtom odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti dva tedna.
Z avtom je trčil v drevo na Proseku
Včeraj ponoči se je na Proseku dogodila slikovita prometna nesreča, pri kateri pa sta potnika v avtomobilu imela veliko srečo. Bilo je nekaj minut po polnoči, ko je zdravnik Flavio Rubini iz Ul. Fran. ca 7 vozil svoj avto «peugeot» TS 44632 po pokrajinski cesti iz Križa proti Opčinam. V avtu se je peljala tudi 24-letna znanka Anna
Treppi iz- Ul. Torrebianca 8. Ko je Rubini privozil na Prosek, je v bli. žini hiše št. 309 izgubil nadzorstvo nad avtomobilom, ki je začelo drseti na mokrem tlaku. Rubinijev avto ie zdrsel približno 25 metrov dlje ter se končno raztreščil v drevo na desni strani ceste. Iz razbitin avta sta izstopila Rubini in Treppijeva, ki pa sta se le lažje ranila. Zdravnik se Je ranil po nosu in bo okreval v 3 dneh, Treppijeva pa si je zvila desni gleženj in se bo morala zdraviti 4 dni. Oba ponesrečenca sta zaprosila za zdravniško pomoč v kliniki ((Salus«. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji, močno poškodovan Rubinijev avto pa so morali odstraniti s pomočjo premičnega žerjava.
Ramo si je pretegnil
Teden dni se bo moral na ortopedskem oddelku bolnišnice zdraviti 45-letni delavec Tiberio Ster-zai iz Ul. Madonnina 40, ki se je včeraj zjutraj ponesrečil na delu. Sterzai je uslužben pri podjetju Cesia in je včeraj v Pisciolonu v Miljah, kjer so v teku dela za asfaltiranje ceste, dvignil dve deski. Pri tem si je pretegnil levo ramo. Sterzai je v ambulanti RK v Mi-
je odšel v Avstrijo in od tam v Trst.
Po kupoprodajni pogodbi je Nikolaidis postal lastnik avta. Odšel je s svojo ljubico v Milan, toda preden je pripeljal «Opel-Rekord» v Trst je imel velike sitnosti, ker je bilo vozilo v zelo slabem stanju. No, končno je le prispel v naše mesto.
Dne 9. septembra zvečer je ma-rešal prometne policije Tudor u-stavil v Ul. Bellini Nikolaidisa, ko se je ta peljal z Opelom. Zahteval je od voznika, naj mu pokaže vozniško dovoljenje in druge listine. Policijski podčastnik je takoj ugotovil, da je veljavnost šoferske izkaznice že potekla. Zato je pozval Nikolaidisa, naj se naslednji dan zglasi na policiji. Nikolaidis je res prišel tja s svojo ljubico. Policisti' so pregledali vse njegove dokumente ter ugotovili: 1. da je bil na potnem listu ponarajen rok zapadlosti veljavnosti (Nikolaidis je spremenil letnico 1962 v 1963); 2. da je bila ponarejena šoferska izkaznica z zamenjavo slike lastnika in osebnih podatkov: 3. da je bila ponarejena prometna knjižica, ki so jo izdale pristojne oblasti v Frankfurtu nekemu Christoforo-su Dendrinosu (na knjižici so bili vpisani drugi podatki številk šasije, motorja in evidenčne tablice); 4. prav tako je bila ponarejena listina obveznega zavarovanja, ki je bila tudi izdana Dendrinosu.
Na zahtevo tukajšnjih oblasti je grški konzulat javil, da niso Nikolaidisu nikoli izdali šoferskega dovoljenja. Nemški konzulat pa je javil podrobne podatke o originalnih dokumentih, ki so bili izdani v Frankfurtu. Zdi se, da je bil Dendrinosov avto prodan v Beogradu za 100.000 din nekemu neznancu. Kam je potem izginil, se ni nikoli zvedelo.
Matiatos je trdil, da ni Nikolaidisu izročil naštetih dokumentov, in sicer zato, ker mu Je ta izplačal samo 55.000 lir. Izjavil je še, da bo originalne dokumente dal na razpolago oblastem. Potem pa je tudi on izginil brez sledu. Nikolai-disova ljubica je sicer trdila, da je v Italiji, in sicer v zaporu, toda oblastem se ni posrečilo, da bi mu prišle na sled.
Nikolaidis je priznal samo ponarejanje potnega lista. To je storil baje zato, ker bi mu grški konzulat ne podaljšal veljavnosti vizuma, ker je moral še odslužiti vojaški rok. Za šofersko izkaznico pa je trdil, da Je njegova. Popravil jo je le zato, ker mu Je nekega dne padla v vodo.
Včeraj so ga sodniki spoznali za krivega vseh prekrškov ter so ga obsodili skupno na 8 mesecev zaporne kazni in na 10.000 lir denarne kazni.
t * i /č
Včeraj bi se morala zaključiti obravnava proti dvema vojakoma tz Sardinije, ki sta obtožena, da sta v februarju lani oropala v Cer-vignanu pok. Giovannija Popela-cha. Obravnavo so morali ponovno odložiti na 26. t.m., ker je predsednik dr. Palermo prejel včeraj brzojavko karabinjerjev iz Sacile-ja, ki so sporočali, da je ljudski
PREFEKT NA OBISKU V SOVODNJAH
Pereči občinski problemi ki jih je treba nujno rešiti
Med temi so šolska poslopja, asfaltiranje občinskih poti, telefon na Vrh itd. - Obisk v otroškem vrtcu
Goriški prefekt dr. Princivalie je prišel včeraj dopoldne na uraden obisk v Sovodnje. Na županstvu ga je sprejel župan Jo^ef Ce-ščut, s podžupanom Jankom Cotičem m odbornikom Francom Pete-janom. Prisotna sta bila tudi občinski tajnik Primo Cresta in predsednik občinskega podpornega društva (ECA) Jožef Florenin.
Prefekt si je najprej Ogledal u-radne prostore na županstvu, kjer so pred kratkim napeljali centralno napravo za ogrevanje in še niso popolnoma uredili vseh prostorov. Glede občinskega podpornega društva so občinski predstavniki predočili, da občina sedaj podpira 24 občinskih revežev, poleg tega pa plačuje za tri bolnike oskrboval-nino v bolnišnici Fatebenefratelli v Gorici, kar znaša okrog 4500 lir dnevno. Vse to predstavlja precejšnje breme za občinske finan-ce in občina bi potrebovala kako pomoč v ta namen. Prefekt je obljubil nakazilo 150.000 lir za občinske reveže.
Visokemu gostu so prikazali tudi obupno stanje šolskih poslopij v vsej občini. Zanje so sicer že vložili potrebne prošnje, da bi dobili sredstva za zidavo novega poslopja v Sovodnjah in za popravilo ostalih občinskih šol, pa do sedaj še niso prejeli nobenega pozitivnega odgovora. Prefekt je obljubil, da bo v tej zadevi posredoval na merodajnem mestu.
Kar se tiče napeljave javnega telefona na Vrh in namestitve javne govorilnice v tej vasi je tudi že več kot eno leto vsa zadeva na mrtvi točki pri ravnateljstvu družbe v Trstu. Zato so naprosili prefekta, naj bi ponovno posredoval tudi v tej zadevi, kar je obljubil da bo storil. Pravtako je bil pri. pravljen podpreti ureditev ceste iz Rubij na Vrh na pristojnem mestu. Kar se te ceste tiče je občinski geometer Grusovin že pripravil potreben načrt za njeno ureditev in asfaltiranje. Novi občinski svet ga bo lahko potem odobril, potem pa ga bodo poslali v potrdilo goriški prefekturi in prefekt je že ob tej priliki obljubil, da ne bodo delali ovir za njegovo izvedbo.
Na sestanku-je bilo govora tudi o asfaltiranju in ureditvi vaških poti po posameznih vaseh. Kot znano je občinska uprava prejela 10 milijonov lir državnega posojila v ta namen. Ker pa ta vsota ne bo zadostovala, nameravajo dodati še 10 milijonov iz občinskega proračuna in s tem skupnim zneskom upajo, da bodo asfaltirali vse glavne ceste po vaseh občine,
ljah zaprosil za zdravniško pomoč, sodnik Pietro Coan hudo zbolel.
i...im...iiiiiiii..............................................■■imiiiimiimiitniiii.iiiiiii..
PO ODOBRITVI ZAČASNEGA STATUTA V OBČINSKEM SVETU
vključno na Vrhu. V ta namen bodo napravili dodaten načrt, ki ga bodo predložili prefekturi v odobritev ter so zaprosili prefekta, naj bi ta načrt sprejeli in odobrili. Kar se prvega dela teh del tiče, iz državnega posojila, je bilo oddanih na dražbi podjetju Tacchi-no iz Gorice, ki bo te dni podpisalo pogodbo in takoj začelo z delom.
Govorili so tudi o spomeniku padlim, ki ga namerava občina postaviti pred občinskim domom. Prefektu so povedali, da bi ga radi odkrili ob obmejnem kulturnem srečanju, ki ga pripravljajo domači prosvetarji za nedeljo dne 30. t.m. Ker pa še nimajo zadevnega dovoljenja s prefekture, so zaprosili prefekta, naj bi pospešil rešitev vložene prošnje in naj bi jo tudi ugodno rešili. V nasprotnem primeru namreč ne morejo
nadaljevati s postavitvijo spomenika. Prefekt je obljubil, da se bo zanimal tudi za to zadevo. Pokazali so mu dvojezičen napis, ki naj bi bil na spomeniku in mu predočili, da je namenjen padlim borcem, ki so skoro vsi Slovenci.
Po uradnem delu razgovorov na sedežu občinske uprave so vsi skupaj odšli v otročki vrtec v Sovodnjah, kjer sta prefekta pozdravila deklica in deček ter mu poklonila šopek vrtnic. Vsi otroci pa so mu zapeli nekaj pesmic, Visoki gost si je ogledal prostore vrtca in ročne izdelke malčkov. Pohvalil jih je in izročil otroški vrtnarici zanje zavoj s slaščicami.
Pred slovesom je prefekt izrazil zadovoljstvo z dobrim potekom o-biska in še enkrat obljubil svoje zanimanje za rešitev problemov, ki so mu bili ob tej priliki predloženi.
PRIPRAVE NA UPRAVNE VOLITVE
Kandidatne liste SDZ po slovenskih občinah
Kot liste Občinske enotnosti imajo tudi te vsaka po 12 kandidatov
Prejšnje dni smo objavili imena kandidatov liste Občinske enotnosti, ki je bila vložena v treh slovenskih občinah na Goriškem; v Sovodnjah, Doberdobu in Stever-janu. Nosilci teh list so v Sovodnjah dosedanji župan Jožef Ce-ščut, v Doberdobu župan Andrej Jarc in v Steverjanu Slavko Ste-kar z Valerišča. Vsaka od teh list ima po 12 kandidatov. V Sovodnjah nosi ta lista št. 1, in pravta ko tudi v Doberdobu, dočim ima v Steverjanu št. 2.
Poleg liste Občinske enotnosti je bila pod št. 2 vložena v Doberdobu tudi lista z lipovo vejico, na kateri so naslednji kandidati: Be-nito Ferletič iz Doberdoba; Roma no Lavrenčič, Doberdob; Jožef Soban, Jamlje; Evgen Ferfolja, Doberdob; Emil Devetak, Dol; Zdrav, ko Marušič, Doberdob; Jožef Ferfolja, Doberdob; Bruno Pahor, Jamlje; Anton Cingerli, Dol; Anton Pahor, Jamlje; Evgen Frandolič, Dol in Marija Ferletič, Doberdob.
V Steverjanu ima lista z lipovo vejico na glasovnici št. 1 ter na-
miiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitšiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiuiiiii
VČERAJ DOPOLDNE V GORICI
l vložitvijo list PSIl PSIUP in KD vložene vse liste v goriški občini
Na občinski listi PSI je precej Slovencev, na pokrajinski pa kandidira Marko Waltritsch
42 organizacij in združenj sestavlja mladinsko konzulto
Med njimi je tudi pet slovenskih mladinskih organizacij in združenj
Tržaški občinski svet je z večino glasov odobril začasni statut, na osnovi katerega, kot pravi člen 1, se pri tržaškemu županstvu ustanovi mladinska konzulta, ki Jo predstavljajo zastopniki mladinskih organizacij v občini.
Cler. 2 pa pravi: konzulta nastaja iz potrebe, da se mladino bolj aktivno vključi v demokratično življenje na osnovi teženj in vrednot, ki so temelj italijanske ustave. Se posebno bo konzulta sproti opozarjala občinsko upravo na mladinska vprašanja ter bo skrbela, da
HIIO	PROSEK
predvaja danes 20. t. m ob 19.30 uri avanturistični barvni film:
LA SPADA MAGICA
(ČUDOVITI MEČ)
Igrajo: Basil Raathbone, Estelle Winwood
lune na

predvaja danes 20. t. m. ob 18. uri film:
GU.Ua.iscoib*'?
LB AKUTE DEL PE.UTTO
RICHARD CHAMBERLAIN
UCK ADAMS-CLAUDE RAIN8 JOHN ŠACKMANJAMES MRL«»™«
J0£YHE1ERT0N

■nMNAVISION*
». a TIMA OIL FILM ( HUMA OAMORE SONOINCISISU DISCO M G M K 2090 OA JOHN GREEN
(NOC ZLOČINA)
se bo mladina vedno bolj vključevala v življenje demokratičnih ustanov krajevne uprave. Konzulta predstavlja kraj srečanja in razpravlja-nja tez, in izkušenj, ki Jih je pridobila tržaška mladina v življenju mestne skupnosti.
V členu 3 pa je rečeno, da ima mladinska konzulta nalogo, da ob-ravnava moralna in materialna vpra-^jFjja ,rnladine, ki jih lahko rešuje občinska uprava, ali pa, ki zaradi njih važnosti, občinska uprava lah-ko posreduje. Zato je naloga kon-
k*i ’ ,da daJe, predloge in mnenja občinskemu odboru in občinskemu svetu.
Statut določa tudi, kdo ima pravico postati član konzulte. Tako je v členu 4 rečeno: konzulto sestavljajo predstavniki (1 stalen in en namestnik) mladinskih organizacij, katerih delovanje je stalnega značaja, ki delujejo vsaj v mestnem obsegu in ki so zaprosile za vstop. Člani konzulte ne smejo imeti več kot 26 let. Organizacije, ki so včla-njene v konzulti, se v nobenem pri* meru ne odrečejo svoji avtonomiji.
Člani konzulte so lahko pred, stavniki obstoječih mladinskih or' ganizacij, političnih strank, ki so na zadnjih občinskih volitvah predložile svoje kandidatne liste, ali pa ki imajo vsedržavni značaj; predstavniki mladinskih vzgojnih in kulturnih združenj; predstavniki študentovskih združenj; mladinski predstavniki delavskih organizacij ki delujejo v vsedržavnem okviru’ predstavniki rekreativnih in športnih združenj; predstavniki, ki jih bodo določile sindikalne konfederacije, in en predstavnik univerzitetnega reprezentativnega organa.
Član: konzulte postanejo lahko tudi predstavniki drugih mladinskih organizacij in združenj, ki niso članice od ustanovitve, ki pa jih skupščina konzulte z večino glasov prizna, da imajo pravico postati članice.
Na osnovi začasnega statuta bo imela konzulta naslednje organe: skupščino, komisije, mladinski izvršni odbor in predsednika. Skupščina bo zasedala vsaka dva meseca. Za proučevanje posameznih vprašanj bo skupščina imenovala delovne komisije in jim določila naloge in pooblastila. Vsaka komisija bo imela svojega predsednika. Na sestanke komisij bo povabljen tudi občinski odbornik, ki je pristojen za vprašanja, ki jih bo komisija obravnavala.
Poleg drugega, začasni statut tudi določa, da je za sestavo novega statuta ali pa za spremembo tega statuta potrebna najmanj dvetret-j inska večina članov skupščine. Občinski odbornik za mladinska vprašanja bo umestil konzulto in ji bo predsedoval do izvolitve predsednika.
Za sedaj statut predvideva, da bo konzulta sestavljena iz 42 mladinskih organizacij in združenj. Ni pa rečeno, da se število članov ne bo povečalo, ker bo to v bodoče odvisno od konzulte, ki bo morala proučiti in sklepati o prošnjah za vstop v konzulto združenj in organizacij, ki sedaj niso v seznamu.
Kot smo že poročali, je sedaj v seznamu članov konzulte tudi pet slovenskih mladinskih organizacij in združenj, razen seveda političnih strank, v katerih so tudi slovenski mladinci in mladinke.
UNIVERSALTECNICfl.
RADIO — TELEVIZORJI — AVTOMATIČNI IN EUREKAV-TOMATICNI PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELKK-TROGOSPODINJSK1 PREDMETI CANDV — REX — CGE
Izredne cene za izvoz - Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji
UNIV«5RSALTECN1CA Trleste - Trst Corso Garibaldi št. 4, tel. 41243 in Trg Goldoni št. 1
Na občinskem volilnem uradu so včeraj do 12. ure vložile svoje liste še tri stranke: PSIUP, PSI in KD, ki bodo imele na glasovnici 6., 7. in 8. mesto. S tem je bilo zaključeno vlaganje list za občinske volitve v Gorici, ki jih Je 8.
PSIUP je predložila listo z 22 kandidati, PSI s 35 kandidati in KD pa s 40 kandidati. Na prvih dveh listah Je več kandidatov Slovencev.
Nosilec liste pri PSI je Elio Zu-liani, sledita pa mu dr. Peter Sancin in zdravnik dr. Tulilo Tomas-sich. Ostali kandidati so po abecednem redu in med njimi je tudi dosedanji pokrajinski svetovalec Ivan Marinčič, ter predstavnik Slovencev iz Standreža, Pevme, Podgore in Oslavja. J$ed njimi Je tudi občinski svetovalec Viktor Vižintin iz Pevme.
Tudi kandidatna lista krščanske demokracije za goriško občino 1-ma med svojimi 40 kandidati precej sprememb. Predvsem je sedaj nosilec liste bivši poslanec Martina. Med kandidati ni več imena dosedanjega župana dr. Gallarotti-ja in več drugih svetovalcev in odbornikov. Pač pa so med njimi nekatera nova imena, kot so Lu-ciano Bressan, Giuseppe Vodice, dr. Cian itd. Ta lista sl je na glasovnici zajttmčila zadnje mesto.
Pri vlaganju kandidatnih list za pokrajino pa si je prisvojila zadnje mesto lista PSI. Poleg nje so včeraj vložili svoje liste PSIUP, ki je na 6. in KD, ki je na 7. mestu. Na listi PSI za pokrajino kandidira za Slovence časnikar Marko Waltritsch iz Gorice, in sicer v kolegijih Zagraj, Gorica I. in Gorica VI., kjer je največ slovenskih volivcev in ima torej največ izgle-dov, da bo izvoljen. Krščanska demokracija je ponovno kandidirala dosedanjega predsednika pokrajinske uprave c'g Bruna Chientaroli-ja in večino svojih odbornikov in svetovalcev. Poleg njih pa Je na listi tudi nekaj novih imen.
to so izrazili željo, da naj bi na ponovnem sestanku, ki bo, kot rečeno, v torek 25. t.m., našli rešitev, ki naj bi omogočila takojšen začetek nameravanih del, upoštevajoč pri tem vse tiste estetične zahteve in potrebe, ki so v resnici potrebne.
NA GORIŠKEM ŽUPANSTVU
Brezuspešen razgovor o gradbenih omejitvah
Te dni je bil na goriškem županstvu sestahek graditeljev in načrtovalcev tistih stavb v Gorici, katerih gradnja je bila ustavljena z odlokom ministrstva za javno vzgojo zaradi njihove prevelike višine. Sestanek je vodil odbornik za javna dela pri goriškem župan, stvu Lupieri. Kot zastopnica ministrstva pa bi se morala udeležiti tudi predstavnica sovrainten-dence za umetnost. Ta predstavnica pa ni prišla, ampak je v zadnjem trenutku sporočila, da ji je nemogoče priti na sestanek in je predlagala ponovno srečanje dne 25. t.m.
Ker bi se morali na sestanku pogovoriti o kompromisni rešitvi te zadeve med ministrstvom in prizadetimi strankami, je spričo odsotnosti predstavnika ministrstva postal vsak razgovor brezpredme. ten in so zato določili ponoven sestanek za torek 25. t.m.
Vkljub temu pa je Lupieri poročal zbranim gradbenikom o razvoju , te zadeve' posebno glede na prepoved gradnje nebotičnika v Ul. Mazzini. Pri tem je priznal, da zaradi dragega zemljišča v nekaterih primerih ne morejo graditi nižjih stavb, ker bi'bila sicer njihova cena previsoka in bi torej bila stanovanja v njih predraga.	,
Na zborovanju so tudi obžalovali neuvidevnost raznih birokratskih organizmov pri reševanju problemov, ki bi lahko prinesli znatno olajšanje v gradbeni krizi in brezposelnosti stavbincev. Za-
Nalečaj za prometno vzgojo mladine
Včeraj s-; v Gorici, pod okriljem stražnikov, zaključili,, ustne,,japite pri natečaju za prometno vzgojo šolske mladine.
Izpiti so se vršili v telovadnici občinske sirotišnice «Lenassi». Pri tem so morali organizirati tri izpitne komisije, da so lahko dovolj hitro izprašali nad 300 udeležencev, ki so se v ta namen priglasili. Udeleženci so pokazali zelo dobro pripravljenost lp dobro teoretsko poznavanje cestnega pravilnike ter bi jih lahko primerjali z odraslimi, ki so se priglasili za dosego šoferskega dovoljenja.
Tudi učenke so bile dobro pripravljene in najboljša med nlimi je dosegla tretje mesto. Danes in jutri bodo še praktični izpiti in udeležence opozarjamo, da bo proglašena končna lestvica in zmagovalna ekipa v nedeljo ob 10.30. ko bodo uradno nagradili zmagovalce.
Omenimo naj Se, da Je pri ustnih izpitih dosegel prvo mesto s 150 točkami Emil Vogrič, učenec 3. razreda osnovne šole v Ul. Leopardi v Gorici, sledi Giullano Perco, učenec IV. razreda «A. Pecorini«. Na tretjem mestu je kot najboljša u-čenka Angela Segati iz iste šole, ki. je dosegla 148.5 točk.
Letos na Goriškem nekoliko manj češenj
Zaradi hladne in vlažne pomladi so letos prve češnje dozorele skoraj 14 dni kasneje kot v nor. malnih letinah, ko so bile na trgu že za prvomajske praznike. Kmetijska zadruga Brda ho bržkone odkupila 500 ton češenj, od teh jih bo približno 300 ton izvozila! Od vsega odkupa (oziroma 550 ton) na področju zadruge Nova Gorica pa Jih bodo izvozili blizu 250 ton na zahodni trg.
Prve češnje obirajo v Lokah pri Gorici in Spodnjem Cerovem v Brdih. Po cvetju in oplojevanju cvetov sodeč, so v Brdih pričakovali letino vsaj 1200 ton. Zaradi slabega in hladnega vremena pa pričakujejo za kakih 30 odst. manj češenj kot ob normalnih letinah. Na področju KZ Nova Gorica pa pravijo, da bodo imeli za približno 15 odst, manjši pridelek, kot so ga pričakovali. Menijo pa, da bodo pozne češnje, če se vreme ne bo poslabšalo, bolj debele in kvalitetnejše od normalnih letin, ker je narava plodove razredčila. Rane češnje so nekoliko prizadete, ker Je mrzlo vreme zadrževalo njih razvoj.
Izredno topli dnevi, ki so bili konec minulega leta so pospešili dozorevanje. Nenaden temperaturni prehod Je vplival, da se plodovi niso razvijali enakomerno. Medtem ko so v KZ Nova Gorica že začeli odkupovati češnje, se v Brdih pravkar pripravljajo na odkup, ki se bo začel sredi tedna.
Zakaj bodo stavkali uslužbenci krajevnih ustanov
Sindikat uslužbencev krajevnih ustanov pri CISL je v zvezi s stav-
ko, ki Jo je proglasila ta kategorija v dneh 21. in 22. maja, izdal poseben proglas, v katerem navaja vzroke, ki so jih pripeljali do te odločitve. Pri tem poudarjajo da ne gre za kakšno zahtevo po novih poviških prejemkov, ampak da se hočejo pogajati z vladno o problemih te kategorije. Poudarjajo nadalje, da ne bo mogoče kriti primanjkljaja pri krajevnih ustanovah z odpisom iz bilančnih računov tistih postavk, ki so določene za prihodnje mezdne izboljšave uslužbencem, ki so jih pristojni odbori že odobrili za svoje Uslužbence.	.
Sindikalna organizacija zahteva tudi reforme organskega pravilnika; pri tem naj bi omejili nove namestitve in uredili pravni položaj nestalnih uslužbencev, s čemer bi izboljšali poslovanje uradov.
Kar se tiče občinskih in pokrajinskih tajnikov zahteva sindikat takojšnjo odobritev sprememb, ki jih predvideva zakon 604 in ki se tičejo ekonomskega in pravnega postopka v korist teh uslužbencev.
slednje kandidate: Stanislav Klanjšček, Adrijan Koršič, Alojz Hlede, Marcello Humar, Mario Bruno Ml. kluš, Bogomir Mužič, Alojz Mužič, Izidor Prinčič, Armando Skok, Zdenko Terčič, Ciril Terpin in E-mil Terpin.
V Sovodnjah Je bila vložena druga lista, ki nosi znak lipove vejice, šele v torek proti večeru. Na njej nastopajo naslednji kandidati: Mirko Hmeljak, Sovodnje; Remo Devetak, Vrh; Stefan Marušič, So-vodnie; Darij Durčik, Rupa; Ivan Florenin, Peč; Alojz Paoletti, Gabrje; Emil Lasič, Sovodnje; Brani, mir Kumar, Sovodnje; ;Ernest Devetak, Vrh; Ludvik Ceudek, Peč: Franc Florenin, Sovodnje; Peter Tomšič, Sovodnie.
Mladinski sestanek danes v Gorici
Goriška Mladinska iniciativa obvešča vse svoje člane in prijatelje, da bo danes, v četrtek 20. maja, ob 21. uri v dvorani kluba «Simon Gregorčič« na Verdijevem korzu 13 v Gorici sestanek, na katerem bodo obravnavali razna vprašanja, ki se tičejo goriške mladine in drugih problemov.
V petek občni zbor Sindikata slov. šolnikov
Odbor Sindikata slovenskih solnikov iz Gorice sklicuje redni letni občni zbor, ki bo v petek 21. maja ob 17. url v risalnici učiteljišča v Ul. Croce. Na dnevnem redu je izvolitev delovnega predsedstva. zapisnikarja in dveh skru-tinatorjev, čittinje zapisnika lanskega občnega zbora, poročila predsednika in odborntkov. razprava o poročilih, poročilo nadzorstva tel razrešnica staremu odboru; volitve. Po preteku pol ure bo občni zbor sklepčen do pravilniku.
Razbil je steklenico ‘m se porezal
Sinoči okrog 21 ure so poklicali rešilni avto- Zelenega križa v Loč-nik, da je odpeljal v goriško civilno bolnišnico 12-letnega Vlttor.na Del Zottft, iz Ul. Višini 9. Zdravniki so dečku ugotovili rano na zapestju desne roke, ki so mu jo obvezali ter ga poslali domov s prognozo okrevanja v sedmih dneh.
Deček je povedal, da je šel po cesti držeč v roki steklenico, gredoč pa se je spotaknil in padel. Pri tem se mu je steklenica razbila in s črepinjami se Je porezal na zapestju.
iiiiiiiimiiMUiuiiiiiiiiitiiiHmiiiiiiitmiitiiiuiiMimiiiiiiiifKiiitfiMiiittiiiiMMiiHimiiiiniiiiiMitiiiiiHiiifini
IZ BENEŠKE SLO VENIJE
Zemeljski usad ob Idrijci je zasul cesto pri Misčeku
Nenehno upadanje prebivalstva v Špetru V Tavorjani bodo popravili županstvo
Precejšen zemeljski usad je pred dnevi zasul kos ceste v neposredni bližini obmejnega prehoda pri mostu v Miščeku ob Idrijci. S tem je bila prekinjena cestna zve-za med Praprotnim in Starim mlinom na jugoslovanski strani meje. Da bi odstranili oviro, so se jugoslovanski mejni organi in delavci posluževali tudi min pri razstreljevanju nasutega materiala ter so o tem predhodno obvestili tudi italijanske obmejne organe v Čedadu, ki so poskrbeli v tem času za varnostno službo na svoji strani, da bi preprečili morebitne nesreče ali nezgode.
Nazadovanje števila prebivalstva v Spetru ob Nadiži se tudi letos nadaljuje. V preteklem mesecu marcu in aprilu se je število prebivalstva zopet zmanjšalo za 20 ljudi. V tem obdobju se je namreč odselilo 18 domačinov, 11 pa jih je umrlo. Ker se je v teh dveh mesecih rodilo 6 otrok in so dobili tudi enega priseljenca, znaša torej razlika 20 oseb manj. Ob koncu preteklega aprila so imeli v Spetru 2.638 prebivalcev, ali 204 manj, kotr pa jih je bilo ob zadnjem popisu prebivalstva dne 15. oktobra 1961. Povprečno je torej padlo število prebivalstva v štirih letih za več kot po 50 ljudi na leto, kar gre v največji meri na rovaš izseljevanja, ker domačini nimajo doma niti dela niti dovolj drugih sredstev za preživljanje.
Županstvo v Tavorjani bi bilo zelo potrebno popravila. Občinska uprava je zaprosila v ta namen za prispevek države. Notranje ministrstvo je obljubilo prispevek 700 tisoč lir, kar bo omogočilo popravilo sejne dvorane občinskegg sveta.
Ove nezgodi na delu
Včeraj ob 13.45 se je zatekel po prvo pomoč v goriško civilno bolnišnico 24-letnl Bruno Marega iz Gradiške, Ul. Aquileia 89. Malo prej se je namreč ponesrečil na delu pri gradbenem podjetju SPI-GA v Gorici, ko je na dvorišču delovišča v Ul. Leopardi čistil zid s krtačo ter se pri tem ranil na mezincu leve roke. Zdravniki so rru
nudili prvo pomoč. Okreval bo v sedmih dneh.
Približno uro pozneje pa so sprejeli na zdravljenje za 10 dni 42-letnega Carla Marchietta iz Gorice, Ul! Brigata Pavla 130. Ko Je bil na delu v podjetju Safog, mu je neki sodelavec ob 14. url po nesreči stisnil desno roko v stiskalnico ter ga prt tem ranil na prstih. Takoj so poklicali avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju.
Soproga goriškega trgovca Edija Bavcona, Sandra, je te dni v goriški porodnišnici povila krepkega sinčka. Znanci in prijatelji ter naše uredništvo štatšem iskreno čestitajo.
VERDI. 17.15; «La nave del dlavo-
lo». C. Lee in A. Keler. Barvni kinemaskopski film; zadnja predstava ob 22. uri.
CORSO. 17.00: «11 segreto del ga-
rofano cinese». D. Moschero in B. Harris. črnobeli film; zadnja predstava ob 22. uri.
MODERNISSIMO. 16.00: «La val-le dalle ombre rosse«. Ameriški film western.
VITTORIA. 17.30; «La mla vita comincla in Malesia«. Eugenia McKenna ln Peter Finch. Ameriški črnobeli film; zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «Sangue caldo*. Robert Mltchum ln J. SterUng. Ameriški črnobeli film; zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija St. 242. tel, 31-51
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 23,6 stopinje ob 13. url, najnižjo 14,6 stopinje ob 4.30; povprečne dnevne vlage je bilo 74 odstotkov.
— 6 —
20. maja 1965
KOLESARSTVO
GIRO D ITALIA
V Avellinu druga zmaga Michela Dancellija
Negro še vedno v posesti majice najboljšega
AVELLINO, 19. — V današnji 175 km dolgi etapi od Beneventa do Avellina je prevladovala od začetka do konca «patrulja junakovi). Junak dneva je pravzaprav Michele Dancelli, ki je še enkrat dokazal, da je vsaj toliko vreden, če ne morda več, kot kapetan njegove ekipe Motta. Dancelli, je bil danes protagonist najdaljšega bega, ki je trajal nič manj kot 150 km. Ta kolesar je imel na pol poti že toliko naskoka, da je bil praktično roza majica. Kasneje pa se je prednost zmanjšala po zaslugi Zi-liolija in Adomija, ki sta ga silovito napadla. Kljub vsemu pa je Dancelli prvi privozil do cilja in odščipnil leaderju Negru 25 dragocenih sekund.
Zasluge za ta dolgi beg gredo tudi Poggialiju, Pambiancu in Sab badinu, ki so z Dancellijem zdržali napad zasledovalcev. Sicer je
SZ BOR Odbojkarski odsek sporoča vsem mladincem, ki želijo aktivno gojiti odbojko in tudi tistim, ki so se že prijavili, da bo prvi trening v soboto, 22. t. m., na stadionu »Prvi maj», Vrdelska cesta 7, z začetkom ob 15. uri.
••iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiia
NAJVEČJA HIDROCENTRALA NA SVETU
(Nadaljevanje s 3. strani)
ko živela, imela sva slabo stanovanje in nizko plačo. Klima je bila tam slaba. Tukaj sva popolnoma srečna. Mož je na nekem ledolomilcu. Zvečer mi pomaga na domu. Imava dve sobi, kopalnico in centralno kurjavo. I-mam tudi hišno pomočnico. Ob nedeljah greva na lov ali na smu-čanje.n
Pogovarjal sem se tudi z drugimi inženirji in delavci. Vsi so mladi, skoraj vsi pod 30 let, nekateri celo pod 20. Vsi imajo veliko otrok. V Bratsku, sredi tajge, je najvišja nataliteta v Sovjetski zvezi. Prišli so sem iz najrazličnejših predelov te obširne dežele.
Ljudje so zgradili jez, toda jez je rodil novo raso, novo rusko raso. Isto vrsto ljudi, kakršni so francoski inženirji v Sahari ali ameriški geologi na petrolejskih poljih v Venezueli.
To je zvrst ljudi, ki jih politika ali ideologija ne zanima in ki z moderno znanostjo premagujejo to, kar je v naravi najbolj strašno. To je nova zvrst strokovnjakov in tehnokratov, gospodarjev črtežev, gospodarjev strojev.
V njih zasledimo nekakšen miren naraven ponos. Ti Rusi mi pravijo, kot so mi dejali Francozi v Sahari in Američani v Texasu: Ovir ni več, človek more storiti, kar hoče.
Poleg ponosa pa obstaja tudi nenavadno občutje udobja, iskanja materialnega dobička. Ti moški in ženske, ki so tu, so prišli sem prostovoljno, ker so sposobni, ker obvladajo določeno tehniko in ker so vedeli, da bodo imeli tu določene prednosti. Zaradi svojega deleža — so neob-hodno potrebni.
Zanje niti zima niti razdalja ne predstavljata oviro. S pomočjo teh strokovnjakov Sovjetska zveza spreminja Sibirijo v novo industrijsko cesarstvo. Toda ta sibirski Divji vzhod v ničemer ne spominja na stari ameriški Divji zahod. Avantura se tu razvija v redu, v popolnem redu tehnokracije. In kljub temu Je to avantura.
«France Soiru
Pambianco zaradi tega stopil v lestvici za mesto višje, Poggiali pa je preskočil kar tri. Ti uspehi so popolnoma zasluženi, saj se je morala skupina beguncev boriti ne samo proti močnim zasledovalcem, temveč tudi proti pekočemu soncu, proti slabi poti, ki je spravila marsikoga s prazno zračnico na tla in predvsem proti močnemu vetru, ki jim je pihal v prša in včasih tudi v boke.
O Dancelliju, ki je edini, ki je do danes osvojil dve etapni zmagi, je treba reči, da se bo jutri predstavil na start šestega dne Gira kot kolesar št. 1. To še posebno, ker je ta član Moltenijeve ekipe dober gorski vozač. Tega bodo prav gptovo napadli, a dejstvo je, da se bodo morali drugi braniti pred njim.
NA CILJU
1.	DANCELLI MICHELE (Molte-ni), ki je prevozil 175 km dolgo progo v 5.34’46", s povreč no hitrostjo 31,363 km.
2.	Pambianco Arnaldo (Salvarlni
3.	Sabbadin Alfredo (Vittadello)
4.	Poggiali
5.	Gimondi
6.	Mugnaini
7.	- Binggeli
8.	Adorhi
9.	De Rosso
10.	Massignan
11.	Cribiori
12.	Sambi
13.	PassUello
14.	Negro
15.	Fontona
16.	Zilioli
17.	Balmamion
18.	Galbo
19.	Bitossi 5.35’29”
20.	Sphiavon 5.36’54”
21.	Armani 5.37’57” itd.
SPLOŠNA LESTVICA
1.	NEGRO 29.36’47”
2.	Galbo z zaost. 10’*
3.	Dancelli 3’03”
4.	Pambianco 3’16”
5.	Poggiali 4'02”	____ .. . _
6.	Zilioli 4*17”
Gimondi 4*21”
Balmamion 4’40”
Passuello Mugnaini Adomi Massignan Bitossi 4*54”
De Rosso 4*56” itd.
ZA GORSKO NAGRADO VALICO LA TOPPA (915 m; 2. kat. 1. DANCELLI (Molteni) 30 točk Poggiali (IGNIS) 20 Sabbadin (Vittadello) 10 LESTVICA PO V. ETAPI DANCELLI 80 Taccone 40
Bailetti in Brugnani 30 Adomi, Mugnaini, Cribiori in Poggiali 20
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
JUGOSLAVIJA
' - h
PROTI TRSTU
V	soboto v Gorici boksarsko srečanje
V	soboto 22. t.m. bo ob 20 uri v telovadnici na Rojcah deželno srečanje med boksarji iz Gorice in Trsta. Na sporedu je pet srečanj novincev, štiri srečanja amaterjev in eno srečanje starejših mladincev. Vstopnina 600 in 400 lir.
iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii 111111111111111111111111111111,1,1,,m,im,,|„„ltni,,,,,l,,|l,ll|IIM||lll|l|lll„l1III||llll|,|l|lltl,mn,|,„|Ut
OD 4. DO 11. JULIJA V PORTOROŽU
Padalci iz 20 držav za IV. jadranski pokal
Poleg skupinskih, bodo tudi utruktivni skoki in paduisku štuietu
ODBOJKA
Z USPEHOM KONČAN TURNIR ZA NIŽJEŠOLCE
Mladi, a polni volje in požrtvovalnosti
Po končanem prvenstvu moške B lige, ki se je povsem pozitivno zaključilo za Borovo šestorko, je vodstvo odbojkarskega odseka Bora takoj poprijelo za delo in organiziralo tekmovanje nižješolcev, iz katerih vrst naj bi v bodoče črpalo za sestavljanje raznih ekip. Tekmovanje je bilo zamišljeno že pred časom, a vodstvo odseka, v katerem so sami igralci prvega moštva, ni moglo zaradi raznih ob-
V torkovi številki smo javili, da bo letošnja, četrta izvedba tekmovanja padalcev za Jadranski pokal od 4. do 11. julija v Portorožu. Ta prireditev, ki je postala že tradicionalna, bo že drugič zapovrstjo ob istrski obali in zagotovljeno je, da se bodo prireditelji odslej posluževali za to zanimivo tekmovanje vedno teh krajev. Naj omenimo,
da sta bili prvi dve izvedbi v Ti--------------------
vatu (Boka Kotorska). Na prvem
tekmovanju leta 1957 Je zmagala Sovjetska zveza tako v moški kot
S tiskovne konference na konzulatu SFRJ, kjer so predstavniki pri-rediteljskega odbora seznanili novinarje s podrobnostmi tekmovanja za Jadranski pokal
v ženski konkurenci. Druga izvedba, ki je bila dve leti kasneje prav tako v Tivatu, in samo v klasičnih
panogah, je prinesla nekaj novosti: Sovjetska zveza je sicer ponovno zmagala, a samo v ženski konkurenci, medtem ko so v moški odnesli najvišje dovorike Bolgari.
To tekmovanje je privabljalo v Jugoslavijo najboljše padalce sveta, tako da so smatrali prireditev za Jadranski pokal kot neuradno svetovno prvenstvo. Ko Je bilo to tekmovanje leta 1963 v Portorožu se je tu zbralo nič manjše število padalcev, kot jih je bilo leto prej na svetovnem prvenstvu v Orangu (ZDA).
V	Portorožu, kjer Je tekmovalo 16 reprezentanc, so med moškimi zmagali presenetljivi Cehi, ki so pustili za seboj zelo močno, ameriško ekipo. V ženski konkurenci pa so se Američanke oddolžile in pobrale prvo mesto, ki ga je med posamezniki osvojil Američan Mc Donald, kateremu je sledil njegov rojak Norman.
V	Portorožu so uvedli novo panogo: tekmovalci so lahko nastopili z ekshibicijskimi točkami za turistično nagrado Portorož. V tej disciplini so se najbolje izkazali Američani, ki so s svojimi vratolomnimi točkami navdušili občinstvo. Le malo so za temi zaosta-jali češki in madžarski padalci.
Letošnja izvedba tekmovanja za IV. jadranski padalski pokal bo prej kot lani, in sicer v prvi polovici julija. To pa zato, ker bo to tekmovanje istočasno privlačnost za številne turiste. Seveda bo to tekmovanje privabilo v Portorož še več tujih in domačih ljudi in še posebno tiste, ki vedo, da
jim bo ta prireditev nudila izreden užitek.
Prav zaradi tega so prireditelji vnesli v spored tekmovanja tudi privlačne točke. Tako bomo imeli priliko, med drugim, prisostvovati tudi zračni štafeti, to Je predaji palice v prostem padu.,
Medtem ko bodo tekmovalci prišli v Portorož najkasneje do 3. julija, se bo tekmovanje začelo v nedeljo 4. s slovesno otvoritvijo. Tekmovalci pa bodo imeli v dopoldanskih urah možnost treninga, ki jim bo služil za spoznavanje razmer nad in na športnem letališču v Sečovljah. Po otvoritvi se bo začelo tekmovanje v atraktivnih skokih za turistično nagrado Portorož.
V ponedeljek 5. bodo skupinski skoki (štafeta na cilj) z višine 2.500 m, dan kasneje pa skupinski skoki na cilj z višine 800 m (osmine finala). V sredo 7. julija se bo tekmovanje nadaljevalo s četrtino finala skupinskih skokov z 800 m in skupinskimi skoki na določen cilj z višine 1.500 m. V naslednjem dnevu bodo na sporedu iste panoge, a tokrat bo borba še hujša, ker bo šlo za polfinale. V petek 9. julija pa se bodo morali padalci spu. šcati z višine 800 m do cilja v mor. ju. Sobota bo prosta, v nedeljo pa bo tekmovanje doseglo višek s finalnimi skoki na cilj z višine 800 m in atraktivnimi skoki za turistično nagrado.
Letos se bo portoroškega tekmovanja udeležilo 20 držav, in sicer: ZDA, Sovjetska zveza, CSSR, Bolgarija, Romunija, Madžarska, Poljska, Švica, Francija, Belgija, Kanada, Indija, Južna Afrika, Vel. Britanija, obe Nemčiji, Norveška, Jugoslavija in verjetno tudi Italija. Ni izključeno, da se bo v Portorožu zbralo nad 130 padalcev obeh spolov. Največje zanimanje vlada seveda za atraktivne skoke, še posebno, ker v posameznih državah trenirajo nove elemente, ki jih človeško oko še ni videlo na podobnih prireditvah.
veznosti to izpeljati. Končno se je prvenstvo končalo in pričakovanje najmlajših se je uresničilo.
V soboto smo tako na stadionu «Prvi maju lahko videli igralce od 11. do 14. leta starosti, ki so se potegovali za prestiž svoje šole. Vse tri nastopajoče ekipe so namreč nastopile kot zastopnice zavodov. Največji uspeh je žela A ekipa Nižje šole od Sv. Jakoba, ki je zmagala v obeh tekmah in tako ‘ zasluženo zasedla I. mesto. V tej. ekipi smo opazili več odličnih elementov, ki bi lahko v bodoče z vestnim treningom postali dobri odbojkarji. Tako je npr. mladi Veljak Klavdij, ki nadaljuje tradicijo svoje družine. Dobro se je odrezal tudi Furlan Iztok, ki pa je že nekoliko upeljan v ta šport: lani je namreč nastopal v tretji Borovi ekipi na turnirju za pokal Benečije - Julijske^ krajine. Sploh je celotna ekipa vredna pohvale, saj so se vsi potrudili, da so odnesli lovoriko najboljšega.
Druga garnitura šentjakobskih dijakov je le malo zaostajala za prvim moštvom in finanlna tekma med obema je bila, posebno v drugem nizu, precej izenačena. V zadnjem setu pa se je A moštvo razigralo in osvojilo zmago s 15:4.
Najbolj razveseljiv pa je bil nastop dijakov prvega A razreda Nižje trgovske. Komaj 11 oz. 12 let stari fantje so se možato postavili na igrišče in z vsemi silami kljubovali močnejšemu nasprot. ku. Marsikatera ekipa bi se od teh ((fantičevi) marsikaj naučila glede požrtvovalnosti in borbenosti. Že od samega začetka so si osvojili občinstvo, ki je ob vsakem še tako posrečenem reševanju žoge burno pozdravilo osvojitev točke ali menjavo.
Po končanih tekmah so se vsi tekmovalci zbrali in s svojim bodočim trenerjem določili datum 22. t.m. kot prvi trening. Z zanosom, ki so ga pokazali v soboto upajmo, da bodo tudi nadaljevali in da bomo v kratkem času pozdravili v naši sredi odlične odbojkarje, ki bodo še enkrat potrdili plodovitost Borove odbojkarske šole.
Tehnični izidi sobotnega tekmovanja:
Nižja šola (Sv. Jakob) B — I.a (Sv. Ivan) 2:0 (15:1; 15:7).
Nižja šola (Sv. Jakob A — I.a (Sv. Ivan) 2:0 (15:5; 15:4).
Nižja šola A — Nižja šola B 2:1 (15:5; 11:15; 15:4).
Končna lestvica:
Nižja šola A	2 2 0 4	1	71	33	4
Nižja šola B	2113	2	54	49	2
I.a razred	2 0 2 0	4	17	60	0
Ekipe so nastopile v naslednjih postavah:
Nižja šola A — Kodrič, Veljak, Bogateč, Mikuž, Frankič, Furlan, Mezgec, Sahar.
Nižja šola B — Jančar, Furlan, Skrl, Cuk, Žerjul, Sirca, Mahnič,
La razred	— Sosič,	Sirca,	Žni-
deršič, škrap, žužek, Ljubič, Grilanc in Furlan.
Sodil je Dovgan Anton.
f. v.
NA Ml INI TCNIS
Bor B 3 Istriani C 2
Sinoči se je z dvema tekmama nadaljeval namiznoteniški turnir za Spomladanski pokal. Izida sta naslednja:
BOR B — ISTRIANI C 3:2
Tomšič — Pieberger	2:0
Milič -- Runco	0:2
Tomšič - Milič — Pieberger -Runco 2:1
Milič — Pieberger	2:0
Tomšič — Runco	1:2
SOFFITTA A—BOR D 5:0 (p.f.)
Nocoj se bo turnir nadaljeval z zadnjima izločilnima dvobojema Bor A — Istriani B in Soffitta G — Istriani D.
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiirvaiiiuiiiiiitniiiiiiiaiiaiiiiiiiif mini |ll|||||l||tM|||||l(|laI|,l|||,|ttta
IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Domači nogometaši ponovno presenetili
Uspeh Goričanov na športnih igrah Elektre
Koper je ponovno razveselil svoje pristaše. Premagal je Litijo na njenem igrišču s 6:1. Tekma je bila v začetku dokaj razburljiva. Koprčani so že v sedmi minuti dosegli vodstvo, nato pa so prevzeli pobudo domači in v začetku drugega časa izenačili. Mnogi so mislili, da bo odslej Kopru trda predla, zgodilo pa se je prav obratno. Izenačenje je namreč spodbudilo namesto domače goste, ki so prikazali pravo ekshibicijo nogometa dosegli
in dosegli še pet lepih zadetkov. Najboljši igralci Kopra so bili v obrambi Lesjak, Cuban in Crnac, v napadu pa Kavalič, Vižintin in Jermaniš.
S to zmago se je Koper močno približal naslovu prvaka zahodne
skupine druge republiške lige. Sedaj ima točko prednosti pred Sla-
iimiiiiiiuuiiiiiiiiiifltftrtitiHiiiiiiiMiiiiiiiiimimiiiiiHiimiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii
MEDNARODNI NOGOMET
..................IIIIIIIMIIIIU. JUJUJlk
Pokal pokalnih prvakov za West Ham United
LONDON, 19. — Angleška enajsterica West Ham Uniteda je osvojila pokal pokalnih prvakov 1964/ 1965. V finalu turnirja, ki je bil pred 100.000 gledalci v Wembleyu, je West Ham United premagal nemško enajstorico Muenchen 1860 z 2:0 (0:0).
Oba gola je v dveh minutah (v 24’ in 26' drugega polčasa) doseglo desno krilo Alan Sealy.
* * *
MANCHESTER, 19. — Enajsterica Manchester Uniteda se je nocoj uvrstila v finale turnirja za pokal sejemskih mest. Angleški nogometaši so nocojšnjo tekmo s francoskim Strassbourgom zaključili neodločeno brez gola, medtem ko so v prvi tekmi premagali tekmece s 5:0.
* * *
MADRID, 19. — Atletico iz Madrida je premagal turinski Juven-tus 3:1. Prvi polčas se je končal z 1:0 v korist italijanskih gostov.
BOKS
LONDON, 19. — Angleški organizator srečanj Jack Solomons je izjavil, da ima namen prositi novega svetovnega prvaka bantam kategorije Japonca Masahika Ha-rado, da bi branil svojo krono proti Škotu Walterju McGovvanu.
*	* m
BANGKOK, 19. — Bivši svetovni prvak Tajlandec Pone Kingpetcn je izzval sedanjega prvaka Japonca Harado na dvoboj za naslov.
*	* «
CIUDAD MEXICO, 19. — World Boxing Council je opozoril svetovnega prvaka peresne kategorije Vincenta Saldivarja, da bo moral braniti svoj naslov proti Angležu Howardu^ VVinstoneju.
LEWISTON, 19. — Zdravniška komisija Lewistona je danes javi-la, da je Cassiusovo zdravstveno stanje tako, da lahko 25. t.m. nastopi v dvoboju za naslov svetovnega prvaka težke kategorije proti Sonnyju Listonu.
vijo in tudi lepo razliko v zadetkih. Koper igra še dve tekmi doma (Sava in Svoboda). Praktično je že osvojil naslov prvaka, saj gre za dve moštvi z dna lestvice, ki bi mu glede na odlično formo res ne bi .smeli delati zaprek. Tako So torej na papirju vse možnosti, da dobi Koper po dolgoletnih prizadevanjih vendarle predstavnika V republiški nogometni ligi.
* * *
Na rokometnih Igriščih še naprej žanjejo uspehe igralci in i-gralke Pirana. Moška ekipa je v nedeljo premagala Tržič s 16:15 in si že dve koli pred koncem zagotovila četrto mesto v republiški ligi. Vsekakor zelo lep uspeh, saj so Pirančani novinci v tem tekmovanju!
Za žensko ekipo Pirana ni nobenih ovir. V nedeljo so Pirančanke prepričljivo premagale mariborski Branik s 15:8 in zdaj vodijo kar z 12 točkami prednosti pred drugimi ekipami.
Veliko presenečenje so pripravile igralke Železničarja iz Nove Gorice, ki so igrale neodločeno s trboveljskim Rudarjem 5:5. To je bila prva točka Železničarja, ki letos prvič nastopa v republiški ligi.
Močno pa so razočarale igralke Kopra. Izgubile so namreč na domačem igrišču s Kranjem 9:11. Zmaga Kranjčank je bila povsem zaslužena, saj so domače igralke tokrat prikazale neurejeno igro, manjkalo pa jim je tudi borbeno-sti.
* * *
V Kopru so se zaključile športne igre elektrogospodarskih podjetij Slovenije. Nastopilo je 800 športnikov in športnic, kar je doslej največja udeležba. Ob odlič-ni organizaciji domačih športnih delavcev so dosegli več lepih rezultatov, zlasti v lahki atletiki. Zastopniki primorskih podjetij so prijetno presenetili. Elektro Gorica je osvojila prvo mesto v odbojki za moške in drugo mesto v odboj-ki za ženske. Ista ekipa je osvojila drugo mesto v namiznem tenisu za ženske ter tri prva mesta v balinanju.
DR. DUŠAN KERMAVNER
TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE
Odlomki iz knjige <?Začetki slovenske socialne demokracije v desetletju 1884-1894»
45.
Ni dvomiti, da bi poslanci, voljeni večinoma (ali tudi) od nižjega ljudstva, ki se čuti zatirano v političnem, socialnem in gospodarskem oziru, nikakor ne mogli podpirati današnjega zatiranja in nereda v jezikovnih in narodnih razmerah, temveč zahtevali bi, da se narodno vprašanje, čim prej tem bolje, pravično uredi In s tem odpro vrata našega parlamenta reformam od ljudstva zahtevanim, posebno gospodarskim in socialnim, za katere v mejnarodnem avstrijskem prepiru ni prostora.)) Vse to so leta in leta potem vedno znova premlevali socialnodemokratski listi, kongresi in shodi, ko so zahtevali uvedbo splošne volilne pravice! Isto velja tudi za zaključek članka: «Kakor vidimo, je naše volilno pravo krivično Slovanom, krivično ljudstvu; volilni sistem, po katerem ima bogati graščak, ki pri svojem bogastvu roke križem drži, neizmerno volilno pravico, a delavec, ki s svojimi rokami sebe in svojo družino preživi, nima nobene volilne pravice, je že sam na sebi nestrpljiva krivica. Tako ppmanjkljivo in krivično volilno pravo s svojim zastopstvom interesov ne da se zago-
varjati. že so njegove krivice spoznane in njega slabi nasledki očividni; klici po njega reformi se množe od dne do dne. Tudi mi («mpr.» ali «Edinost»?) se tem glasovom pridružimo in zahtevamo predvsem reformo, radikalno reformo volilnega reda. Cas je, da tudi Avstrija stopi v vrsto konstitucionalnih držav s splošnim volilnim pravom. Na podlagi splošne volilne pravice — bodisi omejene ali neomejene — voljeni parlament bo pravi zastop ljudstva in narodov.« Sedem tednov prej bi bil takšen uvodnik v «Edinosti» v zvezi z ustreznim Nabergo-jevim odgovorom Zadniku preprečil vsakršno socialnodemokratsko podpiranje Poldeta Mauronerja, ki je samo izrabil Nabergojev konservatizem, medtem ko sam gotovo ne bi napisal niti kosa takšnega članka, kakršnega je predložil ((Edinosti« sveži radikalni demokrat «mpr.». Toda hudo bi se motili, če bi zdaj mislili, da je ta uvodnik že preusmeril list, v katerem je izšel! Tako naglo se konservatizem tržaškega narodnjaškega vodstva ni zrušil, le polagoma jo je zavilo po zgledu mladočehov na pot zavzemanja za volilno reformo.
OD «DELAVSKEGA LISTA» DO PRVEGA OBDOBJA «DELAVCA» (1891 -1893 — 1894)
A. RUDARSKO GIBANJE S STAVKO IN DRUGO DELAVSKO GIBANJE DO SREDE LETA 1892
Prenehanje ((Delavskega lista« je hudo prizadelo ((normalni« razvoj slovenske socialne demokracije. Z razpustom ((Delavske zveze« in z odhodom Zadnika in Klemenčiča iz Trsta se je zaustavilo tržaško gibanje, ne da bi bilo hkrati kaj bolj oživelo ljubljansko središče. Le-to se je nekako odtlej že tudi opiralo na postojanko v Zagorju, medtem ko sta bila Trbovlje in Hrastnik v organizacijski zvezi z graškimi socialnimi demokrati. Pol leta za dogajanjem, ki smo ga prikazali v
prejšnjem poglavju, je prišlo v trboveljskem revirju do druge velike stavke. Tudi njen hudi poraz je zavrl razvoj slovenske socialne demokracije, ki pa je s trdovratnimi napori maloštevilnega kadra začela nekako od srede leta 1892 spet polagoma napredovati. To napredovanje je spremljal vedno glasnejši klic v vrstah avstrijske socialne demokracije po obnovi slovenskega glasila.
Preden pa preidemo k podrobnostim nadaljnjega delavskega gibanja doma, uvrščamo na tem mestu kot najprimernejšem nekaj podatkov o nekaterih slovenskih delavcih, ki so se v tistem času odselili v Združene države Severne Amerike. Tja je odšel takrat tudi Klemenčič, ki se potem ni več vrnil v domovino. Preden si bežno ogledamo njegovo posebno nadaljnjo življenjsko pot, bi še k prejšnjemu poglavju opozorili, da nimamo prav nobenega vpogleda v obseg Klemenčičeve socialnodemokratske dejavnosti v času med Zadni-kovim prihodom v Trst jeseni 1890 in pa protinabergojevskim shodom spomladi 1891. Ni izključeno, da je Zadniku izdatno pomagal pri urejanju ((Delavskega lista«, vendar pa ne moremo verjeti navedbi Franceta Šavsa po Klemenčičevih spominskih podatkih, češ da je bil pri listu Zadnik le — ((odgovorni urednik, dejanski (urednik) pa Klemenčič«. Dokončno sodbo o tem pa bo utegnil omogočiti šele študij tega lista, ki je morebiti vendarle še kje zakopan in ne za vselej iz-’ gubljen. Omenili smo že sporočilo tržaške policijske direkcije z dne 26. maja 1891 tamkajšnjemu okrajnemu sodišču, da je Klemenčič po izpustu iz kratkega pripora odšel najprej v Gorico, se za nekaj dni vrnil v Trst, se nato preselil v Opatijo in od tam odpotoval v Švico, od koder se takrat še ni odpravil nikamor naprej — kolikor je vedela tržaška policija. Krivemu spominjanju moramo prisoditi šavsove podatke o Klemenčičevem skrivanju pred tržaško policijo, češ da «je vsak čas drugod spal«, a ko «se je naveličal (te) gdnje«, odšel na Reko in tam organiziral neko stavko, zaradi katere naj bi bil
sHssrp-svs,«
ton, a po nekaj nadaljnjih letih se je v San Franciscu ukrcal na novo popotovanje, po katerem je bilo mogoče reči o njem
-	kakor je zapisal Zavertnik - da «je preromal skoraj ves svet«. Nismo ugotavljali, ali je bil res «iz Honolulu(ja) priobčeval svoje spomine ,Iz Polinezije’ v ljubljanskem .Slovenskem Narodu’ leta 1899, kateri so povzročili med klerikalci mnogo prahu in jeze«, kakor piše Šavs; nimamo pa razloga da bi kaj dvomili o Klemenčičevem pismu iz avstralskega Sydneya v katerem je leta 1901 napovedal še popotovanje na Filipine’ potem na Kitajsko, v Indijo in v Afriko, od koder se je mislil vrniti v Trst. Vendar pa se je nekje prej obrnil nazaj v severozahodni kot Združenih držav in se tam ustalil v neki anarhokomunistični naselbini ali «komuni»; v njej «je bilo tisti čas največ Angležev, Francozov, Italijanov, Spancev in en Ceh z imenom Proch&zka — samih starih rebelov, izmed katerih je vsakdo govoril po več jezikov«, Klemenčič baje tudi
—	kitajsko! Tej komuni je bil Klemenčič — «duša»; imenovali so ga «Klemensk». Komuna je izdajala v lastni tiskarnici dvakrat na mesec list ((Demonstrator«, v katerega je ((največ pisal Klemenčič sam«, kakor je vedel povedati Šolar Po Šavsu je v tem listu «enkrat tudi v slovenščini odgovarjal.., sodružici Pečetovi na neko vprašanje«. Sicer pa je — po Franku Petriču — «lahko pogrešal svoje zaspane ,Matevžke’» kakor je ironično nazival svoje rojake. Mož se je bil po svetu pač v dokajšnji meri «pokozmopolitil». Političnoidejno se je štel za anarhosindikalista in je bil funkcionar ((Zahodne zveze premogavjev« (Westem Federation of Miners) in tudi njen odistriktni delegat« na ustanovnem kongresu radikalne IWW (Industrial Workers of the World) leta 1905 v Chicagu.
(Se nadaljuje)
i™	“SiilSS.SI