Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemali volja: Za colo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za on mesec 1 gld. 40 kr.
v
3 gld.,___________„
Posamezne številko voljajo 1 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulico št. 2.
4 £Ul«, i'ty uu iiiuduu x	■i. » •
administraciji prejoman veljil: Za celo loto 12 gld., za pel leta fi gld., za čotrt lota gld., za on rnosec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Naznanila (inserati) so sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi so no vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo. Vredništvo jo v Someniškili ulicah h. št. 2. Izliaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob '/,0. uri popoludno.
Štev. S.
V Ljubljani, v sredo 12. januvarija 1887.
Letnili XY.
Deželni zbor kranjski.
(Deseta seja, 12. januvarija.)
Prebere in potrdi se zapisnik zadnje seje, potem se došle vloge razdele. Zakon o vpeljavi samostojne deželne naklade od porabljenih žganih pijač in poročilo deželnega odbora giede določitve te deželne naklade se izroči finančnemu odseku, ravno tako poročilo deželnega odbora o prošnjah okrajno-cest-nega odbora Ribniškega zarad podpore za plačevanje štirih cestarjev, zarad opustitve mitnine v Podklanci in zarad vzdržavanja Turjaško ceste.
Poslanec dr. Papež poroča o različnih prošnjah za varstvo vinoreje, posebno na Dolenjskem, proti trtui uši.
Dotično poročilo in nasvete gospodarskega odseka smo včeraj objavili.
K tej točki se oglasi poslanec Pfeifer govoreč :
„Slavna zbornica! Prošuje dolenjskih občin iz Belokrajine, iz Novomeškega, Kostanjeviškega in Krškega okraja ter Dunajskega društva proti „Philo-xeri" so tako neprecenljive važnosti za našo deželo, da bi nevestno izvrševal svojo poslaniško dolžnost, ko ne bi na tem mestu izpregovoril nekoliko besed, ker gre za velikansko izgubo, ki preti glavnemu edinemu premoženju naših vinorejskih pokrajin.
Vsakega, ki ceniti zm'i nedolžno vinsko trto, mora v srce zaboleti, če vidi, da ima ta žlahna rastlina toliko sovražnikov; tem tesneje pa nam prihaja pri srcu, če gledamo z lastnimi očmi, da naši vinogradi neizprosljivo zapadajo ostudni ušivi živalici — ki jo s prostim očesam ne moremo videti — in da je dosedaj za nas izgubljena vojska, ktero smo pričeli proti trtni uši — pač žalostno, da dosedaj nobeno orožje ni ugnalo podzemeljsko pošasti, še celo batalijoni ušinih komisijonov kapitulirali so pred tem ušivim sovražnikom!
Zalibog, vsi dosedanji poskusi uničiti, trsno uš in zabraniti nje razširjenje, so brezvspešni; sicer se po dosedanjih skušnjah vsaj to doseže z nekterimi sredstvi, da v njih trsna uš pogine, ali pa izgine, na primer poplavljanje vinogradov (tako imenovano submerziranjo, čo se namreč voda napelje v vino-
grade, kar je seveda izpeljivo le pri vinogradih v planjavi ob vodi ležečih), potem obdelovanje s svižem (Flugsand).
Imenovana sredstva — če bi se tudi obnesla — pač naša vinoreja ne more prenašati zavoljo velikanskih stroškov — omenim tukaj, da sem pričel pri enem mojih v preteklem letu okuženih vinogradov poskušnje s svižem, kterega se potrebuje na en oral približno 325.000 kilogramov ali blizo 5000 mernikov; stroški za vožnjo sviža k vinogradu, potem, da se odkoplje in odstrani zemlja okoli posamezne trte in trta zasiplje s svižem, znašajo za vsako trto 8 do 10 krajcarjev, toraj za en oral čez 500 goid. — ta poskušnja je vsled ogromnih stroškov tako silno draga, da se pač ne izplača pri naših vinogradih.
Ce po tem takem ni mogoče, zadušiti trsne uši, ne ostaja druzega, nego, da se z ušivim mrčesom nekoliko sprijaznimo na ta način, da zasajamo take trte, kterih uš ne more uničiti, iu to so nektere amerikanske trte
Kolikor dalj časa roke križem držimo, toliko težje bo ohraniti naše vinograde, ker se trsna uš silno širi in ker je lahkeje majhen del vinograda — če je okužen — polagama sproti zasajati z ameri-kanskimi trtami, kakor pozneje, če je že cela parcela okužena.
Po tem takem treba pospeševati edino do zdaj znano, primerno najcenejše sredstvo proti trsni uši: zasajanje amerikanskih trsov, da se pridobe dejauske poskušnje, kako se bodo obnesle amerikanske trte v tem ali onem podnebji? v težki, lahki ali peščeni zemlji? ali bodo občutljive proti peronospori? itd. — pride toraj v poštev mnogo različnih merodajnih od-nošajev, od kterih je odvisna vsa prihodnost našo vinoreje, tako, da je naša sveta dolžnost, podpirati vse, kar gre v boj proti trsni uši.
Radi tega hvaležno pozdravljam današnjo nasvete, ki merijo na to, podpirati Dolenjske občine in protifilokserno Dunajsko društvo v hudem boji proti ušivi živalici.
Od naše ne bogate dežele in od imenovanega društva dobivalo se bo tedaj brezplačno nekaj amerikanskih trt: vsaj nekoliko tolažbe za ubogega vino-tarja, da bode svoj borni vinograd zasadil v prvem letu z amerikansko trto, v drugem letu požlahnil
amerikansko trto s cepljeno domačo trto, v tretjem iu četrtem letu mirno pohlevno pričakoval sadu — kdo bo v tako srečnem položaji, toliko let prenašati ogromne stroške brez dohodkov? — na to vprašanje pač ni težko odgovarjati; in država, ki ima radodarne roke za............ pripravljena je prodajati amerikansko trte po krajcarji in po pol krajcarja!
—	kar je brž ko ne naredba poljedelskega mini-sterstva modrijana, ki pri zeleni mizi brez truda prideluje vino, ne zmeneč se za to, če na Dolenjskem propade in usahne vinarstvo — mož pač ne zna, koliko stroškov stane obdelovanje vinograda, jest bi mu privoščil 20 oralov zdravih povrh pa še 20 oralov ušivih vinogradov proti temu, da meui pripušča svojo mastno letno plačo, med tem pa se uči preganjati uši.
Mogoče, da današnje razpravo ne bi bilo, če bi šlo za gorice v jntrovi deželi. Slehrni izmed Vas moja gospoda, — ki se pečamo z vinorejo — skuša, koliko truda, skrbi in novcev prizadeva zdrav vinograd, ki skoz celo dolgo leto nikdar ni varen pred svojimi sovražniki: mraz, ožig, toča, peronospora, oldium, filoksera itd., tako da se je res čuditi, če se hoče še kdo ukvarjati z nehvaležnim vinarstvom, ali pa še na novo zasajati vinograd v sedajnem času, ko kršenih in nekršenih špekulantov „talmi vino"
—	pri kterem se srce nikdar ne ogreva — vedno bolj spodriva pošteno vinsko kapljico.
Naj bi ne prišel dan, ko se bo ponujala brezplačno amerikanska trta, vrh tega pa še denarna podpora zbeganemu vinotarju — takrat utegne biti prepozno in odklenkati prežlahni kapljici, ktero bi privoščil tudi poznejšim rodom, da v nji potopo moreče skrbi in nadloge revnega življenja.
Konečno priporoča, da naj se podpore, ki jih nasvetuje gospodarski odsek, plačujejo iz deželno-kulturnega, ne iz deželnega zaklada.
Dr. Vošnjak je za njim omenjal važnosti amerikanskih trt iu povdarjal, da bi bilo za vi-norejce jako koristno, ko bi se njim, ki marljivo sade trte, pripoznavala posebna darila, kakor se n. pr. dele za umno živinorejo itd. V tem smislu je bil govornik stavil predlog žo v državnem zboru, a ni našel dovolj podpore. Drug njegov predlog, ki ga jo bil ravno tam sprožil, je nameraval varstvo
LISTEK.
„Pro Slavia" ali nekaj o beneških Slovencih.
(Dalje.)
Poleg te tesuosrčnosti pri pravdanju se tudi pri njih nahaja še stara slovanska iskrena gostoljubnost (Radogostje), kar sera tudi že sam skusil. V od-potnih seliščih niti nimajo pravih ključavnic; hiša, klet, kašče so, rekli bi, kakor brez vrat, kajti redko-kedaj jih zapirajo, marveč jih le komaj pripirajo. — Kakor Slovaui sploh, ljubijo tudi oni ples in godbo pa narodno petje, ki silno delyje na njih živahno domišljijo, ki je, kakor eliktrizovana po godbi, ter mladina, (da bi jo Vi videli, bi se morali pač nehote smejati!) se suče zdaj z močnim zagonom, zdaj le se nagloraa ustavi; vsa je kakor elastična (raztegljiva) in občutljiva. Takšna je moč harmonično doneče sape! — Vkljub temu, da sc njih jezik, kakor
sem žo omenil, iz znanih vzrokov nekoliko razloči,') zlasti v naglaševanju besed, (naglašajo navaduo zadnji slog); vendar-le je še bogat v besedah, gibčen in mehek pa prijazno milo doneč v njih ustih ter posebno pripraven, da zaraore izraževati in čisto dopovedovati najmočnejše strasti, kakor najbolj plemenite občutke.
Opomniti je, da Črki Ij izrekujejo samo za j, mesto trdega o imajo večinoma mehki hrvaški č; tudi ž izrekujejo navadno za sam g (brez kljukice) n. pr. Mati Bosja mesto Boija, tako tudi š izrekujejo za s, n. pr. sv. miisa mesto sv. ma&i!
Posebne šege imaio tudi pri ženitvanju. Zato naj sledi kratek opis teh šeg in običajev. Najpred dii namenjeni ženin zbrani si nevesti neko zastavo ali darilo, ki predstavlja ceno, s ktero si vkupi njeno prostost. Srednik ali suubač pri iskanju neveste se imeuuje „kljoča", menda zato, ker združuje „pitke"
') V špotorskom okraju govoru umevno, skorej nam Gori-čanom enako, ali tjo prek Tarčota v Rezijo pa nekoliko drugače, čom bolj so oddaljujejo in jih ločijo julijsko planine od nas!
Pisatelj.
ali bodoče ženine. Njegov zaupnik ali pobočnik je pa kak brat ali če tega ni, kdo drugi zmed ženino-vih sorodnikov. Ta poslednji spremljan od onih dveh, gre naravnost k deklini ter jo snubi za nevesto. Ker so beneške brhke cveteče dekline v obče poštene in sramožljive, povesi ona pri tem vprašanju svojo glavo, ktere obličje je rudečica polila, kar pomeni, da ona temu pritrjuje!
Potem začne osrčen raladeneč-ženin pogajati se za doto z njenimi stariši ter podti neki znesek denarja nevesti na ime zastave, ktera povrne to navadno s svilenim robcem. Med tem obredom odmeva zunaj hiše, v znamenje srečno sklenjene zaroke, nekaj strelov s puško!
Dva večera pred poroko pride ženin s svojimi spremljevalci po balo, da jo prepelje na svoj dom; ali drugi mladenči mu pregradijo pot z vrvco. Da mu jo oni pa odstranijo, mora se odkupiti z vinom do 50 iu več litrov, po stanju njunega premoženja, in tako se napravi prva pojodina v hiši dekline-neveste I	(I>»ljo prih.)

z amerikanskimi trtami nasajenih nogradov zoper eksekutivne prodaje, in sicer tako, da bi se taki vinogradi nekoliko let ne smeli prodati, ali reklo se mu je pri vladi, da se bo to vsestransko pretresalo. Zgodilo pa se ni nič. Deželni vinograd pri Smo-lenji vasi se bode nasadil z amerikanskimi trtami, in sicer kot vinograd, ne kot trsuica, da se bode iz njega zmerom lahko jemalo amerikansko trtje.
Pri posebni razpravi priporoča dr. Po klu kar, da naj se podpore ne dajejo iz deželno-kulturnega ampak iz deželnega zaklada, kakor priporoča finančni odsek. Poročevalec dr. Papež zavrača, da je vse eno, ali se podpora dovoli iz tega ali onega zaklada, ker bode deželni zaklad založil, kar bode primanjkovalo deželuo-kulturnemu zakladu. Pri glasovanju se sprejme včeraj objavljeni predlogi s premembo, ki jo je nasvetoval Pteifer.
Dr. Vošnjak priporoča še poseben predlog, da se sme v § 6. zakona z dne 27. junija 1885 določena tretjina odškodnine pri okuženih vinogradih prevzeti na deželni zaklad. G. deželni predsednik meni, da o tem ni treba posebnega sklepa; poslanec Murnik pa ugovarja, da reč vendar ni tako malenkostna, in da je prav jo pretresati v zboru. Deželni glavar vsled tega Vošnjakov predlog izroči gospodarskemu odseku v pretres.
Poslanec Hren poroča v imenu upravnega odseka o vnaujem zazuamenovanji v varstvo deželne kulture postavljenih čuvalnih organov, ter predlaga, da naj se dotičui načrt sprejme brez spremembe. Glasi se tako-le:
Zakon
z dne..........
ob vnanjein zazuamenovanji v varstvo deželne kulture postavljenih in zapriseženih čuvalnih organov.
S pritrditvijo deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
§ 1. V varstvo posameznih vrst deželne kulture, kakor poljedelstva, gozdarstva, rudarstva, lovstva, ribarstva ali drugih vodnih pravic postavljeno in od političnega okrajnega oblastva zapriseženo čuvalno osobje se mora v zaznamenovauje tega svojega svoj-stva izključivno posluževati tistega službenega znamenja, ktero politično deželno oblastvo v dodatku k temu zakonu določi in opiše po ukazni poti. Na službenem znamenji se ue smejo narejati drugi v opisu ne navedeni znaki. Poleg tega službenega znamenja se smejo nositi tudi drugi v zaznamenovauje službe ali kulturne vrste primerni znaki.
§ 2. Zapriseženi čuvaji (§ 1.) so dolžni, opravljajoč svojo službo, nositi službeno znamenje tako, kakor se določi pri njegovi ustanovitvi (§ 1.); prestopek te zapovedi mora politično oblastvo po določilih mini^terskega ukaza z dne 30. sept. 1857. 1., drž. zak. št. 198, kaznovati ter službenemu gospodarju dotičnega čuvaja naznaniti, da je bil ta kaznovan.
§ 3. Osebe, ktere niso kot zapriseženi čuvalni organi v službi, ne smejo se v nobenem slučaji posluževati za te organe predpisanega službenega znamenja. Prestopke te prepovedi mora, ako bi jih ne bilo pokoriti po splošnem kazenskem zakonu, politično oblastvo kaznovati po določilih ministerskega ukaza z dne 30. sept. 1857. 1. drž. zak. št. 198.
§ 4. Predpisi, s kterimi je bilo doslej uravnano zaznamenovanje v § 1. omenjenih čuvalnih organov, izgube svojo moč.
§ 5. Ta zakon stopi v veljavnost šest mesecev po svoji razglasitvi; v teh šestih mesecih je v vsakem političnem okraji razglasiti opis službenega znamenja (§ 1.).
§ 6. Zvršitev tega zakona je naročena Mojemu poljedelskemu ministru in Mojemu ministru za notranje stvari.
Ta zakon se sprejme brez ugovora in brez pre-membe.
Za njim poroča dr. Poklukar o Kopačniški cesti, za ktero je bil deželni zbor dovolil 7000 gld., cestni odbor Loški 3000 gld., država pa 10.000 gl. Toda stroški so bili proračunjeni na 24.000 gld., zato je deželni zbor sklenil dati še 1400 gld., ako dasta država 2000 gld., cestni odbor loški pa 600 gl. Pa stroški so se še povekšali, ko so 16. in 17. okt. nalivi novo cesto tako zelo poškodovali, da je poprava poškodovanih delov stala 1252 gld. 61 kr. Finančni odsek je bil mnenja, da dežela za omenjeno cesto ni dolžna več dati, kakor je bila sklenila, namreč 8400 gld., in ravno tako cestni odbor Loški ne več, kakor 3600 gld., ampak da mora vse višje stroške plačati država, ki je iz vojnih ozirov silila
delati to cesto, ter iz tega vzroka prevzeti tudi polovico vzdrževalnih stroškov.
Zato poročevalec v imenu finančnega odseka predlaga:
„Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Izplačanje sledečih zneskov za gradnjo Ko-pačniške ceste predplačiloma iz deželnega zaklada, in sicer:
a)	na račun podjetnika Franca Bevka izplačanih 1073 gld^l2 kr., kteri znesek je iztirjati od njegove kavcije, in
b)	nepokritega zneska 1112 gld. 10 kr., ki se bode povrnil iz obljubljene državne podpore, se odobruje.
2.	Stroški za popravo po povodnji poškodovane Kopačniške ceste, proračunjeni na 1252 gld. 61 kr., plačajo se le kot predplačilo iz deželnega zaklada pod tem pogojem, da jih država povrne.
3.	Stroške za vzdržavanje Kopačniške ceste I. 1887 plačati je predplačiloma iz deželnega zaklada. Zaradi primernih doneskov pa se naroča deželnemu odboru, da se dogovori s c. kr. vlado in okrajnim cestnim odborom Škofjeloškim in to tako, da vlada donaša vsaj 50 odstotkov."
Pri drugi točki se v posebni razpravi oglasi g. deželni predsednik baron Winkler in priporoča, da bi se ta predlog ne sprejel po nasvetu finančnega odseka, ampak deželnega odbora, ki priporoča, da naj od stroškov za popravo po vodi poškodovane ceste v znesku 1252 gld. 61 kr. deželni zaklad prevzame 35 odstotkov, država 50, cestni odbor Loški pa 15 odstotkov. Toda pri glasovanju obveljajo vsi prodlogi finančnega odseka brez premembe.
Obrtni nadaljevalni šoli v Ljubljani se dovoli dosedanja podpora 300 gld., cestnemu odboru v Krškem za cesto iz Krškega do Broda podpora 600 gld., cestnemu odboru v Ribnici za okrajne ceste v Loškem Potoku vsled prošnje občinskega zastopa Loškopotoškega pa podpora 500 gld.
Poslanec Klun poroča o prošnji Vincencijeve družbe v Ljubljani za dozidanje „Marijanišča", ktero bo stalo 25.000 gld. Ker je deželi na veliko korist, ako se more v dotično poslopje spraviti več sirot, poročevalec v imenu finančnega odseka predlaga, da naj se Vincencijevi družbi iz presežkov si-rotinskega zaklada dovoli donesek 3000 gld. proti temu, da družba po dovršeni stavbi 5odstotne obresti od te glavnice, to je 150 gld. vsako leto vračuni v donesek, ki ga ji dežela plačuje za deželne sirote.
Ta predlog se sprejme brez oporekanja. Baron Švegelj poroča o prošnji profesorja Alfonza Pavlina za donesek k oskrbovanju botaničnega vrta, za kterega se sedaj plačuje iz dohodkov gimnazije 210 gld., iz mestne blagajnice pa 105 gld. Ker pa vrt ne zadostuje svojemu namenu in je zarad neprilične lege slabo obiskovan, sprožila se jo misel, da bi bilo primerno, nov botaničen vrt napraviti pri novem muzeju. Poročevalec toraj predlaga:
1.	Za oskrbovanje botaničnega vrta se iz deželnega zaklada za leto 1887 dovoli podpora 100 gl.
2.	Deželnemu odboru se naroča, da naj se prostor okoli muzeja porabi za nov botaničen vrt.
3.	Deželnemu odboru se dalje naroča, da naj za novi vrt od mestnega odbora izprosi dosedanjo podporo, od vlade pa vsaj skupnino za sedanji vrt, ki naj jo obrne za napravo novega vrta.
Tudi ti predlogi se sprejmo brez premembe. Bivšemu učitelju Ivanu Lenarčiču se za tri leta dovoli miloščina 50 gld. na leto.
Prošnja Črnomaljske občine za uvrstitev ceste Ljubljana-Krka-Žužemperk - čermošnjice - Črnomelj med deželne ceste, ki sta jo toplo priporočala poslanca Šuklje in Pfeifer, se izroči deželnemu odboru, da se na njo pri novem kategoriziranji cest ozira; ravno tako prošnja občine Šmarijske zarad ceste od Škofeljce do Pijave gorice, oziroma do Turjaka, toda s pristavkom, da sme deželni odbor za vzdrževanje ceste od Škofeljce do Pijave gorice cestnemu odboru dovoliti denarno podporo. S tistim pristavkom, kakor prošnja Šmarijska, se je rešila tudi prošnja županstev v Grosupljem in Slivnici. — Prošnja občine Ravno se izroči deželnemu odboru, ki naj cestnemu odboru Krškemu naroči, da naj predloži načrt zarad omenjene ceste deželnemu odboru, kteri se ob enem pooblaščuje v ta namen dovoliti primerno podporo.
Prošnja občine Famlje, Gornje Vreme in Britof za premeščenje mitnice na Reški cesti so odbije.
Prošnja Ribniških in Velikolaških prebivalcev za vravnavo požiralnikov se izroči deželnemu odboru, ki naj skrbi, da se prej ko mogoče preiskujejo požiralniki v Loškem Potoku, v Ribniški, Dobre-poljski in Struški dolini, kakor tudi pri Ložini, Kočevji in Mezlji.
Ta predlog je priporočal poslanec Pakiž. Priporočal je deželnemu odboru, da naj tega preiskovanja ne odklada, ampak ga izvrši že letos. Po sklepu deželnega zbora se pa požiralniki nimajo samo preiskovati, ampak se morajo po izvedenem inženirji napraviti tudi potrebni načrti, kako bi se mogle vedne povodnji odpraviti.
Dr. Št erbenec poroča o deželno-odborovem poročilu glede občil in predlaga, da naj se vzame na znanje. Poslanec Luckmann je pri tej priliki govoril o železničnih tarifih in naznanja, da je v železničnem svetu gospode tovariše prepričal o ne-priličnosti teh tarifov, in da so vsi sprevideli potrebo prememb in posebnih ozirov na Ljubljano. Med tem časom se je na Dunaji med osobjem, ki je poznalo dotične razprave, mnogo spremenilo, eni so umrli, eni so se umaknili drugim, prišlo je mnogo novih gospodov, in to je menda vzrok, da se ni še nič zgodilo, dasi so mu bili gospodje obljubili omenjene nepriličnosti odpraviti. Zlasti vodstvo južne železnice ni hotlo dovoliti naprošenih olajšav; ali temu je nekoliko kriva vlada, ker je premalo vplivala na južno železnico, morda iz bojazni, da bi potem tudi državna želežnica imela nekoliko manj dohodkov. Priporoča toraj resolucijo, da se prošnja pošlje do slavne vlade, naj ves svoj vpjiv pri južni železnici porabi, da se bodo za Ljubljano vsaj taki tarifi dovolili, kakor jih ima Gorica. Predlog poročevalcev in omenjena resolucija se sprejme.
Ravno tako se na znanje vzame poročilo o deželnih zavodih in njih zakladih, ter se ob enem izreče zahvala dobrotnikom muzeja.
Konečno g. Stegnar poroča o šolstvu, ki se vzame na znanje. Pri tej priliki se sprejme tudi predlog, da se vlada naprosi, naj silno visoko učnino za srednje šole zniža na prejšnji znesek.
Ob dveh popoludne se seja sklene in prihodnjo sejo napove za soboto 15. t. m.
Politični prepiri.
čem bolj si Taaffe prizadeva ogenj narodnostnega razpora v Avstriji zadušiti, tem manj se mu posreči. Popolnoma zdi se nam podoben starodavnemu Sisifu, skalo na vrh hriba valečemu, kjer se mu je iz rok zmuznila in po drugi strani v dolino strk-ljala. če se Taaffeju posreči na enem kraju ljudi pomiriti — kaj pomaga to, ker plamen mednarodnega sovraštva na dveh drugih z novo silo na površje bruhne. Komur je morda zato kakega dokaza treba, naj se ozre le na češko, kjer so si v poslednji dobi Čehi in Nemci na vso moč v laseh, in prepričal se bo, da je res tako. Sama vlada si želi, da bi tako ne bilo, kajti vznemirjajo jo ti razpori. Kako da se bo to rešilo, se ne dii prav nič določiti in tudi ne kedaj, ker se neče nobena stranka podati. In vendar je stvar sama na sebi tako jedno-stavna in vsakdanja, kakor to, da se človek zvečer vleže k počitku, zjutraj pa okrepčan vstane. Le poglejmo, kaj vsaka stranka zahteva, pretehtajmo njene težnje in sodimo. Kaj zahtevajo Čehi? Prav nič druzega, kakor, kar se jim po božjih in človeških pravicah spodobi — ravnopravnost z Nemci. Čehi pravijo : Naša domovina je v Avstriji, kjer nam je spolnovati prav tiste dolžnosti in prav v tistej, če ne še v večji meri, kakor Nemcem, zahtevamo tudi prav take pravice, kakor jih imajo Nemci. Češčini se mora prostor pripraviti v šoli in v uradu, kakorš-nega ima ondi nemščina in — takoj smo prijatelji. Ali je to kaj krivičnega? Prav nič ne! Stališče, ki ga pa Čehi zavzemajo, je popolnoma pravo, kajti oni ne stojč ne na slovanskem in ne na nemškem stališči, temveč na stališči pravice, na podlagi ktere Avstrije ne smatrajo ne za nemško in ne za slovansko državo, temveč za avstrijsko, t. j. za državo, sostavljeno iz raznih, povsem različnih narod-nostij na podlagi enakih dolžnosti in enakih pravic. Kjer je pa govorjenje o enakih pravicah, ondi morajo vendar tudi jeziki vseh narodov enako veljavo imeti. Vsi drugi narodi so v Avstriji s tem zadovoljni, le Nemci ne. Le Nemcem zdi se krivično, da bi se Slovanu v Avstriji prav tako dobro godilo, kakor njim samim. Zato morajo ti ljudje veudar
kake vzroke imeti, mislil si boš dragi čitatelj? Da, imajo jih, toda kakošne? Izmišljeni, piškavi so in niti počenega groša vredni! Trdijo namreč, da se je Avstrija ustanovila še le po nemški pridnosti, kterej je nemška kri gnojila. Vsled tega se je v teku stoletij po njihovih mislih Avstrija visoko dvignila, kakor je sedaj, za kar se ima pa edino le Nemcem in nemščini zahvaliti! — Jako dvomimo, da bi to res bilo, vsaj verjeti ne moremo, ker nam je sostava Avstrije iz druzega vira in drugače znana. Nemško prvenstvo je tudi provzročilo, da je bil po vseh uradih opravni jezik nemški. Prav zarad tega branijo se Nemci enakopravnosti tudi na češkem, ker dobro vedo, da, kakor hitro bi se češčina proglasila za enakopravno z nemščino po celi deželi, bi Nemci grozno veliko trpeli, (vboge pare!) ker bi moral vsak uradnik dva jezika znati, toraj se v šolah tudi obeh učiti. Kar je izobraženih čehov, že sedaj vsak nemški razume, kar se pa ne dii trditi o izobraženih Nemcih. Tu ni skoraj nobenega, da bi tudi češki znal. Iz tega sledi, da bi skoraj vse službe prišle Čehom v roke (— izvestno, če bi se Nemci ne hoteli češčine učiti —) ter bi na ta način Čehi postali gospodarji nad Nemci. „Hinc illae lacrimae!" To je jedro vsega zatiranja Nemcev po Čehah. Vsak naj sam presodi, če ni nespametno, da tako kričč. Naj se uče druzega deželnega jezika, če hočejo še dalje na površji ostati, kakor smo se ga mi morali učiti in stvar bo pri kraji. Saj se tako radi ponašajo s svojo suDerijoriteto, naj jo dokažejo. „Hic Rhodus", dragi Nemci! Tu pokažite, da ste res iz boljšega testa, kakor pa nas eden! Kaj ne, da vas stresa mrzlica pri mislih, da bi se bilo treba učiti slovanščine, pa že sedaj dobro veste, da ne bo zaželjenega vspeha, ker nimate talenta za to! Toraj je tudi vaša superijoriteta vrlo problematična — ali, recimo kar naravnost — povsem ničevna in samo izmišljena. Nalaga se Vam samo, kar smo sami že leta in leta spolnovati morali, če smo hoteli kaj postati, če smo se sploh hoteli od črnega kruha speti k belemu. Mi smo dokazali, da smo za to. Sedaj pride vrsta na Vas. Idite in storite tudi tako, ali pa — se skrite.
Stvar je sama na sebi jako primitivna; pri trmoglavosti Nemcev pa za vlado silno težavna. Kaj pa naj vendar poslednja stori, da se ne bo čutil razžaljenega ne nemški Mihelj, ne Vilclav. Kdor bi to z vladnega stališča premišljeval, ktera se Nemcev vedno z rokovicami dotika, ta bi moral priznati, da bi bilo pač skoraj laglje dva hriba brez doline najti, kakor pa čehe in Nemce sprijazniti. Vlada sprevidi, da Čehi le pravico zahtevajo, ako ne zahtevajo druzega, kakor narodno ravnopravnost, ktera se jim na noben način ne more in no sme odrekati. Vlada čehom, kakor sploh Slovanom v Avstriji, dandanes vendar ne more nič več reči, da imajo prav tiste dolžnosti, kakor Nemci, tistih pravic jim pa še ne more priznavati. Tako je bilo nekdaj in sicer tedaj, ko je bila Avstrija še po večini nemška država. Od kar nas je pa Nemčija iz Frankfurta potisnila, se je jeziček na tehtnici na našo stran zasukal in prišli smo tisti, ki smo bili do tlej v zdatni manjšini, v prav pomenljivo večino, s ktero bo ne le Taaflejevi, temveč vsaki vladi ra-čuniti treba, kakor se je svoje dni računilo z Nemci. Dandanes več ne gre nas proglašati za mestjane druge vrste; ali pa kar nas je Slovanov, da bi bili državljani, Nemci pa naši „ober"-državljani! Ne, to dandanes ne gre več!
Po drugi strani ji bo pa zopet silno težavno, ne ozirati se na kričanje svojih ljubljencev Nemcev, ki trdijo, da se čutijo vsled ravnopravnosti zatirane in se posleduji odločno upirajo. Posledice iz skrajnosti izvirajoče vteguile bi tu pomislika vredne postati, če tudi kar naravnost povemo, da ne bo take sile, kakor je vpitje. Naši liberalni Nemci groze se nam vedno z Berolinom, kjer pa vsaj na videz prav toliko za nje marajo, kakor pes za česen, razven če ga dobi v klobasi! Saj še ni dolgo, kar smo čitali v nekem nemškem listu, da se avstrijski prusjaki silno razžaljene čutijo, ker v Berolinu na njihove zaljubljene poglede tako malo porajtajo in so se jim celo zagrozili, da, če se na Nemškem tudi v bodoče ne bodo več brigali za bolečine in trpljenje svojih bratov v Avstriji, jim bodo poslednji jeli mesto sočutja — fige kazati! Ali ui to lepo?
Vlada ima na svojem sedanjem stališči res nekoliko sitno nalogo, toda povem Vam, da, če bi bil jaz vlada ali vsaj grof Taaffe, bi debelo dal natisniti in po vseh voglih nabiti, „da, kdor hoče v pokrajinah, kjer je več narodnosti, ce-
sarski ali deželni uradnik postati, mora dokazati, da je vseh tistih kulturnih jezikov zmožen, ki jih prebivalci po deželi govori — kajti vsak, kdor je v službi, je tukaj, da služi in tak mora pa pred vsem tistegajezika zmožen biti, kterega ljudje govore, s kterimipride v službi v dotiko. Tako bi jaz rešil to vprašanje, kajti tako ga rešuje dandanes po takih pokrajinah vsak trgovec, vsak tovarnar, ki si knjigovodje ali pomočnika išče in to je edino prava rešitev, kteri bi celo Evropa ne odrekala svojega priznanja.
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. januvarija. Notranje dežele.
Bodočo soboto prične se v ogerskem državnem zboru budgetna debata, ki bo letos jako pomenljiva. Kakor se zlato na kamnu poskuša, kolike vrednosti da je, prav tako je budgetna debata v vsaki državi nekak poskusni kamen za dotični kabinet, ali je kaj prida ali ne, ali namreč kaj trdno stoji, ali pa se že maje. Da Tiszov kabinet na Madjarskem nima nič več trdnih tal, to je že zdavnej javna tajnost. Saj ni še davno, ko se je izvalil precej težak kamen iz njega ob odstopu komunikacijskega ministra Szecheny-ja in je Tisza luknjo takoj z drugim zdatno boljšim kamenom, z državnim tajnikom Boroszom, zamašil. Mislil je, da bo dobro podpri omajani kabinet, pa seje vrezal. Načelnik finančnega ministerstva, grof Szapary, ki je že pred nekaj časom prosil za odpust iz kabineta in je v zaslišanji pri cesarji pri tem ostal, da na vsak način izstopi, če tudi ne takoj danes, tudi trdi, da, če bodo drugi njegovi ministerski tovariši tako svojeglavni, ne bo ostal, temveč pojde rajše za Szecheny-jem in naj Tisza tudi za njegovo mesto kakega Borosza poišče. Borosz je še jako mlad mož, toda silno spreten. Bil je odvetnik in poslanec, kjer se je tako odlikoval, da je kar zviškoma postal državni tajnik. Ako se ne motimo, imenoval ga je bivši minister Szecheny sam, na čegar mesto je Borosz sedaj prišel. „P. L." trdi, da če grof Szaparv izstopi, se vtegne ves kabinet podreti; zato je pa boljše, če si grof za zgled vzame Tiszo, minister-skega predsednika, ki gotovo ravno sedaj nima prav nič prijetnega na svojem mestu, pa se vendar-le ne gane. Iz tega sledi, da se tudi pod Tiszo stolček že precej maje. Tisza je bil 1. 1878 v prav enakem položaju, kakor je danes; tedaj seje mož odpovedal, danes še oprezuje. Ali morda misli, da se bo stiska, ki jo je njegova vlada provzročila, res kar h krati v blagostanje spremenila? Njegov kabinet je toliko zakrivil, da se v več desetletjih ali pa nikdar več ne bo dalo popraviti, naj pride na krmilo kdor hoče. Veljavo katoliške vere je spodkopal, gmotno blagostanje prebivalcev vničil. Slovaško literaturo je zadušil, državi pa dolga, ua glavo nakopal, da se že nič več ne vidi ne iz njega. Take so posledice liberalnega Tiszovega gospodarstva.
Jako hvalevreden je 'ukrep hrvaške deželne vlade, po kterem je najela blizo Mitrovice pusto, kjer misli napraviti kaznjensko naselbino, ktera bo morala ondi poljedelstvo pričeti. Če je stvar resnična, si pač Hrvaška lahko čestita zarad takega koraka sedanje vlade. S tem odvalilo se bo težko breme, ktero jo žo leta in leta hrvaške obrtnike žulilo; kajti tudi ondi so se vjetniki pečali z razno obrtnijo, kakor pri nas. Vendar pa ni treba pred svatbo ukati, kajti to, kar se bo sedaj pričelo, ni druzega, kakor poskus, in kdo ve, kako se bo obnesel. Če se posreči, bo napravil veliko revolucijo na kazniškem polji, kajti zapore in kaznilnice bo treba potem vse drugače vravuati. Enake naselbine na svetu niso nič novega, kajti na Nemškem, v Belgiji, na Danskem in Francoskem imajo jih že leta in leta in reči se mora, da so se povsod prav dobro obnesle. Kaznjenci se ondi izuče v raznih kmetskih delih, kar jim daje priliko, da si pozneje lahko na pošten način svoj kruh služijo, če hočejo. Dobe ga lahko, kajti kmetu delavcev po celem svetu čedalje huje primanjkuje, kolikor več je namreč tovarn in vojaštva na svetu. Tudi trdijo, da se pri takem delu več kaznjencev spreobrne, kakor pa po zaduhlih ječah, kjer se v družbi malopridnežev z obrtnijo pečajo in nove nakane kujejo, kako bodo kradli ali goljufali, kedar venkaj pridejo. Stroški, s kterimi država kaznjence Vidržuje, so tudi zdatno manjši, ker si sami živež pripravljajo. Kdor se je v kaznilnici obrti naučil, težko delo dobi, kedar venkaj pride, ker taki delo le na polovico zna. Kmetskega opravila se je pa laglje naučiti iu pa tudi dela je vedno zadosti. Enaka kaznjenska naselbina vpeljala se bo, kakor čujeino, menda tudi v Galiciji. Jako vgoden prostor za njo bi bil tudi pri nas na Krasu, kjer bi se pogozdovanje nadaljevalo, ob enem pa kamenje lomilo, ktero bi se za zgradbe na Dunaji in na Ogerskem lahko v denar spravljalo.
V nanje države.
če smemo bombastično - razburjenemu članku „Nameravano razsipanje Carigrada" v
„Pall Mali Gazette" verjeti, je stala angleška država v najnovejšem času s Turčijo že prav na vojnem pragu, če tudi angleški narod o tem še ni nič vedel. Vzrok tej grozni nakani je bilo menda sporazum-Ijenje, ki se je v poslednjem času na čudovito hiter način med Rusom in Turkom napravilo. V teku poslednjih mesecev razkazoval je ruski poslanec na turškem dvoru, Nelidov, visoki Porti razne načrte, po kterih bi se lahko med Rusom in Turkom napravila pogodba, na podlagi ktere bi se Bolgarija kar od dveh strani privijati dala; ali če že ne od ruske pa vsaj od turške strani. Izmed vseh načrtov je bil Turkom samo eden všeč, in še preden se je pogodba sklenila, jel je menda na njen račun Gadban paša po Bolgariji Kaulbarsovo postopanje nadaljevati. Prav ob tistem času je Anglež po „Moming Pošti" Turku na ušesa zatrobil, da če hoče sam sebi dobro, naj se varuje! Turški poslanec na au-gleškem dvoru, Rustem paša, je takoj na to po naročilu visoke Porte Iddesleigha vprašal, kaj prav za prav s tistim člankom misli. Iddesleigh je rekel, da ne more za to, kar časnikarji splošno pišejo, ker je časnikarstvo na Angleškem neodvisno, v tem slučaju se pa vendar vlada popolnoma strinja z omenjenim člankom, kakor je bil tudi prav iz duše pisan veliki večini angleškega naroda. — Kakor se čuje, pravi povod tistemu članku ni bilo nič druzega, kakor da je Anglež zvedel, da Rus in Turek za Dardanele mešetarita. Ker jih pa Iddesleigh ni Rusom privošil, je pa „Morning Post" naprosil, da naj nekaj ropota napravi, kar se je tudi res zgodilo.
Svoje dni smo bili pri Turčiji navajeni, da smo vsako jutro v novinah tudi novo ministerstvo brali. Sedaj je ondi nekaj več trpežnosti v ministerstvu čutiti, zato jo je pa tem manje na Francoskem. Ni še zdavnej, kar še je ministerstvo prelevilo in že zopet se čuje, da se ima nekaj sličnega zgoditi. Sprijaznjena nasprotnika Ferry in Freycinet nameravata sedanje Gobletovo ministerstvo vreči in na njegovo mesto Freycinetovo postaviti, v kterem bi bili ministerski posli menda tako-le razdeljeni: Ferry prevzel bi notranje zadeve; admiral Bourgois pomorstvo; Siegfried trgovino; Wilson, zet Grevy-jev, finance; Cochery pošto; Develle poljedelstvo. Le kdo bi še vstopil na Boulangerjevo mesto, na mesto vojnega ministra, se še ne ve. Da bi on ostal, je pač malo verjetno, ker mu ne zaupajo in ga imajo na sumu, da dela ali za Bonapartiste ali pa sam za-se, da bi se sam vspel kviško do prvenstva. Načelništvo v novem ministerstvu, pravijo, da misli Freycinet sam prevzeti, ob enem pa tudi zunanje zadeve. O takem ministerstvu bi se bilo nadjati, da bi vstrajalo več časa, ker so v njem zastopane vse republikanske stranke. Od druge strani se pa o Freycinetu čuje, da ima mož še višje nazore o svojem poklicu na tem svetu. Speti se hoče do podpredsednika republike, ktera služba se bo nalašč zanj napravila, ker je že Grevy star, da ga bo potem Freycinet namestoval.
Domače novice.
(Več Ljubljanskih gospa,) med njimi baroninja Winkler naklonilo je za božič tukajšnjej otroški bolnišnici „Elizabetišče" veliko množico raznih darov obstoječih iz obleke, obuvala, blaga za obleke in sladkarij.
(Činkelnova tovarna v Ljubljani) ni bila prodana, kakor so je to to dni po listih razglašalo, temveč ostane še na dalje lastnina Činkelnovih sinov. Pač pa je uravnala dolg, ki ga je imela pri eskomptni banki s pomočjo posredovanja dr. Griitza, na ta način, da se eskomptna banka po prejetih 115.000 gld. kedar namreč taiste od činkelnovo tovarne prejme, odpove vsem drugim tirjatvam ondi.
(Glavni zastop) Tržaške zavarovalnice „Assicu-razioni generali" v Ljubljani prevzel je po smrti g. Vinka Seuniga dosedanji nadzornik te zavarovalnice g. Konštantin Tagliapietra.
(Poslednji mesečni souienj) v soboto bil je eden najboljih somenjov te vrste. Ljudje so prignali precej lepo število goveje živie, ki se je prav dobro prodajala. Žal, da tudi ni bilo brez nesreče. Kmet Zajec iz Velikega Mlačevega, Zalniške župnije, zgubil je na Starem trgu v Ljubljani precej lepo rejeno denarno listnico, v kterej je imel shranjeno svoto 245 goldinarjev, ktero je za vole potegnil. Na veliko srečo našel je tisto pošten mestni delavec Sedej, ter jo je na magistratu oddal, kjer je preplašeni Zajec listnico nazaj dobil.
(Slovenski klub na Dunaji) ima svoj 4. večer v soboto 15. januvarja t. I. v hotelu „Royal", I., Singcrstrasse 3, mezzanin na levo. Na dnevnem redu je berilo g. dr. Fr. Simoniča: „0 Celjskem dvoru na Dunaji". Pristop imajo samo tisti, ki so pismeno ali ustmeno povabljeni, ali pa vpeljani po kakem članu. Začetek ob 8. uri.
(Begunjskim gasilcem) na Gorenjskem podaril je presvitli cesar UO gold. v podporo.
(Vsmrtil se je), kakor „Laib. Ztg." sporoča, v Beljaku c. k. avskultant Friedhuber. Pravijo, da se mu je zmešalo, pa si je prerezal vrat.
(Kaj je novega na Koroškem?) Gosp. barou Lasser pl. Zollheim pride k deželni vladi za vladnega svetovalca. Pri naši deželni vladi ne zml nobeden viših gospodov slovenski; zatoraj smo pričakovali takega gospoda k deželni vladi, ki je zmožen tudi slovenske besede. Gospod baron Lasser baje pa kaj zrni. — Sliši se, da je deževje napravilo, posebno po južnih dolinah, veliko škode. V Svečah je bilo več hiš v nevarnosti in veliko njiv in travnikov je s prodom nasutih. — V nedeljo je popoludne nek delavec strojne tovarne (Maschinenfabrik) do štirih delal in potem šel v krčmo. Na potu proti domu okoli sedme ure je pa oslabel, obležal in zmrznil. Zapustil je vdovo in čvetero malih otrok. Posvečujmo nedeljo! — Pri lepej slovesnosti, ko so na gori Macen pri Glinjah v malo kapelico dobili nove zvonove, zgodila se je tudi nesreča, ki nam kliče na ves glas: Varujte se žganja. Nek hlapec se je žganja tako nalil, da je obležal. Že je bilo temno, ko se zbudi; misli iti domu, pa pade črez skale v globoko brezdno in pri priči mrtev obleži. Nekaj dni pozneje ga najdejo, pa že od orlov in drugih tic raztrganega.
—	Na čajni pod Dobračem je hudournik tudi naredil veliko škode. Koliko denarja je ta hudi potok že snedel, pa vendar ga ne morejo uravnati! — Na Mačah v Šveškej fari je neka deklica v škaf z vrelim kropom padla na glavo, in pri priči bila mrtva. Sodnijska komisija je iz Celovca šla to nesrečo pre-iskavat. — Na Suhi pri Doljnem Dravbrzi je nek gostač ponarejal srebrne desetice. Imajo ga že v Pliberku pod ključem. — V Beljaku so si gospodje občinskega odbora v laseh, tako, da pojde menda mestni odbor narazen. — Gosp. dr. Julij Tobiš iz Brna je izvoljen za sekundarnega zdravnika v deželni bolnišnici. Veliko Slovencev pride v to bolnišnico; želeti bi bilo, da bi ta gospod bil tudi zmožen slovenskega jezika! — Nek posestnik v Urlaken pri Beljaku je svojo ženo pretepal, da je skoraj potem umrla. Že sedi hudodelnik pri sodniji v Beljaku. O sveta zakonska ljubezen, kje si? — Vrbljani so hotli okrajno sodnijo iz Rožeka spraviti v Vrbo, kar bi bilo za vse Rožane škodljivo in težavno. Ostane vendar vse pri starem, — dobro! — Blizo Guštanja se je oglar na kopo vlegel, tam zaspal in se zadušil. Pokopali so ga v Šmarjeti v Kotljah. — Na Svinčnej planini so našli nekega hlapca v grabnu pod sanmi mrtvega. Mislilo se je sprva, da je po nesreči smrt storil. Pa jelo se je govoriti, da ga je njegov spremljevalec Martin Riesel oropal in v brezno potisnil. Hudodelec že sedi v ječi pri Št. Lenarskej sodniji.
—	V občinski odbor nove občine Vrba so voljeni menda sami nemško-liberalni Slovenci. Neizrečeno veselje v Izraelu!	(Iz „Mirau.)
Razne reci.
— Roparji v c. kr. avstrijski armadi so tako izredna prikazen, da je človek skoraj ne more verjeti in vendar se nahajajo. Ravnokar beremo, da se je to hudodelstvo, ki je pri vojaku, ki ima pravico orožje nositi, še tem huje kaznjivo, jako razširilo v 9. huzarskem polku, ki ima v Šopronji svojo posadko. Posamični oddelki tega polka so razdeljeni po vaseh. Ker je vojakom menda preveč časa ostajalo, jeli so si ga s tem kratiti, da so posamične popotnike in druge napadali, ter jim denar in dragocenosti pobirali. Da taka reč ne ostane prikrita, ume se samo po sebi in tudi huzarji si niso dolgo na ta način dolgega časa preganjali. Zapovedništvo 5. vojnega kora v Budapeštu določilo je hitro sodbo za vsakega huzarja, kteremu bi se dokazalo hudodelstvo ropa. Drug tak žalosten slučaj v vojaškem stanu pojavil se je minulo soboto v Lincu. Pijonir Andrej Schšiffer prišel je zvečer med 9. in 10. uro v trafiko llochstiitter, ki je pijonirski vojašnici ravno nasproti. Ker je bila gospa sama notri, jo je pijonir umoril in oropal. Vzel je štiri goldinarje denarja. Ta pride na konopec. Vojak namreč, ki z ropom ali roparskim umorom omadežuje častno cesarsko obleko, se najprvo iz c. kr. vojske izbacne — potem pa obesi. Vešali so sicer za vojaka sramotna, ali postavljena so le za sramotna hudodelstva, če se pa na pr. vojak v svojem stanu proti vojaškim postavam za smrt pregreši, ga pa ne obesijo, temveč ga vstrele! Toliko je razločka med vojaško smrtno kaznijo in ono navadnega velikega hudodelca, ki je po človeških postavah zgubil pravico do življenja.
Telegrami.
Gorica, 12. jan. Vladni načrt postavo o ribarenji po notranjem vodovji izročil so je pravnemu odseku.
Berolin, 11. jan. (Seja državnega zbora.) Pričela se je dobata o vojnem predlogu in se jo takoj v začetku k besedi oglasil vojni maršal grof M o 11 k o rekoč: „Ves svet se z nekakim strahom poprašuje: Ali se nam ohrani mir? No, ni jo vlade, ki bi hotela prevzeti odgovornost, da je vrgla prva požarno plamenico mod svet. Toda častihlepnost voditeljev strank in po razburjenosti javnega mnenja vsled časnikov in pogovorov vojska ni nemogoča. „Čo bo dete predlog odbili, imamo boj! (Oujto! čujte!) Razlika je prav za prav le v mnenji, za koliko časa da naj se pomnožitev dovoli. Prav to je pa stališče, na kterem se armada sama nahaja. Nemčija si mir lahko ohrani, toda le s pomočjo močne armade. Se enkrat se obračam do vašega domoljubja, da sprejmete predlog nespremenjen in svetu pokažete, kako da smo edini, kedar velja kaj žrtvovati za varnost domovine."
Kmalo za njim oglasil se je knez Bismark rekoč: »Današnja nemška vojna moč ne zadostuje za varnega poroka državi. Po Frank-furtskem miru si je Nemčija pred vsem resno prizadevala mir ohraniti in s prejšnjimi sovražniki spraviti se. Z Avstrijo se nam je to popolnoma posrečilo in smo si sedaj tako dobri in zaupljivi prijatelji, kakor še nikdar poprej. Velik vpliv na utrjenje miru imajo tudi prijazne razmere med tremi cesarstvi v srednji Evropi. Razmere z drugimi državami so dobre, tudi z Rusi, kteri prijateljstvo nam je veljavneje, kakor ono Bolgarov. Tudi s Francozi smo si dobri in jih mi ne bomo nikdar napadali. Pač se moramo pa zavarovati proti vsakemu napadu od ono strani, kajti na Francoskem je vsak čas drugo vreme. Nemške vlade ne prevzamejo nobene odgovornosti za kakoršno-koli nesrečno vojsko s Francozi, zato pa tudi zahtevajo da so sprejme nova vojna postava za sedem let. Oe bi se ne, obrnili se bodemo do volilcev"!
Tujci.
10. januvarija.
Pri Mali&u: Rudolf Dobrin, pravnik, z Dunaja. — L. Hočevar, c. k. finančni sovetnik, iz Trienta. = J. Verderber, posestnik, iz Krškega
Pri Slona: Srečko Gutmann, trgovec, iz Frankobroda. — ekse'enca baron Schwcgcl, tajni sovetnik, z Dunaja. — J. Jurič, oskrbnik, iz Hrvaškega — Froram in Masehik, trgovca, z Dunaja. — E. Horzog, trgovec, iz Trsta — A. Pogačnik, trgovec, iz Cirknice. — Anton Petrič, kaplan, iz Poljan.
Pri Bavarskem dvoru: Partel in Zeneček, zasebnika, iz Trsta. — Janez Zenari, zasebnik, iz Gorice.
Pri Južnem kolodvoru: J. Sonncnschein, potovalec, z Dunaja. — Cecilija Ledenik, zasebnica, iz Maribora. — J. Koschier, nadsprevodnik, iz R. ljaka. — Janez in Katarina Fiihnrieh, zasebnika, iz Pulja. — Šerc in Petselinigg, zasob-nika, iz Ljubljano. — Janez Turšič, mizar, iz Ljubljane.
Pri Avstrijskem caru: B. Schuller, posestnik, z nečakinjo, iz Krope. — L. Kapus, posestnik, iz Zidanega mosta.
Vremensko sporočilo.
E čas	Stanje	S **
u	— 3J
--Veter Vreme	g
opazovanja	_|sj[_
17. u. zjut.l	734o8 — 0 2	si. szap. oblačno
11.2. ».pop.	736-37 + 3-8	si. vzh. del. jasno 0 00
9. u. zveo.	739 54 -j- 1"8	si. vzh. oblačno
Dopoludno deloma jasno, popoludne .oblačno. Srednja temperatura — 1-8° C., za 44° nadnormaloin.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 12. januvarija.
Papirna ronta 5% po )00 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka) t % avBtr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro.......
Francoski napoleond......
Ces. cekini.......
Nemške marke
82	g).	30 kr.
83	„	30	„ 113 „	15	n 100 „	70	„ 377 „	-	„ 291 „	25	„ 126 „	60	„
n	n
9 „	98	„
5 „	93	„
61 „	92'/, „
Tržile cene
dne 12. januvarija t. 1.
kr.	gl-|	kri
Pšenica, liktl. ...	6 99 Špeh povojen, kgr. .	—	8«
Rož, ..........41 87 Surovo maslo, „ .	— I	90i|
] Jočmen, „	...	4 22 Jajco, jedno „ .	— 3
Oves, „	...	2 92 Mleko, liter....	— 8
Ajda, „	...	3 90 Goveje meso, kgr. .	—	64
Proso, „	...	4 87 Toločje „ ., .	—	54
Koruza, „	...	4 87 Svinjsko „ „ .	—	56
Krompir, „	...	2 85 Koštrunovo „ „ .	—	30
Leča, „	... 10 — Pisaneo.....—	35
Grah, „	... 9 - Golob .....—	17
Fižol, „	...	11 — Seno, 100 kgr. . .	3	-
Maslo,	kgr. .	90 Slama, „ „ . .	2	85
Mast,	„ .	— 66 Drva trda, 4C]intr.	6	50
i Špeh svež,	„	— 60 „ mehka, „ „	4	10
Zahvala.
Prisrčno zahvalo izrekam za prejeto svoto 117 gl. 31 kr., ki jo je si. e. k. okrajno glavarstvo po posredovanji blagorodn. g. deželnega poslanca Janko Korhiiiloi, doposlalo.
Po toči poškodovani reveži, kteri že zdaj nimajo kaj v mlin poslati, prejemajo do solz ginjeni to in po prečastitih gospodih darovano pomoč dvajset goldinarjev.
Molitev obdarovanih naj darilcem preblagim sprosi stotoro povračilo.
Franc Rome, župnik Čemšeniški
Priznano nepokvarjene izvrstne
riičili sveče
izdelujeta	(G)
P. & R. Seemann v Ljubljani.
1t\odčeva esenca
M" lekamPlCCOhja
Ljubljani.
ozdravila je mojo svakinjo njenih žolodčevih obolelosti popolnoma, da se čutim hvaležno primora-nega povsodi in vsakemu to neprecenljivo sredstvo iz vsega srca priporočati.
Ludvlg Zaintnarckl, c. kr. žendarmerijski stražmester v Trstu.
Izdelovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic po 1 gld 38 kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki.
V steklenicah po 10 kr. samo v Plccoli-jcvi lekarni „pri angelju" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v Rizzioli-jevi lekarni v Novem mestu in v mnogih lekarnah na Štajarskem, Koroškem, v Primorji, Tirolih, Trstu, Istriji in Dalmaciji.	(4)
Prave garantirane
% v
voščene sveče
in
voščene zavitke
priporoča prečast. duhovščini in gospodom trgovcem po najnižj i ceni	(6) |
Oroslav J3olenec,
svečar v Ljubljani.
Poslano.
Gospodu pl. Trnk6czyju!
Lekarju zraven rotovža v Ljubljani.
Naznanjam Vam sprejem 5 steklenic cveta za konje ali konjskega fluida.*) Ker se je ta od Vas narejen cvet za konjo pri zunanjih boleznih pri mojih konjih tako izvrstno obnesel, zasluži da. se po časopisih javno razglasi.
Srčen pozdrav!
(18)	Anton Krašovic,
posestnik.
Vrhnika pri Starem trgu poleg Rakeka, 3. jan. 1886.
Za notranjo bolezni pri konjih, goveji vživini, prašičih in ovcah, priporoča se pa izkušeni Živinski prah (1 zavoj 50 kr., 5 zavojev 2 gl.) Mnogo-tereozdravilapri rabi tega ž i v i n s k e g a p r ah u, kakor njegove dobrodelne lastnosti pri različnih boleznih, pripravile so živinske zdravnike in živinorejce do tega, da ta prah za prvo in najvažnejšo zdravilo rabijo ter se priporoča, da ga vsak gospodar pri notranjih živinskih boleznih takoj rabi, sploh da se ta prah zmeraj pri hiši nahaja. Izvrstno se rabi ta živinoredilni prah, ako živina neče jesti, pri krvni molži, kakor tudi za izboljšanje mleka.
Prodaja in razpošilja ga z vsakdanjo pošto lekarna Trnk6czy, zraven rotovža v Ljubljani.
*) Konjski fluid 1 steklenica 1 gl. — 5 steklenic samo 4 gl.